Oho tula po ngoo oshihopaenenwa mokufimaneka vamwe?
“Mokufimanekafana pafaneni oshihopaelelwa.” — ROM. 12:10.
1. Oshike shi li apeshe kunena mounyuni?
MOITUKULWA imwe mounyuni, ovanyasha ohava fimaneke ovakulunhu mokutwa eengolo ngeenge ve li mokati kavo. Kungaho, ovanyasha ihava kala vale ve dule ovakulunhu. Momaputuko oo, ngeenge omunyasha okwa pilamene omukulunhu, osha talwa ko shi li okuhenefimaneko. Nonande efimaneko ohali ulikwa meenghedi di lili noku lili she likolelela komaputuko, efimaneko la tya ngaho otali tu dimbulukifa kombinga yOmhango yaMoses. MOmhango omo omu na oshipango tashi ti: “Kala ofika moipafi yomukulunhu weenghwakutoka; fimaneka omukulunhu.” (Lev. 19:32) Ndele shinyikifa oluhodi, moilongo ihapu mounyuni ovanhu ihava fimanekafana. Okuhenefimaneko oku li apeshe kunena.
2. Eendjovo daKalunga ode tu lombwela tu fimaneke oolyelye?
2 Eendjovo daKalunga otadi ulike kutya osha fimanenena okukala hatu fimaneke vamwe. Otadi tu lombwele kutya otu na okufimaneka Kalunga nosho yo Jesus. (Joh. 5:23) Otadi tu lombwele yo kutya otu na okufimaneka oilyo yomaukwaneumbo, ovaitaveli vakwetu nosho yo ovo vehe fi oilyo yeongalo. (Rom. 12:10; Ef. 6:1, 2; 1 Pet. 2:17) Omeenghedi dimwe dilipi hatu ulike kutya otwa fimaneka Jehova? Ohatu ulike ngahelipi kutya otwa fimaneka Ovakriste vakwetu nefimaneko lomoule? Natu ka kundafaneni omapulo oo nosho yo makwao a pambafana nao.
Natu fimanekeni Jehova nosho yo edina laye
3. Onghedi imwe ya fimana ilipi omo hatu dulu okufimaneka Jehova?
3 Onghedi imwe ya fimana omo hatu dulu okufimaneka Jehova oyo okukala twa fimaneka edina laye nefimaneko la yuka. Kakele kaasho, fye otu li ‘oshiwana osho Kalunga e lilikolela edina laye.’ (Oil. 15:14) Oshi li oufembanghenda okukala twa humbata edina laJehova Kalunga, omunaenghono adishe. Omuprofeti Mika okwa ti: “Oiwana aishe tai kala nokweenda, keshe shimwe, medina laKalunga kasho, ndelenee fye ohatu ka kala nokweenda medina [laJehova, NW] Kalunga ketu alushe fiyo alushe.” (Mika 4:5) Ohatu ‘ende medina laJehova’ mokukala hatu lihumbata monghedi oyo tai fimanekifa edina laye. Ngaashi Paulus a li a dimbulukifa Ovakriste vomuRoma, ngeenge ihatu kala metwokumwe nonghundana iwa oyo hatu udifa, ohatu ka ‘shekifa’ edina laKalunga. — Rom. 2:21-24.
4. Oho kala u udite ngahelipi kombinga youfembanghenda wokuyandja oundombwedi shi na sha naJehova?
4 Ohatu fimanekifa yo Jehova okupitila moilonga yetu yokuyandja oundombwedi. Mefimbo la pita, Jehova okwa li a hoolola oshiwana shaIsrael shi ninge Eendombwedi daye, ndele osha li sha dopa okukala metwokumwe nedina olo. (Jes. 43:1-12) Osha li she liteeka po Jehova lwoikando nosha li sha “handukifa Omuyapuki waIsrael.” (Eps. 78:40, 41) Hauxuuninwa, Jehova ka li vali a hokwa oshiwana osho nandenande. Ndele otwa hafa kunena eshi tu na oufembanghenda wokuyandja oundombwedi u na sha naJehova. Osho ohatu shi ningi molwaashi otu mu hole notwa hala okuyapulifa edina laye. Oshike tashi tu imbi okuudifa ngeenge otu shii oshili kombinga yaTate yetu womeulu nosho yo omalalakano aye? Ohatu kala tu udite ngaashi omuyapostoli Paulus oo a ti: ‘Muame ndi nefininiko, woo ame, ngenge itandi udifa evangeli!’ — 1 Kor. 9:16.
5. Okukala tu na eitavelo muJehova okwa pambafana ngahelipi noku mu fimaneka?
5 Omupsalme David okwa ti: “Ava va shiiva edina loye, otave ku lineekele, Omwene, Ove ito efa ava tave ku kongo.” (Eps. 9:11) Ngeenge otu shii nawa Jehova nohatu ulike kutya otwa fimaneka osho edina laye li lile po, ohatu ka kala twe mu lineekela ngaashi ashike ovapiya vaye ovadiinini vonale va li ve mu lineekela. Onghedi vali imwe omo hatu dulu okufimaneka Jehova, omokukala twe mu lineekela notu na eitavelo muye. Didilika nghee Eendjovo daKalunga da kwatakanifa okulineekela Jehova noku mu fimaneka. Eshi Israel shonale sha li inashi lineekela Jehova, Jehova okwa li a pula Moses a ti: ‘Oshiwana eshi otashi ka dina nge fiyo onaini? Ndele fiyo onaini hava kala ihava itavele nge, Ame nande nda ninga omadidiliko aa aeshe mokati kavo?’ (Num. 14:11) Ngeenge otwa kala twe lineekela Jehova e tu amene noku tu kwafele ngeenge hatu yelekwa, ohatu ulike kutya otwe mu fimaneka.
6. Oshike hashi tu linyengifa tu fimaneke Jehova nefimaneko lomoule?
6 Jesus okwa li a popya kutya otu na okukala hatu fimaneke Jehova tashi di komutima. Okwa li a endulula eendjovo daJehova eshi a li ta popi novanhu ovo ihava longele Jehova nomutima aushe, a ti: “Ovanhu ava ohava fimaneke nge nomilungu, ndele omitima davo odi li kokule naame.” (Mat. 15:8) Ohole yashili oyo hai tu linyengifa tu kale twa fimaneka Jehova nefimaneko lashili. (1 Joh. 5:3) Ohatu kaleke yo eudaneko laJehova momadiladilo olo tali ti: “Ava hava fimaneke nge, Ame ohandi ke va fimaneka.” — 1 Sam. 2:30.
Ovapashukili meongalo lopaKriste ohava fimaneke vamwe
7. (a) Omolwashike ovamwatate ovo ve na eendodo doinakuwanifwa meongalo ve na okufimaneka ovo ve li mepashukilo lavo? (b) Paulus okwa li a ulika ngahelipi kutya okwa fimaneka ovaitaveli vakwao?
7 Omuyapostoli Paulus okwa li a kumaida ovaitaveli vakwao a ti: “Mokufimanekafana pafaneni oshihopaelelwa.” (Rom. 12:10) Ovamwatate ovo ve na eendodo doinakuwanifwa meongalo ove na okutula po “oshihopaenenwa” mokukala hava fimaneke ovo ve li mepashukilo lavo. Ovo ve na oinakuwanifwa ya kwata moiti ove na okulandula oshihopaenenwa shaPaulus moshinima osho. (Lesha 1 Ovatessaloniki 2:7, 8.) Ovamwatate vomomaongalo oo Paulus a li a talela po ova li ve shi shii kutya Paulus ke na efiku e va pule va ninge oinima yonhumba fimbo ye ina hala oku i ninga. Paulus okwa li ha fimaneke ovaitaveli vakwao, nomolwaasho ova li yo have mu fimaneke. Eshi Paulus a li a lombwela ovanhu vopefimbo laye a ti: ‘Ohandi mu kumaida; ningeni ovahopaeleli vange,’ otu na oushili kutya ovanhu vahapu ova li ve mu hopaenena nehalo liwa, molwaashi okwa li e va tulila po oshihopaenenwa shiwa. — 1 Kor. 4:16.
8. (a) Omonghedi ya fimana ilipi Jesus a li a ulika kutya okwa fimaneka ovahongwa vaye? (b) Ongahelipi ovapashukili kunena tava dulu okushikula oshihopaenena shaJesus?
8 Onghedi imwe vali omo omumwatate oo e na oshinakuwanifwa ta dulu okufimaneka ovo ve li mepashukilo laye omoku va lombwela kutya omolwashike te va pe elombwelo lonhumba ile ewiliko lonhumba. Kungaho, ota hopaenene Jesus. Pashihopaenenwa, Jesus okwa li a pa ovahongwa vaye etomheno kutya omolwashike a li e va lombwela va ilikane opo mwene weteyo a tume ovanailonga vahapu. Okwa ti: ‘Oilya oi li po ihapu, ndele ovateyi ovo ovanini. Ilikaneni hano Omwene weteyo, a tume ovateyi keteyo laye.’ (Mat. 9:37, 38) Natango, eshi a li a lombwela ovahongwa vaye va ‘kale oupafi,’ okwa li e va pa etomheno kutya omolwashike. Okwa ti: ‘Osheshi kamu shi shii efiku lilipi po Omwene weni te uya.’ (Mat. 24:42) Luhapu, Jesus ka li ashike ha lombwele ovahongwa vaye va ninge oinima, ndele okwa li yo he va pe etomheno kutya omolwashike ve na oku i ninga. Kungaho, okwa li a ulika kutya okwe va fimaneka. Osho kashi fi tuu oshihopaenenwa shiwa kovapashukili Ovakriste!
Kala wa fimaneka eongalo laJehova nosho yo ewiliko olo tali yandje
9. Ohatu fimaneke yo lyelye ngeenge hatu fimaneke eongalo lopaKriste lomounyuni aushe nosho yo ovakalelipo valo? Shi yelifa.
9 Okufimaneka Jehova okwa kwatela mo yo okufimaneka eongalo lopaKriste lomounyuni aushe pamwe novakalelipo valo. Ohatu ulike kutya otwa fimaneka elongekido laJehova ngeenge hatu dulika komayele opamishangwa oo hatu pewa kongudu yomupiya omudiinini. Omuyapostoli Johannes okwa li a hanyena ovo va li va dina ovo va nangekwa po meongalo lopaKriste lomefelemudo lotete. (Lesha 3 Johannes 9-11.) Eendjovo daJohannes otadi ulike kutya ovanhu ovo kava li ashike va dina ovapashukili vonhumba, ndele ova li yo va dina ehongo newiliko lavo. Ndele nande ongaho, Ovakriste vahapu ova li va fimaneka ovapashukili ovo. Eshi ovayapostoli va li ve na omwenyo, oumwainafana aushe owa li hau fimaneke ovapashukili nefimaneko lomoule. — Fil. 2:12.
10, 11. Yelifa okudja mOmishangwa kutya omolwashike vamwe ve na okukala ve na eenghonopangelo donhumba meongalo lopaKriste.
10 Ovanhu vamwe ohava tomhafana kutya meongalo lopaKriste kamu na okukala vamwe ve na eenghonopangelo, molwaashi Jesus okwa li a lombwela ovahongwa vaye a ti kutya “amushe ovamwainafana.” (Mat. 23:8) Ndele nande ongaho, Omishangwa dOshiheberi nosho yo dOshigreka odi na oihopaenenwa ihapu yovalumenhu ovo Kalunga a li a pa eenghonopangelo. Ondjokonona yootatekulululwa, yovatokolipangeli nosho yo yeehamba dOvaheberi vonale otai yandje oumbangi wa yela kutya Jehova oha yandje ewiliko okupitila movakalelipo vaye vopanhu. Jehova okwa li ha yandje outekuduliko kwaavo va li inava hala okufimaneka oohandimwe ovo a nangeka po. — 2 Eeh. 1:2-17; 2:19, 23, 24.
11 Ovakriste vomefelemudo lotete ova li va dimina eenghonopangelo dovayapostoli. (Oil. 2:42) Pashihopaenenwa, omuyapostoli Paulus okwa li ha yandje ewiliko kovamwaxe. (1 Kor. 16:1; 1 Tes. 4:2) Ndele nande ongaho, Paulus naye okwa li ha dulika nehalo liwa kwaavo ve na eenghonopangelo di dule daye. (Oil. 15:22; Gal. 2:9, 10) Paulus okwa li shili e na etaleko la yuka li na sha neenghonopangelo meongalo lopaKriste.
12. Oilihongomwa yopavali ilipi i na sha neenghonopangelo hatu lihongo moihopaenenwa yomOmbibeli?
12 Ope na oinima yopavali oyo hatu lihongo moihopaenenwa yOmbibeli i na sha neenghonopangelo. Shotete, oshi li pamishangwa opo “omupiya omudiinini nomunaendunge” a kale ta nangeke po ovalumenhu peendodo doinakuwanifwa okupitila mOlutuwiliki. Ovapashukili vamwe ovo va nangekwa po mehangano laJehova ohava pashukile ovalumenhu vakwao voinakuwanifwa ovo tava longo koshi yavo. (Mat. 24:45-47; 1 Pet. 5:1-3) Oshitivali, atusheni, mwa kwatelwa ovalumenhu ovo va nangekwa po, otu na okukala hatu fimaneke ovo ve na eenghonopangelo ve tu dule. Omeenghedi tadi longo dilipi hatu dulu okufimaneka ovapashukili meongalo lopaKriste lomounyuni aushe?
Kala ho fimaneke ovapashukili ovaendi
13. Ongahelipi hatu dulu okufimaneka ovapashukili ovaendi meongalo lopaKriste kunena?
13 Paulus okwa ti: “Ovamwatate nye, ohatu mu dimbulukifa, mu tale nolupandu ava hava longo [noudiinini, NW] mokati keni ndee have mu kwatele komesho mOmwene ndee have mu pukulula, nye mu va fimaneke noku va hola shili molwoshilonga shavo. Kalafaneni nombili!” (1 Tes. 5:12, 13) Ovapashukili ovaendi ova kwatelwa mwaavo hava “longo noudiinini.” Onghee hano, natu kale hatu va “fimaneke.” Onghedi imwe omo hatu dulu oku va fimaneka, omokukala hatu dulika nomutima aushe komayele avo. Ngeenge hatu pewa ewiliko komupashukili wonhumba la dja kongudu yomupiya omudiinini, “ounongo ou hau di kombada” otau ke tu kwafela tu kale twe “lilongekida okudulika.” — Jak. 3:17, yelekanifa NW.
14. Ongahelipi eongalo tali dulu okuulika kutya ola fimaneka shili ovapashukili ovaendi, nohashi eta oidjemo ilipi?
14 Mbela ongahelipi ngeenge ovapashukili ovaendi tave tu lombwele tu ninge oinima monghedi ya yooloka kwaayo twa ikilila? Opo tu ulike kutya otwe va fimaneka, omafimbo amwe otu na okuhenuka okupopya oinima ngaashi: “Fye hasho hatu ningi ngaho” ile “Osho otashi dulika shi longe keenhele dimwe, ndele itashi longo meongalo letu.” Ponhele yaasho, otu na okukendabala tu kale metwokumwe newiliko olo tave tu pe. Ngeenge otwa kaleke alushe momadiladilo oushili kutya eongalo olaJehova nokwa nangeka po Jesus oye a kale Omutwe walo otashi ke tu kwafela tu dulike kuvo. Ngeenge hatu dulika nehalo liwa kewiliko olo hatu pewa kovapashukili ovaendi nokutula moilonga osho tave tu lombwele, ohatu ulike kutya otwe va fimaneka nomutima aushe. Omuyapostoli Paulus okwa li a pandula ovamwatate vomuKorinto eshi va li va dulika nefimaneko kewiliko olo va li va pewa komukulunhuongalo Titus, oo a li e ke va talela po. (2 Kor. 7:13-16) Kunena, nafye ohatu dulu okukala noushili kutya ngeenge ohatu dulika nehalo liwa kewiliko olo hatu pewa kovapashukili ovaendi, ohatu ka hafela neenghono oilonga yetu yokuudifa. — Lesha 2 Ovakorinto 13:11.
“Fimanekeni aveshe”
15. Omeenghedi dimwe vali dilipi omo hatu dulu okuulika kutya otwa fimaneka ovaitaveli vakwetu?
15 Paulus okwa ti: “Omukulunhu ino mu hanyena pombada, ndelenee mu kumaida ngaashi xo; ovalumenhu ovanyasha ongaashi ovamwaxo, ovakainhu ongaashi onyoko, ovanyasha ongaashi ovamwanyoko, omoukoshoki aushe. Fimaneka ovafiyekadi ava ovafiyekadi shili.” (1 Tim. 5:1-3) Eendjovo daKalunga otadi tu ladipike tu kale hatu fimaneke ovanhu aveshe meongalo lopaKriste. Ndele mbela ongahelipi ngeenge opa holoka okuhaudafana pokati koye nomumwatate ile nomumwameme wonhumba? Mbela osho otashi ke ku imba u kale ho fimaneke Omukriste a tya ngaho? Ile mbela oto ka lundulula oikala yoye u kale ho tale komaukwatya mawa opaKriste omupiya oo waKalunga? Ovo ve na eenghonopangelo meongalo ove na okukala hava fimaneke ovamwaxe, sha hala okutya, kave na ‘okupangela oufita.’ (1 Pet. 5:3) Ovakriste ohava ulikilafana ohole tai di komutima oyo tai va didilikifa, nove na eemhito dihapu omo tava dulu okuulika kutya ova fimanekafana. — Lesha Johannes 13:34, 35.
16, 17. (a) Omolwashike sha fimana okufimaneka ovanhu ovo hatu udifile, mwa kwatelwa ovapataneki vetu? (b) Ongahelipi hatu dulu ‘okufimaneka ovanhu aveshe’?
16 Ihatu fimaneke ashike Ovakriste vakwetu. Paulus okwa li a lombwela Ovakriste vopefimbo laye a ti: “Fimbo tu nomhito, tu ningileni aveshe ouwa.” (Gal. 6:10) Oshoshili kutya ihashi kala shipu okutula moilonga efinamhango olo ngeenge omunailonga pamwe naave ile omunafikola mukweni iha ungaunga naave nawa. Ndele peemhito da tya ngaho, otwa pumbwa okudimbuluka eendjovo edi tadi ti: “Ino handuka nande molwovanawii.” (Eps. 37:1) Ngeenge otwa tula moilonga efinamhango olo, otashi ke tu kwafela tu kale hatu ungaunga novanhu nefimaneko, nokuli novapataneki vetu. Sha faafana, ngeenge tu li moukalele womoipafi, elininipiko otali ke tu linyengifa tu ungaunge novanhu aveshe “nombili nefimaneko.” (1 Pet. 3:16, OB-1986) Eholokepo letu nosho yo onghedi yetu yokudjala otai dulu okuulika kutya otwa fimaneka ovanhu ovo hatu udifile.
17 Kutya nee ohatu ungaunga novaitaveli vakwetu ile onovanhu ovo vehe fi oilyo yeongalo lopaKriste, otu na okukendabala tu dulike kefinamhango eli tali ti: “Fimanekeni aveshe, holeni ovamwatate, tileni Kalunga, fimanekeni ohamba.” — 1 Pet. 2:17.
Oto nyamukula ngahelipi?
• Ohatu dulu ngahelipi okuulika kutya otwa fimaneka Jehova?
• Ohatu dulu ngahelipi okuulika kutya otwa fimaneka ovakulunhuongalo novapashukili ovaendi?
• Ohatu dulu ngahelipi okuulika kutya otwa fimaneka oilyo aishe yeongalo?
• Ohatu dulu ngahelipi okuulika kutya otwa fimaneka ovanhu ovo hatu udifile?
[Efano pepandja 23]
Ovakriste vomefelemudo lotete ova li va fimaneka ewiliko lOlutuwiliki
[Efano pepandja 24]
Ovakulunhuongalo mounyuni aushe ohava fimaneke ovapashukili ovaendi, ovo va nangekwa po kOlutuwiliki