ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • w09 10/1 ep. 11-15
  • “Kaleni mwa xwama momhepo”

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • “Kaleni mwa xwama momhepo”
  • Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2009
  • Oupalanyole
  • Ouyelele wa faafana
  • Eyambo li na omwenyo
  • Eeshalinghenda di lili noku lili
  • Elininipiko noukwatya wokukala tu shii kutya otwa ngabeka
  • Oukumwe wetu wopaKriste
  • Natu kaleni hatu yakula ovaenda
  • Natu kale hatu udile vamwe oukwao wananghali
  • Udifa onghundana iwa nehalo linene
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2000
  • Ou na onghandangala oyo to dana meongalo laJehova!
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova (Oshifo shokukonakonwa) — 2020
  • Okuyakula vamwe okuhafifa nokwa pumbiwa
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova (Oshifo shokukonakonwa) — 2018
  • “Efimbo la wapala opaife”
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2010
Tala ouyelele muhapu
Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2009
w09 10/1 ep. 11-15

“Kaleni mwa xwama momhepo”

“Mokulalakana kweni inamu fya ounye; kaleni mwa xwama momhepo; kaleleni Omwene.” — ROM. 12:11.

1. Omolwashike Ovaisrael va li hava yambe omayambo oinamwenyo nosho yo amwe e lili?

JEHOVA oha pandula ovapiya vaye ngeenge tava ningi omaliyambo nehalo liwa opo va ulike kutya ove mu hole nova hala okulonga ehalo laye. Mefimbo lonale, Jehova okwa li ha tambula ko omayambo oinamwenyo e lili noku lili nosho yo omayambo amwe e lili. Omayambo a tya ngaho okwa li haa yambwa kOvaisrael paMhango yaMoses opo va dule okudiminwa po omatimba avo nokuulika olupandu lavo. Ashike Jehova ina teelela Ovakriste ve mu yambele omayambo a tya ngaho kunena. Ndele metukulwa 12 lonhumwafo oyo omuyapostoli Paulus a li a shangela Ovakriste vokuRoma, okwa ulika kutya nafye otwa teelelwa tu kale hatu yambe omayambo. Natu ka taleni kutya ongahelipi hatu dulu oku shi ninga.

Eyambo li na omwenyo

2. Tu li Ovakriste, otu na okukala nonghalamwenyo ya tya ngahelipi, naasho osha kwatela mo shike?

2 Lesha Ovaroma 12:1, 2.a Paulus okwa popya sha yela momatukulwa opehovelo onhumwafo yaye oyo a li a shangela Ovaroma kutya Ovakriste ovavaekwa, kutya nee Ovajuda ile ovanhu ovo vehe fi Ovajuda, ohava yukipalifwa ashike koshipala shaKalunga omolweitavelo, ndele hamolwoilonga. (Rom. 1:16; 3:20-24) MOvaroma 12, Paulus okwa yelifa kutya Ovakriste ove na okuulika olupandu lavo mokukala nonghalamwenyo yeliyambo. Ndele opo tu dule okuninga ngaho, otu na okushituka vape momadiladilo etu. Okuhawanenena oko twa fyuulula okwe tu ningifa tu kale koshi ‘yomhango youlunde noyefyo.’ (Rom. 8:2) Onghee hano, otwa pumbwa okuninga omalunduluko, ‘tu shituke vape momhepo yomadiladilo etu,’ nokulundulula filufilu oikala yetu. (Ef. 4:23) Ohatu dulu ashike okuninga omalunduluko a tya ngaho filufilu kekwafo laKalunga nosho yo lomhepo yaye. Otashi pula yo tu ninge eenghendabala da mana mo, hatu longifa ‘eenghono detu dokudiladila.’ Osho osha hala okutya otu na okuninga eenghendabala da mana mo opo tuha ‘faafane nounyuni ou’ wa xutuka paenghedi, u na omalihafifo a nyata nokudiladila inaku koshoka. — Ef. 2:1-3.

3. Omolwashike hatu kufa ombinga momalipyakidilo opaKriste?

3 Paulus okwa ti yo kutya natu kale hatu longifa ‘eenghono detu dokudiladila’ opo tu shiive “okukonakona [kutya] ehalo laKalunga lilipi, naashi shiwa, sha wapalela nosha wana.” Mbela omolwashike hatu lesha Ombibeli keshe efiku, hatu dilonga kwaasho twa lesha, hatu ilikana, hatu kala pokwoongala kwopaKriste nokukufa ombinga moilonga yokuudifa onghundana iwa yOuhamba? Mbela osheshi ovakulunhuongalo ovo have tu ladipike tu ninge ngaho? Oshoshili kutya ohatu pandula omadimbulukifo taa kwafa oo hatu pewa kovakulunhuongalo, ndele ohatu kufa ombinga momalipyakidilo opaKriste molwaashi ohatu linyengifwa komhepo yaKalunga opo tu ulike kutya otu mu hole nomutima aushe. Kakele kaasho, otwa tomwa pauhandimwe kutya Kalunga oye a hala tu kufe ombinga momalipyakidilo a tya ngaho. (Sak. 4:6; Ef. 5:10) Ohashi tu etele ehafo linene nosho yo embilipalelo okushiiva kutya ngeenge otwa kala nonghalamwenyo oyo tai ulike kutya otu li Ovakriste vashili, ohatu ka kala twa hokiwa kuKalunga.

Eeshalinghenda di lili noku lili

4, 5. Ovakulunhuongalo Ovakriste ove na okulongifa ngahelipi eeshalinghenda davo?

4 Lesha Ovaroma 12:6-8, 11. Paulus okwa ti kutya “otu na eeshalinghenda dilili nadilili pafilonghenda olo twe li pewa.” Ovakulunhuongalo Ovakriste ovo unene va pumbwa okukala ve na eeshalinghenda dimwe odo Paulus a popya, ngaashi okukumaida nokukwatela komesho, molwaashi ova kumaidwa va kale hava kwatele komesho “nouladi.”

5 Paulus okwa ti kutya ouladi wa tya ngaho ou na okukala u liwetikile monghedi omo ovapashukili tava longo ve li ovahongi nosho yo eshi tava wanifa po “oshilongayakulo” shavo. Etukulwa 12 lOvaroma alishe oshi na oupu tali ulike kutya Paulus okwa li ta popi kombinga ‘yoshilongayakulo’ osho shi na okuwanifwa “molutu lumwe” ile tu tye meongalo. (Rom. 12:4, 5) Oshilongayakulo osho osha faafana naasho sha tumbulwa mOilonga 6:4, omo omuyapostoli a popya a ti: “Otwa hala okukala meilikano nomeyakulo leendjovo.” Mbela oshilongayakulo osho osha kwatela mo shike? Ovakulunhuongalo Ovakriste ohava longifa eeshalinghenda davo opo va tunge oilyo yeongalo. Ovakulunhuongalo ohava ulike kutya otava wanifa po “oshilongayakulo” shavo, mokukonakona Eendjovo daKalunga pamwe neilikano, mokuninga omapekapeko, mokuhonga, mokuninga omatalelepo oufita nokuyandja ewiliko nomalombwelo keongalo okudja mEendjovo daKalunga, tave shi ningi nouladi. Ovapashukili ove na okulongifa nawa eeshali davo nokufiloshisho eedi “nehafo.” — Rom. 12:7, 8; 1 Pet. 5:1-3.

6. Ongahelipi hatu dulu okutula moilonga omayele Ovaroma 12:11, ovo ve li omushangwa woshipalanyole shoshitukulwa eshi?

6 Paulus okwa twikila ko vali a ti: “Mokulalakana kweni inamu fya ounye; kaleni mwa xwama momhepo; kaleleni Omwene.” Ngeenge otwa didilike kutya ohatu longo nondede moukalele wetu, otashi dulika twa pumbwa okuxwepopaleka onghedi yetu yokukonakona Ombibeli, okwiilikana twa mana mo, hatu shi ningi lwoikando opo Jehova e tu pe omhepo yaye. Omhepo yaJehova otai dulu oku tu kwafela tuha kale twa lomoka notu pepaleke ouladi wetu. (Luk. 11:9, 13; Eh. 2:4; 3:14-16, 19) Omhepo iyapuki oya li ya pameka Ovakriste vonale opo va dule okupopya kombinga ‘yoilonga inene yaKalunga.’ (Oil. 2:4, 11) Sha faafana, nafye omhepo iyapuki otai dulu oku tu linyengifa tu kale ovaladi moukalele, tu ‘kale twa xwama momhepo.’

Elininipiko noukwatya wokukala tu shii kutya otwa ngabeka

7. Omolwashike tu na okukala twe lininipika notu shii omangabeko etu?

7 Lesha Ovaroma 12:3, 16. Eeshali odo tashi dulika tu na otwe di pewa ‘kefilonghenda’ laJehova. Paulus okwa popya vali monhumwafo imwe a ti: “Eshi hatu shi dulu, otashi di kuKalunga.” (2 Kor. 3:5) Onghee hano, katu na nande okukala hatu litumbaleke. Otu na okudimina nelininipiko kutya okupondola kwetu keshe moukalele oku li enangekonoupuna la dja kuJehova, ndele hamolwokudula kwetu vene. (1 Kor. 3:6, 7) Paulus okwa popya metwokumwe naasho a ti: “Ohandi mu lombwele, keshe umwe mokati keni mu he lidiladilile kombada yaashi she mu yeleka.” Otwa pumbwa okukala twe lifimaneka, twa mbilipalelwa nohatu hafele oilonga yetu yOuhamba. Ndele nande ongaho, okukala tu shii omangabeko etu otaku ke tu amena tuha kale tu wete alushe kutya ofye tu li mondjila. Ndele ponhele yaasho, natu “kendabaleni okudiladila pandjele.”

8. Ongahelipi hatu dulu okuhenuka okukala twe ‘litala ko kutya fye ovanaendunge’?

8 Ombibeli oya ti: ‘Kalunga oye ta kulike.’ Onghee hano, otashi ka kala sha nyika oulai okulitadela osho twa pondola. (1 Kor. 3:7) Paulus okwa ti kutya Kalunga oha pe oshilyo keshe sheongalo shi fike “pauhapu weitavelo” lasho. Onghee hano, ponhele yokukala tu wete twa fimana, otu na okukala twa fimaneka osho vamwe va pondola shi fike pauhapu weitavelo lavo. Omuyapostoli Paulus okwa weda ko a ti: “Kaleni mu nediladilo limwe.” Okwe tu lombwela yo monhumwafo yaye imwe vali a ti: “Mu ha longe nande sha kokulihola nokukonga efimano longaho, ndelenee omelininipiko keshe umwe na tale omukwao e li komesho yaye mwene.” (Fil. 2:3) Ohashi pula elininipiko lashili nosho yo eenghendabala da mana mo okudimina kutya omumwatate ile omumwameme keshe oku tu dule monghedi yonhumba ile yongadi. Elininipiko otali ke tu kwafela tuha kale twe ‘litala ko kutya fye ovanaendunge.’ Nonande omaufembanghenda oilonga e likalekelwa otaa dulu okuningifa vamwe va kale tava yandje elitulemo kufye, atusheni ohatu dulu okumona ehafo linene mokulonga oilonga “ixupi,” sha hala okutya, oilonga ya dinika oyo luhapu ihai didilikwa kuvamwe. — 1 Pet. 5:5.

Oukumwe wetu wopaKriste

9. Omolwashike Paulus a faafanifa Ovakriste ovavaekwa noilyo yolutu?

9 Lesha Ovaroma 12:4, 5, 9, 10. Paulus okwa faafanifa Ovakriste ovavaekwa noilyo yolutu, tava longo moukumwe koshi yewiliko lOmutwe wavo, Kristus. (Kol. 1:18) Okwa li a dimbulukifa Ovakriste ovavaekwa nomhepo a ti kutya olutu oli na oilyo ihapu nohai longo oilonga ya yoolokafana. Okwa popya yo shi na sha navo a ti: “Nande tu li po vahapu, ofye olutu lumwe muKristus.” Paulus okwa li natango a kumaida Ovakriste ovavaekwa vomuEfeso monghedi ya faafana, a ti: “Mokudiinina oshili mohole, tu kule moinima aishe muou a ninga omutwe, omuKristus, muou olutu alishe ngaashi la tulwa kumwe notali kwatelwa kumwe komufipa keshe, otali kulu li tungikike mohole, keshe tuu oshinhimbu shi fike pashiyelekifo shasho.” — Ef. 4:15, 16.

10. ‘Eedi dimwe’ oda dimina eenghonopangelo doolyelye?

10 ‘Eedi dimwe’ otadi dulu okulihonga shihapu mefaneko olo, nonande kadi li oshitukulwa sholutu laKristus. (Joh. 10:16, OB-1986) Paulus okwa ti kutya Jehova oinima “aishe okwe i tula koshi yeemhadi [daKristus], ndele okwe mu pa a kale omutwe waaishe keongalo.” (Ef. 1:22) Kunena, eedi dimwe odi li oshitukulwa shoinima “aishe” oyo Jehova a tula koshi youkwamutwe wOmona waye. Odi li yo oshitukulwa ‘shoinima’ oyo Kristus e lineekelela “omupiya omudiinini nomunaendunge.” (Mat. 24:45-47) Onghee hano, ovo ve na eteelelo loku ka kala nomwenyo kombada yedu ove na okudimina kutya Kristus oye Omutwe wavo nove na okudulika komupiya omudiinini nomunaendunge nOlutuwiliki laye nosho yo kovalumenhu ovo va nangekwa po ve li ovapashukili meongalo. (Heb. 13:7, 17) Okuninga ngaho, otaku ka xumifa komesho oukumwe wopaKriste.

11. Oukumwe wetu owa kanghamena kushike, nomayele amwe elipi Paulus a li a yandja?

11 Oukumwe wa tya ngaho owa kanghamena kohole, oyo i li “oshimangifo sha wana shoku [tu] manga kumwe.” (Kol. 3:14) Metukulwa 12 lOvaroma, Paulus okwa divilika oshitwa osho, eshi a ti kutya ohole yetu “inai kala noihelele” nosho yo kutya ‘mokuhola ovamwatate’ natu “filafaneni olukeno.” Osho otashi tu linyengifa tu kale twa fimanekafana. Omuyapostoli Paulus okwa ti: “Mokufimanekafana pafaneni oshihopaelelwa.” Ashike otu na okukala tu shii eyooloko pokati kohole yashili nohole oyo ye likolelela ashike komaliudo opanhu. Otu na okuninga keshe osho hatu dulu opo tu kaleke eongalo la koshoka. Konima eshi Paulus a yandja omayele e na sha nohole, okwa li a weda ko a ti: “Tileni owii, dameni ouwa.”

Natu kaleni hatu yakula ovaenda

12. Oshike hatu lihongo kOvakriste vomuMakedonia shonale shi na sha nokuyakula ovaenda?

12 Lesha Ovaroma 12:13.b Ohole yetu yokuhola ovamwatate otai ke tu linyengifa tu ‘kwafele ovayapuki meemhumbwe davo,’ shi fike pwaasho hatu dulu okuninga. Nonande otu kale tu li eehepele mounyuni ou, ohatu ka tukulilafana navamwe osho tu na. Paulus okwa shanga shi na sha nOvakriste vomuMakedonia a ti: “Ova li momayeleko manene madjuu, molwouyadi wehafo lavo moluhepo lavo linene ova yandja nomwenyo muwa eeshali dihapu. Osheshi paenghono davo, heeno — aame ondombwedi yoshinima eshi — mokuyandja kwavo kehalo lavo ova koya nokuli eenghono davo, nokwiindila kuhapu ove tu indila neenghono va pewe okukala pamwe nafye meyakulo lovayapuki [muJudea].” (2 Kor. 8:2-4) Ovakriste vomuMakedonia ova li hava yandje nehalo liwa nonande ova li va hepa. Ova li va mona kutya oshi li oufembanghenda okutukulilafana osho va li ve na novamwaxe vomuJudea.

13. Outumbulilo “kaleni hamu yakula ovaenda” owa hala okutya shike?

13 Outumbulilo wOshigreka oo wa tolokwa “kaleni hamu yakula ovaenda,” otau yandje ediladilo kutya otu na okukala hatu katuka eenghatu. O-The New Jerusalem Bible oya toloka outumbulilo oo ya ti: “Konga eemhito u kale ho yakula ovaenda.” Okuyakula ovaenda omafimbo amwe ohaku ningwa monghedi yokushiva umwe e uye okulya pamwe naave, nongeenge osho otashi ningwa molwohole, oshi shii okupandulwa. Ngeenge otwa kala hatu katuka eenghatu da tya ngaho, ohatu ka mona vali eenghedi dimwe dihapu omo hatu dulu okuyakula ovaenda. Ashike ngeenge oiniwe yetu ile oukolele wetu itau tu pitike tu shive vamwe ve uye va lye pamwe nafye, otashi ka kala shiwa oku va ningila okoofi ile otee ile oikunwa vali imwe. Osho oshi li yo onghedi imwe vali yokuyakula ovaenda.

14. (a) Oshitya shOshigreka osho sha tolokwa “okuyakula ovaenda” osha fikama po moitya ilipi? (b) Ongahelipi hatu dulu okuulika okunakonasha kwetu novanailongo ngeenge tu li moukalele?

14 Okuyakula ovaenda osha kwatela mo etaleko etu. Oshitya shOshigreka osho sha tolokwa “okuyakula ovaenda” osha fikama po moitya ivali yopefina, “ohole” nosho yo “omweendanandjila.” Mbela ohatu tale ko ngahelipi ovaendanandjila ile ovanailongo? Ovakriste ovo tava kendabala okulihonga elaka limwe opo va udifile ovanailongo onghundana iwa ovo va tembukila moshitukulwa omo mu na eongalo lavo, otaku dulu lela okutiwa kutya navo otava landula onghedi yokuyakula ovaenda. Oshoshili kutya vahapu vomufye itatu dulu okulihonga elaka limwe, ndele atusheni ohatu dulu okukwafela ovanailongo mokukala hatu longifa okambo Good News for People of All Nations, oko ke na etumwalaka lOmbibeli li li momalaka mahapu. Mbela owa mona oidjemo iwa moukalele omolwokulongifa okambo oko?

Natu kale hatu udile vamwe oukwao wananghali

15. Jesus okwa tula po oshihopaenenwa shilipi shokukala metwokumwe nomayele oo e li mOvaroma 12:15?

15 Lesha Ovaroma 12:15. Omayele aPaulus oo e li movelishe oyo otaa ulike kutya otu na okukala hatu udile vamwe oukwao wananghali. Otwa pumbwa okukala hatu didilike kutya vamwe ove udite ngahelipi. Ngeenge otwa xwama momhepo, ohatu ka hafa pamwe naavo va hafa ile tu nyike oluhodi pamwe naavo va nyika oluhodi. Eshi ovahongwa vaKristus 70 va li va aluka nehafo moshikonga shokuudifa nova hokolola oidjemo iwa yoilonga yavo, Jesus naye okwa li a “hafela pombada mOmhepo Iyapuki.” (Luk. 10:17-21) Jesus okwa li a hafa pamwe novahongwa vaye ovo. Ndele eshi kaume kaye Lasarus a li a fya, Jesus ‘okwa lila pamwe naavo va li tava lili.’ — Joh. 11:32-35.

16. Ongahelipi hatu dulu okuulika kutya otu uditile vamwe oukwao wananghali, na oolyelye unene ve na okuninga ngaho?

16 Otwa hala okushikula oshihopaenenwa shaJesus shokuulika kutya otu uditile vamwe oukwao wananghali. Ngeenge Omukriste mukwetu a hafa, nafye otu na okuhafa pamwe naye. Sha faafana, otu na okukala hatu udile ovamwatate novamwameme oukwao wananghali ngeenge ve li mouyahame ile va nyika oluhodi. Omafimbo amwe ohatu dulu okweetela ovaitaveli vakwetu epepelelo ovo tava yahama pamaliudo, ngeenge otwa kala hatu pwilikine komaudjuu avo noku va kenukila. Peemhito dimwe otashi dulika tu lile molwaashi omitima detu ode linyengifwa neenghono kokukala tu uditile vamwe olukeno shili. (1 Pet. 1:22) Ovakulunhuongalo ovo unene ve na okutula moilonga omayele oo Paulus a yandja e na sha nokuudila vamwe oukwao wananghali.

17. Oshike twe lihonga meevelishe odo twa dja nokukundafana detukulwa 12 lOvaroma, noshike hatu ka konakona moshitukulwa tashi landula?

17 Eevelishe detukulwa 12 lOvaroma odo twa dja nokukundafana ode tu pa omayele oo hatu dulu okutula moilonga pauhandimwe monghalamwenyo yetu tu li Ovakriste nosho yo e na sha nekwatafano letu novamwatate. Moshitukulwa tashi landula, ohatu ka konakona eevelishe odo da xupa ko metukulwa olo, odo tadi ka kundafana kombinga yanghee tu na okutala ko nokuungaunga novanhu ovo vehe fi oshitukulwa sheongalo lopaKriste, mwa kwatelwa ovapataneki novahepeki vetu.

[Omashangelo opedu]

a Ovaroma 12:1, (NW): “Ovamwatate, ame ohandi mu kumaidifa efilonghenda laKalunga, yandjeni omalutu eni eyambo liyapuki li nomwenyo, la wapalela Kalunga; noku mu longela oilonga iyapuki neenghono deni dokudiladila.”

b Ovaroma 12:13, (NW): “Kwafeni ovayapuki meemhumbwe davo. Kaleni hamu yakula ovaenda.”

Omapulo eendululo

• Ohatu ulike ngahelipi kutya otwa “xwama momhepo”?

• Omolwashike tu na okulongela Kalunga nelininipiko nosho yo noukwatya wokukala tu shii kutya otwa ngabekwa?

• Omeenghedi dilipi hatu dulu okuulikila ovaitaveli vakwetu kutya otu va uditile oukwao wananghali nosho yo olukeno?

[Omafano pepandja 12]

Omolwashike hatu kufa ombinga momalipyakidilo aa opaKriste?

[Efano pepandja 14]

Ongahelipi atusheni hatu dulu okukwafela ovanailongo ve lihonge kombinga yOuhamba?

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma