ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • bt Etuk. 3 ep. 20-27
  • “Va tililwa omhepo iyapuki”

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • “Va tililwa omhepo iyapuki”
  • ‘Yandja oundombwedi nawanawa’ kombinga yOuhamba waKalunga
  • Oupalanyole
  • Ouyelele wa faafana
  • “Aveshe ova li va ongala monhele imwe” (Oil. 2:1-4)
  • “Keshe umwe okwa uda eshi ovahongwa tava popi melaka laye loshidalelwamo” (Oil. 2:5-13)
  • ‘Petrus okwa fikama, ndele ta popi novanhu ovo mokule’ (Oil. 2:14-37)
  • ‘Keshe umwe womunye na ninginifwe’ (Oil. 2:38-47)
  • Ovanhu “vomalaka aeshe” otava udu onghundana iwa
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2005
  • Ovanhu ohava ninginifwa medina lalyelye nolashike?
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2010
  • ‘Paife omwa ninga oshiwana shaKalunga’
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2014
  • Ovahongwa tava tililwa omhepo iyapuki
    Osho to dulu okulihonga mOmbiibeli
Tala ouyelele muhapu
‘Yandja oundombwedi nawanawa’ kombinga yOuhamba waKalunga
bt Etuk. 3 ep. 20-27

ETUKULWA 3

“Ova tililwa omhepo iyapuki”

Oidjemo yokutililwa omhepo iyapuki pOpentekoste

Etukulwa eli ola kanghamena kOilonga 2:1-47

1. Ovanhu ova li momhepo ya tya ngahelipi pOshivilo shOpentekoste?

MOMAPANDAVANDA aJerusalem omwa li tamu udika euyaano novanhu ova li va hafa neenghono.a Omwifi owa li tau lundumuka motembeli koaltari, eshi Ovalevi va li tava imbi eimbilo la kanghamena kEpsalme 113 fiyo 118, tashi dulika va li tava imbi omawi taa diminafana. Momapandavanda omwa li mu yadi eemhunga dovatalelipo, ovo ova li va dja keenhele dokokule ngaashi Elami, Mesopotamia, Kappadokia, Pontus, Egipti naRoma.b Mbela ova li va ila shike muJerusalem? Ova li ve uya okudana efiku lOpentekoste, olo la li yo hali ifanwa ‘efiku loiimati oyo ya pya tete.’ (Num. 28:26) Oshivilo osho shokomudo osha li hashi ningwa pexulilo leteyo loilya oyo hai ifanwa barley nehovelo leteyo loilya oyo hai ifanwa wheat. Kala li tuu efiku lihafifa!

Okaalita taka ulike ovo vauda onghundana iwa poPentekoste yomo 33 O.P. 1. Oitukulwa: Libya, Egipiti, Ethiopia, Bithynia, Pontus, Cappadocia, Judea, Mesopotamia, Babylonia, Elam, Media, naParthia. 2. Oilando: Roma, Alexandria, Memphis, Antiokia shaSyria, Jerusalem, naBabylon. 3. Omanenefuta: Efuta laMediterranean, Efuta lilaula, Efuta litilyana, Efuta laCaspian, nomunghulofuta waPersia.

JERUSALEM OSHA LI ONDINGANDINGA YELONGELOKALUNGA LOSHIJUDA

Oiningwanima ihapu oyo ya popiwa momatukulwa opehovelo embo lOilonga, oya li ya ningilwa muJerusalem. Oshilando osho, osha li sha tungilwa koikulundudu yaJudea, sha ama koushilo wEfuta loPokati, eekilometa 55 lwaapo. Mo 1070 K.O.P., ohamba David oya li ya nyeka ko ohotengulu oyo ya li ya tungilwa komhunda yaSion, noponhele opo, opo pa ka tungilwa oshilandopangelo shoshiwana shaIsrael shonale.

Omhunda yaSion oya li popepi nOmhunda yaMoria, oko pandjokonona yonale yOvajuda, Abraham a li a ya a ka yambe po ngeno Isak, omido 1 900 lwaapo, komesho yoiningwanima oyo ya hokololwa membo lOilonga. Omhunda yaMoria oya li ya ninga oshitukulwa shaJerusalem, eshi Salomo a li a tungila Jehova otembeli yotete koxulo yomhunda oyo. Otembeli oyo oya li ya dana onghandangala mokukalamwenyo kwOvajuda noya li ondingandinga yelongelokalunga lavo.

Ovajuda aveshe ovadiinini ova li hava i alushe kotembeli yaJehova okudja keembinga neembinga dounyuni, opo va ka yambe omayambo, va ka longele Kalunga nova ka dane oivilo oyo ya li hai danwa pomafimbo omudo. Ova li hava ningi ngaho omolwokudulika koshipango shaKalunga osho tashi ti: “Ovalumenhu aveshe ovo ve li mokati keni ove na okuholoka lutatu momudo koshipala shaJehova, Kalunga keni, monhele oyo a hoolola.” (Deut. 16:16) MuJerusalem omo yo mwa li Osanhedrin, sha hala okutya, omhangu yopombada yOvajuda, oyo ya li yo olaata yokuungaunga noinima yopashiwana yOvajuda.

2. Oiningwanima ikumwifi ilipi ya li ya ningwa pOpentekoste 33 O.P.?

2 Pomuwoi wongula lwaapo mefiku olo lOpentekoste 33 O.P., pefimbo lokwenye, fimbo omutenya inau twa, opa li pa ningwa oiningwanima oyo ya li tai ka kumwifa ovanhu omafelemido e li komesho. Ovahongwa vaJesus 120 lwaapo ova li va ongala meumbo lonhumba, ndele ohaluka ova uda “epopomo la dja meulu la fa omhepo inene.” (Oil. 2:2) Opa li pa udika eweelelo linene monhele omo mwa li mwa ongala ovahongwa ovo. Opo nee, ovahongwa ova li va nambelwa komalaka a fa omundilo komitwe davo.c Okudja opo, ovahongwa ova li va “tililwa omhepo iyapuki” nova li va hovela okupopya omalaka oshinailongo. Eshi ovahongwa va dja mo meumbo olo, ovatalelipo ovo va li va shakena navo momapandavanda aJerusalem ova li va kumwa, molwaashi ovahongwa ova li tava popi navo momalaka avo oshidalelwamo. Keshe umwe okwe va uda “tava popi melaka laye loshidalelwamo.”—Oil. 2:1-6.

3. (a)Omolwashike taku dulu okutiwa kutya Opentekoste yomo 33 O.P. oya li ya tongomana mondjokonona yelongelokalunga lashili? (b)Oshipopiwa shaPetrus osha li sha pambafana ngahelipi nokulongifwa ‘kweeshapi dOuhamba’?

3 Oiningwanima itunhula noya fimana oyo ya popiwa mokatendo ka tetekela otai ulike kelunduluko linene olo la li la ningwa po li na sha nelongelokalunga lashili, tai ulike kokutotwa po kweongalo lOvakriste ovavaekwa, Israel shopamhepo. (Gal. 6:16) Ndele opa li pa ningwa oinima ihapu mefiku olo. Eshi Petrus a li ta popi neemhunga dovanhu efiku olo, okwa longifa oshapi yotete ‘yomeeshapi nhatu dOuhamba,’ odo da li tadi shi ningi tashi shiiva, opo ovanhu ve lili noku lili va mone omhito yoku ka mona omanangeko noupuna e likalekelwa. (Mat. 16:18, 19) Oshapi oyo oye shi ninga tashi shiiva, opo Ovajuda nosho yo ovauyemo mOujuda va tambule ko onghundana iwa nova vaekwe nomhepo iyapuki yaKalunga.d Kungaho, ova li va ninga oshitukulwa shaIsrael shopamhepo, nova li ve na eteelelo loku ka pangela ve li eehamba novapristeri mOuhamba wopaMessias. (Eh. 5:9, 10) Oufembanghenda oo owa li yo tau ka pewa Ovasamaria nosho yo lwanima ovanhu ovo vehe fi Ovajuda. Ovakriste vokunena otave lihongo shike moiningwanima itunhula oyo ya ningilwe pOpentekoste 33 O.P.?

“Aveshe ova li va ongala monhele imwe” (Oil. 2:1-4)

4. Omolwashike taku dulu okutiwa kutya eongalo lopaKriste, olo la totelwe po mo 33 O.P., olo etindi leongalo lopaKriste lokunena?

4 Eongalo lopaKriste ola hovela novahongwa 120 lwaapo, ovo va li “va ongala monhele imwe,” monduda yopombada, nova li va vaekwa nomhepo iyapuki. (Oil. 2:1) Ndele mefiku olo tuu olo, opa li pa ninginifwa ovanhu omayovi ovo va li va ninga yo oilyo yeongalo olo lipe. Okudja opo, eongalo lopaKriste ola enda tali kulu fiyo okunena. Eongalo lopaKriste kunena, olo la fikama po movalumenhu novakainhu ovatilikalunga, olo tali longifwa, opo ‘onghundana ei iwa yOuhamba otai ka udifilwa ounyuni aushe opo ovanhu vomoiwana aishe ve i ude,’ fimbo exulilo inali uya.—Mat. 24:14.

5. Ovo va li oilyo yeongalo lopaKriste mefelemudo lotete nosho yo ovo ve li oilyo yalo kunena ohava mono omanangeko noupuna elipi?

5 Eongalo lopaKriste ola li yo tali ka pameka pamhepo oilyo yalo, kutya nee ovavaekwa, ile “eedi dimwe.” (Joh. 10:16) Paulus okwa li a ulika kutya okwa lenga neenghono onghedi omo oilyo yeongalo hai twaafana omukumo, eshi a li a shangela Ovakriste muRoma a ti: “Onda djuulukwa oku mu mona opo ndi mu kwafele mu pameke ekwatafano leni naKalunga, mu dule okukala neitavelo la kola, 12 ile opo tu twaafaneni omukumo okupitila meitavelo leni nolange.”—Rom. 1:11, 12.

ROMA OSHA LI OSHILANDOPANGELO SHOUHAMBA WAROMA

Momukokomoko wefimbo loiningwanima oyo ya hokololwa membo lOilonga, Roma osha li oshilando sha kula nosha li tashi dana onghandangala inene papolotika moilando aishe mounyuni. Osho yo sha li oshilandopangelo shouhamba waRoma. Eshi ouhamba oo wa li wa tumbala, owa li tau pangele okudja kuBritania fiyo okuAfrica lokOlundume nosho yo okudja kEfuta laAtlantic fiyo okEkololo laPersia.

MuRoma omwa li ovanhu vomaputuko, vomihoko novomalaka e lili noku lili, nova li yo ve na oidila i lili noku lili. Eendjila diwa oda li da ningifa ovaendi novashingifi vokoitukulwa i lili noku lili, ve uye koshilandopangelo. Eeshikepa oda li hadi eta moshilando oinima yokulandifa, ngaashi oikulya nosho yo oinima imwe yondilo petuliloshikepa laOstia.

Mefelemudo lotete O.P., muRoma omwa li ovanhu ve dule pemiliyona. Etata lomuvalu wovakwashiwana vaRoma otashi dulika la li la kwatela mo ovapika, ovakaulinyanga ovo va pewa omahandukilo, ounona ovo va landifwa po, ile va ekelwashi kovadali vavo nosho yo eenghwate odo da kwatwa moita. Vamwe vomovanhu ovo va li ve uya kuRoma ve li ovapika, ova li Ovajuda va dja kuJerusalem, okudja eshi Jerusalem sha li sha findwa kondjai yaRoma yedina Pompey mo 63 K.O.P.

Ovanhu vahapu ovo va li va ndubalala momaumbo a londafana ova li eehepele nova li ve likolelela momakwafo epangelo. Ashike ovapangeli ova li va feweka oshilandopangelo osho nomatungo opashiwana a tata a indula. Omwa li oupale vanene omo ovanhu va li hava dulu oku ka tala oinyandwa, omaudano okulidenga nosho yo omafiyafanepo e lili noku lili, ndele omalihafifo oo kaa li haa futilwa.

6, 7. Eongalo lopaKriste otali wanifa po ngahelipi kunena oshilonga osho la pewa kuJesus shokuudifila ovanhu vomoiwana aishe?

6 Eongalo lopaKriste lokunena oli na yo elalakano la faafana naalo lomefelemudo lotete. Jesus okwa li a pa ovashikuli vaye oshilonga shitunhula neenghono, ashike ova li tava ka shakeneka omashongo, eshi tave shi wanifa po. Okwa li e va lombwela a ti: “Indeni mu ka ninge ovanhu vomoiwana aishe ovahongwa, noku va ninginifa medina laXe nolOmona nolomhepo iyapuki; va hongeni okudiinina oinima aishe oyo nde mu lombwela.”—Mat. 28:19, 20.

7 Jehova ota longifa eongalo lopaKriste lEendombwedi daJehova kunena, opo oilonga oyo i wanifwe po. Oshoshili kutya kashipu okuudifila ovanhu vomalaka e lili noku lili. Ndele nande ongaho, Eendombwedi daJehova ohadi nyanyangida oileshomwa ya kanghamena kOmbiibeli momalaka e dule pe 1000. Ngeenge oho kala pokwoongala kwopaKriste pandjikilile noho kufa ombinga moilonga yokuudifa Ouhamba nokuninga ovanhu ovahongwa, ou na etomheno lokukala wa hafa, molwaashi ou li umwe womovanhu vomuvalu munini kombada yedu kunena ovo ve na oufembanghenda wokuyandja oundombwedi nawanawa kombinga yedina laJehova.

8. Omonghedi ilipi oilyo yeongalo ya nangekwa noupuna pauhandimwe?

8 Jehova okwe tu pa oumwainafana womounyuni aushe, opo e tu kwafele tu lididimikile nehafo omafimbo aa madjuu. Paulus okwa li a shangela Ovakriste Ovaheberi a ti: “Natu kaleni tu na ko nasha navakwetu nokuladipikafana, opo tu kale tu holafane nokulonga oilonga iwa; inatu efa po okwoongala pamwe, ngaashi vamwe have shi ningi, ndele tu twaafaneni omukumo, unene tuu eshi tu wete efiku tali ehene popepi.” (Heb. 10:24, 25) Eongalo lopaKriste oli li elongekido la dja kuJehova olo tali shi ningi tashi shiiva, opo tu twaafane omukumo. Kala u na ekwatafano liwa novamwaxo novamwanyoko vopamhepo, noino efa po nandenande okwoongala kwopaKriste!

“Keshe umwe okwa uda eshi ovahongwa tava popi melaka laye loshidalelwamo” (Oil. 2:5-13)

Ovahongwa vaJesus tava udifile Ovajuda, naavo va ninga veitavelo lOshijuda, momapandavanda elipyakidila.

“Otwa uda tava popi momalaka etu oshidalelwamo kombinga yoinenelonga yaKalunga.”—Oilonga 2:11

9, 10. Ovakriste vamwe ova ninga omaliyambo nehalo liwa elipi, opo va dule okuudifila ovanhu ovo hava popi omalaka amwe e lili?

9 Ovajuda nosho yo ovauyemo mOujuda ovo va li pamwe pOpentekoste 33 O.P., kava li tuu va hafa neenghono! Ovanhu vahapu ovo va li po otashi dulika va li hava popi omalaka oo a li haa popiwa kovanhu vahapu, ngaashi Oshigreka, ile Oshiheberi. Ndele ohaluka ova li va “uda eshi ovahongwa tava popi melaka laye loshidalelwamo.” (Oil. 2:6) Nopehe na omalimbililo, ovapwilikini ovo ova li va kumwa komitima, eshi va uda onghundana iwa momalaka avo oshidalelwamo. Ndele kunena Ovakriste kave na oshali yokupopya omalaka oshinailongo pashikumwifilonga. Ashike vahapu vomuvo ova ninga omaliyambo nehalo liwa, opo va tandavelife etumwalaka lOuhamba kovanhu vomoiwana aishe. Ove shi ninga ngahelipi mbela? Vamwe ove lihonga elaka limwe li lili, opo va dule okukwafela meongalo limwe lomoshitukulwa olo hali popi elaka loshinailongo, ile va tembukile nokuli koshilongo shimwe shi lili. Ovaudifi va tya ngaho luhapu ohava mono kutya ovapwilikini vavo ohava kala va kuminwa eenghendabala davo.

10 Natu ka taleni koshimoniwa shOndombwedi imwe yedina Christine oo a li te lihongo elaka lOshigujarati pamwe nEendombwedi dikwao heyali. Eshi a li a shakeneka omukainhu omunyasha oo ha longo pamwe naye ha popi Oshigujarati, okwa li e mu popifa melaka laye loshidalelwamo. Omukainhu oo okwa li a kumwa nokwa li a hala okuuda kutya omolwashike Christine ta ningi eenghendabala e lihonge Oshigujarati. Christine okwa li a yandja oundombwedi muwa, nomukainhu oo omunyasha okwa li e mu lombwela a ti: “Kape na vali elongelokalunga limwe hali ladipike oilyo yalo i lihonge elaka lidjuu la tya ngaha. Ou na okukala shili wa hala okulombwela nge oshinima sha fimana.”

11. Ongahelipi hatu dulu okulilongekidila okuudifila etumwalaka lOuhamba ovanhu vomalaka a yooloka ko ku letu?

11 Oshoshili kutya hakeshe umwe womufye ta dulu okulihonga elaka limwe li lili. Ndele nande ongaho, ohatu dulu okukala twe lilongekida okuudifila ovanhu etumwalaka lOuhamba ovo hava popi omalaka amwe e lili. Ongahelipi mbela hatu dulu oku shi ninga? Onghedi imwe omokukala hatu longifa o-JW Language® app, opo tu lihonge epopifo melaka olo hali popiwa unene moshitukulwa sheni. Oto dulu yo okulihonga omautumbulilo amwe vali melaka olo, oo tashi dulika a pendule ohokwe yovapwilikini moshitukulwa. Va ulikila epandja letu lokointaneta lo-jw.org, noku va ulikila ouvidio noishangomwa oyo i li melaka lavo. Ngeenge otwa kala hatu longifa oikwafifo oyo, ohatu ka mona ehafo, ngaashi olo ovamwatate vomefelemudo lotete va li va mona, eshi va li va udifila onghundana iwa keshe umwe “melaka laye loshidalelwamo.”

OKUKALA KWOVAJUDA MUMESOPOTAMIA NAEGIPTI

O-The History of the Jewish People in the Age of Jesus Christ (yomo 175 K.K., ile komesho yaKristus fiyo 135 A.D., ile momudo wOmwene wetu) oya ti: “MuMesopotamia, Media nosho yo muBabilonia omwa li oludalo lovanhu ovo va dile mouhamba womapata omulongo [aIsrael] nosho yo ovo va dile mouhamba waJuda, okudja eshi va li va twalwa moukwatwa kOvaassiria nokOvababilon.” Esra 2:64 (NW) okwa ti kutya Ovaisrael ashike 42 360 va li va alukila kuJerusalem okudja moukwatwa waBabilon. Osho osha li sha ningwa mo 537 K.O.P. Flavius Josefus okwa popya kutya mefelemudo lotete O.P., Ovajuda ovo “va li muBabilon” ova li omayovi omilongo. Mefelemudo etitatu fiyo etitano O.P., ovanhu ovo ova li va tota po oshishangomwa hashi ifanwa o-Talmud yaBabilon.

Ope na yo omashangelo, oo taa yandje oumbangi kutya opa li Ovajuda vamwe, ovo va li muEgipti lwopehovelo lefelemudo eti-6 K.O.P. Pefimbo opo, etumwalaka laJeremia ola li la nuninwa Ovajuda ovo va li hava kala moitukulwa i lili noku lili muEgipti, mwa kwatelwa Nof, osho sha li yo hashi ifanwa Memfis. (Jer. 44:1) Oumbangi otau ulike kutya ovanhu vahapu ova li va tembukila kuEgipti pefimbo opo eputuko lOshigreka la li tali dana onghandangala mounyuni. Josefus okwa ti kutya Ovajuda ova li vamwe vomovanhu ovo va li va tula tete muAleksandria. Mokweendela ko kwefimbo, oshitukulwa ashishe shoshilando osho osha li sha ninga po shavo. Mefelemudo lotete O.P., omushangi womambo Omujuda wedina Philo okwa ti kutya ovanhu omamiliyona vomoshilongo shavo ova li ve lihanena muEgipti, okudja “kombinga yaLibia fiyo okeengaba daEtiopia.”

‘Petrus okwa fikama, ndele ta popi novanhu ovo mokule’ (Oil. 2:14-37)

12. (a) Omuprofeti Joel okwa li a xunganeka ngahelipi oshikumwifilonga osho sha li sha ningwa pOpentekoste 33 O.P.? (b) Omolwashike ovahongwa va li ve na elineekelo kutya exunganeko laJoel ola li tali ka wanifwa mefelemudo lotete?

12 ‘Petrus okwa li a fikama,’ opo a popye neemhunga dovanhu vomoiwana i lili noku lili. (Oil. 2:14) Okwa li a yelifila ovapwilikini vaye aveshe kutya oshali yokupopya omalaka amwe e lili pashikumwifilonga oya yandjwa kuKalunga, opo exunganeko laJoel li wanifwe olo tali ti: “Ohandi ka tilila Omhepo yange kombada yovanhu aveshe.” (Joel 2:28) Fimbo Jesus ina ya meulu, okwa li a lombwela ovahongwa vaye a ti: “Ohandi ka indila Tate note ke mu pa vali osho tashi mu kwafele,” nokwa ti kutya omukwafi oo oye ‘omhepo.’—Joh. 14:16, 17.

13, 14. Petrus okwa li a kendabala ngahelipi okuhanga omitima dovapwilikini vaye, nongahelipi hatu dulu okuhopaenena onghedi yaye yokuudifa?

13 Pexulilo loshipopiwa shaye, Petrus okwa li a popya nouladi a ti: “Eumbo alishe laIsrael nali shiive kutya Jesus ou mwa valela komuti, Kalunga okwe mu ninga Omwene naKristus.” (Oil. 2:36) Oshoshili kutya ovapwilikini vaPetrus vahapu kava li po, eshi Jesus a dipaelwa komuti womahepeko. Ndele ova li ve na ondjo, molwaashi ovomoshiwana osho sha dipaa Jesus. Didilika kutya Petrus okwa li a popya nOvajuda vakwao nefimaneko nomonghedi oyo tai kumu omitima davo. Okwa li a hala okulinyengifa ovapwilikini vaye ve livele ombedi, ndele ka li a hala oku va tokola. Mbela ovapwilikini ovo ova li va handuka omolweendjovo odo? Hasho nandenande. Ponhele yaasho, oda li de “va kuma komitima,” nova li ve mu pula va ti: “Oshike tu na okuninga po”? Otashi dulika okupopya kwaPetrus nefimaneko kwa li kwe mu kwafela a hange omitima dovanhu vahapu noku ve linyengifa ve lidilulule.—Oil. 2:37.

14 Nafye ohatu dulu okuhanga omitima dovanhu mokuhopaenena onghedi yaPetrus yokuudifa. Ngeenge hatu udifile vamwe, katu na okuyelifa kombinga yoshinima keshe shihe li pamishangwa osho tava popi. Ndele ponhele yaasho, otu na okukundafana kombinga yoinima oyo hatu tu kumwe navo. Ngeenge otwa tale kutya omoinima ilipi hatu tu kumwe navo, kungaho, ohatu ka dula okutomhafana navo nelungi okudja mEendjovo daKalunga. Luhapu, ngeenge oshili yOmbiibeli oya kundafanwa monghedi ya tya ngaho, ovanamitimadiwa oshi na oupu ve i tambule ko nawa.

OUKRISTE MUPONTUS

Vamwe ovo va li va uda oshipopiwa shaPetrus osho a li a yandja pOpentekoste 33 O.P., ova li Ovajuda ovo va dja kuPontus, oshitukulwa shokolundume laAsia Linini. (Oil. 2:9) Otashi ulike kutya ovanhu vamwe ova li va twaalela onghundana iwa koilongo yavo, molwaashi ovanhu ovo Petrus a li a shangela onhumwafo yaye yotete ova li va kwatela mo ovaitaveli ovo va li ve “lihanena” moitukulwa ngaashi Pontus.g (1 Pet. 1:1) Eendjovo daye otadi ulike kutya Ovakriste ovo ova li ta va ‘shakeneke eenghalo didjuu’ omolweitavelo. (1 Pet. 1:6) Omayeleko oo okwa li a kwatela mo omapataneko nosho yo omahepeko.

Oushili oo kutya eitavelo lOvakriste vomuPontus ola li tali yelekwa ou liwetikile yo meenhumwafo daPlinius Munini, ngoloneya waBitinia naPontus, oitukulwalongo yaRoma, odo va li have lishangele nomukesari Trajanus. Mo 112 O.P. lwaapo, Plinius okwa li a shanga e li muPontus ta popi kutya “ombuto youdu” yOukriste otai tula moshiponga eemwenyo dovanhu aveshe, kashi na nee mbudi kutya ovoukashike kookanhu ulipi, ove na omido ngapi, ile ove na ondodo ilipi. Plinius okwa li a yandja omhito kwaavo va li taku tiwa kutya Ovakriste va popye kutya ove li shili Ovakriste, ile hasho, naavo va li va popya kutya Ovakriste, okwa li e va dipaa. Ovo va li va sheka Kristus, ile va ilikana eilikano olo la li hali ilikanwa oikalunga, ile oshiyelekela shaTrajanus ova li va mangululwa. Plinius okwa li a dimina kutya “Ovakriste vashili ohava anye okuninga” oinima ya tya ngaho.

g Outumbulilo womelaka lopehovelo oo wa tolokwa “lihanena,” pashiJuda otau yandje ediladilo kutya ovanhu vahapu ovo va li ve lidilululifwa tete ova li moitukulwa yOvajuda.

‘Keshe umwe womunye na ninginifwe’ (Oil. 2:38-47)

15. (a) Petrus okwa li a popya eendjovo dilipi, novanhu ova li ve linyenga ngahelipi? (b) Omolwashike ovanhu omayovi ovo va li va uda onghundana iwa pOpentekoste va li va wana okuninginifwa mefiku olo tuu olo?

15 Mefiku litunhula lOpentekoste 33 O.P., Petrus okwa li a lombwela ovanamitimadiwa Ovajuda nosho yo ovauyemo mOujuda, a ti: “Lidilululeni, ndele amushe tamu ninginifwa.” (Oil. 2:38) Oshidjemo, opa li pa ninginifwa ovanhu 3 000 lwaapo, tashi dulika meendama odo da li muJerusalem, ile odo da li popepi nasho.e Mbela ovanhu ovo ova li va uluma okuninginifwa? Mbela osho osha hala okutya ovo tava konakona Ombiibeli, ile ounona ovo va dalwa kovadali Ovakriste ove na okuuluma va ninginifwe nonande inava wana lela okuninginifwa? Hasho nandenande. Natu dimbuluke kutya Ovajuda nosho yo ovauyemo mOujuda, ovo va li va ninginifwa pOpentekoste 33 O.P., ova li hava konakona noukeka Eendjovo daKalunga nova li oshitukulwa shoshiwana osho she liyapulila nale Jehova. Natango, ova li nale va ulika ouladi wavo, ngaashi mokweenda oinano, ile, opo va kale poshivilo osho sha li hashi danwa lumwe momudo. Konima eshi va li va tambula ko eeshili da fimanenena di na sha nonghandangala oyo Jesus Kristus ta dana mokuwanifwa kwelalakano laKalunga, ova li ve lilongekida okutwikila okulongela Kalunga, ndele pomhito oyo ova li ve na oku shi ninga ve li ovashikuli vaKristus va ninginifwa.

OOLYELYE VA LI VA NINGA VEITAVELO LOSHIJUDA?

“Ovajuda naavo va ninga veitavelo lOshijuda” ova li va uda eshi Petrus a li ta udifa pOpentekoste 33 O.P.—Oil. 2:10.

Umwe womovalumenhu ve shii okulineekelwa ovo va li va nangekwa po va wanife po “oshinakuwanifwa” shokutukula oikulya efiku keshe okwa li Nikolaus, “wokuAntiokia oo a ninga weitavelo lOshijuda.” (Oil. 6:3-5) Ovauyemo mOujuda ova li ovanhu vomoiwana yovapaani ovo va li va tambula ko eitavelo lOshijuda. Ova li va talwa ko ve li onga Ovajuda mokukala kwavo, molwaashi ova li va itavela Kalunga kaIsrael nova tambula ko Omhango yaye, ova li va ekelashi elongelo loikalunga aishe, ova li hava piti etanda, (ngeenge ovalumenhu) nova li hava endafana noshiwana shaIsrael.

Konima eshi Ovajuda va mangululwa moukwatwa waBabilon mo 537 K.O.P., ovanhu vahapu ova li va tula moitukulwa i li kokule naIsrael, ndele ova li va twikila okudiinina eenghedindjikilile dOshijuda. Onghee hano, ovanhu vokoilongo yonale yokOushilo woPokati nosho yo kuimwe vali ova li va shiiva elongelokalunga lOshijuda monghedi ya tya ngaho. Ovashangi vonale, ngaashi Horace naSeneca, ova popya kutya ovanhu vahapu vomoilando i lili noku lili ovo va li va hokwa eenghedindjikilile dOshijuda neitavelo lavo ova li va tembukila moitukulwa yOvajuda nokuninga velongelokalunga lOshijuda.

16. Ovakriste vomefelemudo lotete ova li va ulika ngahelipi omhepo yeliyambomwene?

16 Jehova okwa li a nangeka noupuna ovaitaveli ovo. Ombiibeli oya ti: “Aveshe ovo va ninga ovaitaveli ova kala pamwe nova li va tukulilafana oinima oyo va li ve na. Ova li va landifa po oinima yavo nokutukulilafana oimaliwa she likolelela keemhumbwe dakeshe umwe.”f (Oil. 2:44, 45) Ovakriste vashili aveshe ova halelela okuhopaenena omhepo yopahole noyeliyambomwene ya tya ngaho.

17. Omunhu oku na okuwanifa po oiteelelwa ilipi, opo a kale a wana okuninginifwa?

17 Opo omunhu a kale a wana okuliyapulila Kalunga nokuninginifwa e li Omukriste oku na okuwanifa po oiteelelwa yonhumba yopamishangwa. Oku na okukala e na eshiivo lEendjovo daKalunga. (Joh. 17:3) Oku na okukala e na eitavelo tali longo nokulivela ombedi omolwoilonga yaye yonale, ta ulike kutya oku udite nai shili omolwoilonga ya tya ngaho. (Oil. 3:19) Natango, oku na okulialuluka nokuhovela okulonga oilonga ya yuka oyo i li metwokumwe nehalo laKalunga. (Rom. 12:2; Ef. 4:23, 24) Opo nee ngeenge omunhu okwa wanifa po oiteelelwa oyo, ota dulu okuliyapulila Kalunga okupitila meilikano nokuninginifwa.—Mat. 16:24; 1 Pet. 3:21.

18. Ovahongwa vaKristus va ninginifwa ove na oufembanghenda ulipi?

18 Mbela ou li omuhongwa waJesus Kristus e liyapulila Kalunga nokwa ninginifwa? Ngeenge osho, kala wa hafa omolwoufembanghenda oo. Ngaashi ovahongwa vomefelemudo lotete ovo va li va yadifwa omhepo iyapuki, naave oto dulu okulongifwa monghedi ya denga mbada, opo u yandje oundombwedi nawanawa nou longe ehalo laJehova.

a Tala oshimhungu “Jerusalem osha li ondingandinga yelongelokalunga lOshijuda.”

b Tala oimhungu “Roma osha li oshilandopangelo shouhamba waRoma,” “Okukala kwOvajuda muMesopotamia naEgipti,” nosho yo “Oukriste muPontus.”

c “Omalaka” oo kaa li omundilo wo venevene, ndele okwa li a “fa omundilo,” osho tashi ulike kutya osho sha li komutwe womuhongwa keshe osha li shi na eholokepo nevadimo la fa lomundilo.

d Tala oshimhungu “Oolyelye va li va ninga veitavelo lOshijuda?”

e Mo 7 Auguste 1993, opa li yo pa ninginifwa ovanhu 7 402 meendama di li hamano poshoongalele shopaiwana shEendombwedi daJehova osho sha li sha ningilwa muKiev, shaUkraine. Osha li sha kufa oule weevili 2 nominute 15, opo ovanhu va pwe okuninginifwa.

f Elongekido olo lopakafimbo ola li la ningwa, opo ku yambididwe ovaenda ovo va li ve na okukala muJerusalem oule wokafimbo, opo ve lihonge shihapu kombinga yeitavelo lavo lipe. Okukwafelafana nehalo liwa kwa tya ngaho inaku hala okutya Ovakriste ovo ova li tava xumifa komesho oukomonisi, onghedi yokupangela oyo hai dilike ovanhu vaha kale noinima yopaumwene.—Oil. 5:1-4.

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma