Etukulwa 2
Nghee ovalikongi tava dulu okulilongekida opo ohombo yavo i ka kale tai pondola
1, 2. (a) Jesus okwa divilika ngahelipi kutya osha fimana okuninga omalongekido komesho yefimbo? (b) Oshinima shilipi tashi pula unene tuu okulilongekidilwa komesho yefimbo?
OPO omunhu a tunge etungo lonhumba, okwa pumbwa okulilongekida nawa fimbo ina hovela oku li tunga. Oku na okukala a konga onhele apa ta tungu nokufaneka omutungilo walo oo tau ulike kutya otali ka kala la tya ngahelipi. Kakele kaasho, ope na natango oshinima shimwe sha fimanenena osho e na okuninga. Jesus okwa ti: “Ngenge oku na ou womunye a hala okutunga ongulushungo, ita kala omutumba manga ngeno, ndele ta valula [oitungifo], ngenge oku na oimaliwa oku i wanifa”? — Lukas 14:28.
2 Ngaashi ashike omunhu a pumbwa okulilongekida fimbo ina tunga etungo, ovalikongi ova pumbwa yo okulilongekida fimbo inava ya mohombo. Ovalumenhu vahapu ohava ti: “Onda hala okuhombola,” novakainhu vahapu ohava ti: “Onda hala okuhombolwa.” Ndele mbela vangapi hava kala omutumba ndele tava diladila kwaasho sha kwatelwa mo? Nonande Ombibeli otai ulike kutya ohombo oshinima shihafifa, oya popya yo kutya ohapa holoka omashongo mohombo. (Omayeletumbulo 18:22; 1 Ovakorinto 7:28) Onghee hano, ovo tava diladila okuhombola ile okuhombolwa, ove na okukala ve na etaleko li li pandjele shi na sha nomanangeko noupuna omohombo nosho yo omashongo oo haa shakenekwa mohombo.
3. Omolwashike taku dulu okutiwa kutya Ombibeli otai dulu okukwafela ovo tava lalakanene okuya mohombo, notai dulu oku tu kwafela tu mone omanyamukulo komapulo atatu elipi?
3 Ombibeli otai dulu okukwafela ovo tava lalakanene okuhombola ile okuhombolwa, molwaashi omayele ayo okwa nwefwa mo kOmutotipo wohombo, Jehova Kalunga. (Ovaefeso 3:14, 15; 2 Timoteus 3:16) Paife natu ka taleni nghee omafinamhango oo e li membo olo likulu ndele oli na omayele e li pefimbo taa dulu oku tu kwafela moinima tai landula. (1) Ongahelipi omunhu ta dulu okumona kutya okwa wana filufilu okuya mohombo? (2) Omunhu oo tamu endelafana naye oku na okukala e na omaukwatya a tya ngahelipi? (3) Ongahelipi ovalikongi tava dulu okweendelafana monghedi i shii okufimanekwa?
MBELA OWA WANA NGOO SHILI OKUYA MOHOMBO?
4. Oshinima shimwe osho sha fimanenena shilipi tashi ka kwafela ovalihomboli va pondole mohombo yavo, nomolwashike taku dulu okutiwa ngaho?
4 Nonande ohashi kosho ondilo okutunga etungo, ohashi pula yo shihapu oku li kaleka monghalo iwa mokweendela ko kwefimbo. Sha faafana, otashi pula yo shihapu opo ohombo i kale tai pondola. Odoshili kutya oshi li eshongo okuunganeka oinima opo mu hombole, ndele omwa pumbwa okukaleka momadiladilo kutya otashi ka pula eenghendabala dihapu mokweendela ko kwefimbo opo mu kaleke po ohombo yeni. Mbela oshike tashi dulu okukwafela ovalihomboli opo va kaleke po ohombo yavo? Oshinima shimwe osho sha fimanenena osho okudiinina eano lohombo. Ombibeli oya popya shi na sha nekwatafano lopahombo, ya ti: “Omulumenhu e nokweefa xe naina nokukanyatela komukainhu waye. Ndele vo otava ka kala onhumba imwe aike.” (Genesis 2:24) Jesus Kristus okwa yelifa kutya ope na ashike etomheno limwe lopamishangwa olo pakanghameno lalo omunhu ta dulu okuteya ohombo nokuhombolulula ile okuhombolululwa. Etomheno olo ongeenge ashike kaume umwe kopahombo a ya ‘moluhaelo,’ sha hala okutya, a ya momilele kondje yohombo. (Mateus 19:9) Ngeenge oto diladila okuya mohombo, kaleka momadiladilo omifikamhango odo dopamishangwa. Ngeenge ino lilongekida okukala metwokumwe neano lohombo, osha yela kutya ino wana natango okuya mohombo. — Deuteronomion 23:21; Omuudifi 5:3, 4.
5. Nonande vamwe ohava kala va limbililwa ngeenge otava ka kala ovadiinini keano lohombo, omolwashike eano lohombo li na okutalika ko li li oshinima sha fimanenena kwaavo tava lalakanene okuya mohombo?
5 Ovanhu vahapu ohava kala va limbililwa ngeenge otava dulu tuu okukala ovadiinini keano lohombo. Omunyasha umwe okwa popya a ti: “Onda li ndi udite nda fa nda mangwa, molwaashi onda li ndi shii kutya ame nakaume kange kopahombo otu na okukala pamwe onghalamwenyo yetu aishe.” Ndele ngeenge ou hole shili omunhu oo wa hala okuhombola naye, ito ka kala u udite shi li omutengi okudiinina eano lohombo. Ponhele yaasho, oto ka tala ko eano lohombo li li eameno kunye. Okuninga eano lohombo otaku ulike kutya ovalihomboli ova tokola okukala pamwe nokuyambididafana momafimbo mawa nomomafimbo madjuu. Omukriste omuyapostoli Paulus okwa popya kutya ohole yashili ohai “lididimikile aishe.” (1 Ovakorinto 13:4, 7) Omukainhu umwe a hombolwa okwa ti: “Eano lohombo ola ningifa nge ndi kale ndi udite ndi li meameno. Ondi udite ouumbo eshi twa ana moipafi yovanhu kutya ohatu ka kala ovadiinini kohombo yetu.” — Omuudifi 4:9-12.
6. Omolwashike shi li pandunge okuhalotokela ohombo fimbo u li omunyasha?
6 Oshinima shimwe osho tashi dana onghandangala mokukala omudiinini keano lohombo osho okuhombola ile okuhombolwa wa pita mo mefimbo lounyasha. Omuyapostoli Paulus okwa ladipika Ovakriste vaha hombele ile vaha hombolwe fiyo osheshi va “pita monhemo younyasha,” sha hala okutya, efimbo lokamukondapweyu, pefimbo opo omunhu ha kala e na omahalo opamilele a xwama neenghono notaa dulu okuningifa omunhu a ninge omatokolo inaa diladilwa nawa ile ehe li pandunge. (1 Ovakorinto 7:36, NW) Ovanyasha ohava ende tava ningi omalunduluko neenghono eshi tava kulu. Vahapu ovo va hombola ile va hombolwa fimbo ve li ovanyasha, konima yomido dinini ohave ke lipa oushima molwaashi eemhumbwe davo nosho yo omalalakano avo ohaa ka lunduluka. Omakonakono mahapu otaa ulike kutya ovo hava hombola ile hava hombolwa ve na omido omulongo nasha luhapu ihava ka kala tava hafele ohombo yavo, nomolwaasho ohava kala va hala okuhengafana. Ndele eehombo davahapu ovo va hombola va pita monhemo younyasha, ohadi kala nghixwe. Onghee hano, ino lotokela ohombo. Oshiwa okukala ino hombola ile ino hombolwa oule wefimbo lonhumba opo u likole owino muhapu neendunge dokuyoolola, opo nee eshi to ka lalakanena ohombo oto ka kala wa wana filufilu. Kakele kaasho, otashi ku pe yo omhito u lishiive nawa kutya ove omunhu a tya ngahelipi. Osho otashi ka kwafela opo ohombo yeni i kale tai pondola.
LISHIIVA NAWA TETE KUTYA OVE OMUNHU A TYA NGAHELIPI
7. Omolwashike ovo tava lalakanene ohombo va pumbwa okulikonakona tete?
7 Mbela oho mono shipu okudiladila komaukwatya oo wa hala kaume koye kopahombo komonakwiiwa a kale e na? Vahapu ohava mono shipu okuninga ngaho. Ndele ongahelipi shi na sha naave mwene? Mbela omaukwatya elipi u na oo tae ke shi ninga tashi shiiva opo ohombo yeni i kale tai pondola? Mbela oto ka kala omushamane ile omukulukadi a tya ngahelipi? Oto dulu okulipula pashihopaenenwa omapulo ngaashi aa: Mbela ohandi dimine noupu omapuko ange nokutambula ko omapukululo ile ondi na eamo lokulipopila ngeenge handi pukululwa? Mbela ohandi kala nda hafa nondi na omukumo ile ohandi teka omukumo diva nondi na eamo lokukala handi ngongota? (Omayeletumbulo 8:33; 15:15) Dimbuluka kutya ohombo itai ka lundulula ounhu woye. Ngeenge ou na nale ounhwa noho handuka diva ile ho teka omukumo diva, osho ashike to ka kala ngaho nonande ou hombole ile ou hombolwe. Molwaashi kashipu okumona kutya ove omunhu a tya ngahelipi, omolwashike ito pula ovadali voye ile kaume koye omulineekelwa e ku lombwele sha yukilila kutya ove omunhu a tya ngahelipi noku ku pe omaetepo kutya openi wa pumbwa okuninga omalunduluko? Ngeeenge ope na opo wa pumbwa okuninga omalunduluko, kendabala okulongela ko fimbo ino ya mohombo.
8-10. Ombibeli otai yandje omayele elipi oo taa dulu okukwafela keshe umwe e lilongekidile ohombo?
8 Ombibeli otai tu ladipike tu efe omhepo yaKalunga i imike mufye omaukwatya ngaashi “ohole, ehafo, ombili, onheni, olune, ouwa, eitavelo, omwenyo muwa nelipangelo.” Otai tu ladipike yo tu ‘shituke vape momhepo yomadiladilo etu notu djale omunhu mupe a shitwa a fa Kalunga omouyuki nomouyapuki woshili.’ (Ovagalati 5:22, 23, yelekanifa NW; Ovaefeso 4:23, 24.) Ngeenge owa tula moilonga omayele oo ofimbo ino ya mohombo, owa fa omunhu oo ta tuvikile oimaliwa mombanga opo e ke i longife konahiya, sha hala okutya, omaukwatya oo to kulike otae ke ku kwafela monakwiiwa ngeenge owa ka hombola ile wa hombolwa.
9 Pashihopaenenwa, ngeenge ou li omukainhu, lihonga okukala ho yandje elitulemo unene ‘komunhu womeni womomutima’ ponhele yokuyukifa elitulemo lihapu keholokepo lokombada. (1 Petrus 3:3, 4) Okukala u na elixupipiko nomadiladilo mawa otashi ke ku kwafela u kale u na ounongo, oo u li shili “oshikoroni sha wapalelela.” (Omayeletumbulo 4:9; 31:10, 30; 1 Timoteus 2:9, 10, NW) Ngeenge ou li omulumenhu, lihonga okukala ho ungaunga nawa novakainhu nonefimaneko. (1 Timoteus 5:1, 2) Kakele kokulihonga okuninga omatokolo nokuwanifa po oinakuwanifwa yoye, kulika yo elininipiko. Oikala yokufindila vamwe kongudi otai ka etifa ashike oupyakadi mohombo. — Omayeletumbulo 29:23; Mika 6:8; Ovaefeso 5:28, 29.
10 Nonande kashipu okuninga omalunduluko, tu li Ovakriste otu na okuninga eenghendabala opo tu ninge omalunduluko a tya ngaho. Nongeenge otwa ningi ngaho, otashi ke tu kwafela tu kale ookaume kopahombo vawa.
OMUNHU OO TAMU ENDELAFANA NAYE OKU NA OKUKALA E NA OMAUKWATYA A TYA NGAHELIPI?
11, 12. Ongahelipi ovalikongi tava dulu okumona ngeenge otava ka wapalelafana ile hasho?
11 Mbela meputuko leni ovanhu ohava kongo kuvo vene ookaume kopahombo? Ngeenge osho, mbela ou na oku shi enda ngahelipi ngeenge owa hokwa omunhu wonhumba woukashike kookanhu wa yooloka ko kuwoye? Tetetete, lipula kutya: ‘Onda hala ngoo shili okuya mohombo?’ Dimbuluka kutya kashi li pandunge okudanauka nomaliudo aumwe, to timaumbwilifa omunhu ohombo ndele ove ino i lalakanena shili. (Omayeletumbulo 13:12) Oshitivali, lipula kutya, ‘Mbela onda wana ngoo shili okuya mohombo?’ Ngeenge oto dulu okunyamukula omapulo oo avali kutya “heeno,” onghatu ya landula ko otai ka kala ye likolelela kwaasho sha tambulwa ko meputuko leni. Oto dulu oku ka pula omunhu odikilila kutya owa hala okweendelafana naye opo mu lishiive ile u tume ko omunhu e ku ile ko, keshe tuu osho sha tambulwa ko meputuko leni. Ngeenge omunhu okwe ku anye filufilu, ino kala to mu kondjifa e ku itavele. Dimbuluka kutya naye oku na oufemba wokuninga omatokolo. Ngeenge okwe ku itavela, otamu dulu nee okuhovela okukonga eemhito tadi wapalele opo mu shiivafane nawa. Osho otashi ke mu kwafela mu tale ngeenge otamu ka wapalelafana tuu ngeenge omwa hombola. Oshike mu na okukala tamu konenene eshi tamu endelafana?
12 Opo tu mone enyamukulo kepulo olo, diladila kovanhu vavali ovo hava shiki oishikomwa yonhumba yomusika. Otashi dulika keshe umwe womuvo a kale e shii okushika nawa oshishikomwa shaye, ndele ongahelipi ngeenge ova pulwa va dane pamwe? Opo ve shi pondole, otava ka pumbwa elongelokumwe. Sha faafana, ovalikongi navo ova pumbwa okukala tava longele kumwe. Otashi dulika keshe umwe a kale e na omaukwatya onhumba mawa, ndele mbela otava ka dula ngoo okulongela kumwe ngeenge ova hombola? Otava ka wapalelafana ngoo?
13. Omolwashike shihe li pandunge okweendelafana nomunhu oo ehe fi weitavelo loye?
13 Osha fimanenena okukala hamu dulika komafinamhango a faafana nomweitavelo limwe. Omuyapostoli Paulus okwa ti: “Inamu humbata ondjoko imwe pamwe naava ve he neitavelo.” (2 Ovakorinto 6:14; 1 Ovakorinto 7:39) Luhapu ovo hava hombolafana novanhu ovo vehe fi ovaitaveli, ohava ka kala ve na omaupyakadi mahapu mohombo. Ndele mepingafano naasho, ovo va hombolafana novatilikalunga vakwao ohava kala tava longele kumwe nawa, neehombo davo ohadi kala da kola. Jehova okwa hala u hafele ekwatafano loye nakaume koye kopahombo nomu kale mu holafane. Okwa hala yo mu kale mu na ekwatafano naye mu li ovalihomboli, opo ohombo yeni i kale ya fa ongodi ya pandwa neengodi nhatu. — Omuudifi 4:12.
14, 15. Mbela okukala mweitavelo limwe osho ashike oshinima tashi dana onghandangala mohombo? Shi yelifa.
14 Nonande osha fimanenena okuhombolafana nomwiitaveli mukweni, omwa pumbwa yo okutala koinima imwe vali. Opo mu kale tamu longele kumwe, omwa pumbwa yo okukala mu na omalalakano a faafana. Mbela omu na omalalakano a tya ngahelipi? Pashihopaenenwa, mbela omu udite ngahelipi kombinga yokumona ounona? Oinima ilipi mwa hala okupitifa komesho monghalamwenyo yeni?a (Mateus 6:33) Opo ohombo i pondole shili, ovalihomboli ove na okukala ookaume kashili nove na okukala hava hafele eenghundafana davo nokukala pamwe. (Omayeletumbulo 17:17) Nomolwaasho ova pumbwa okukala ve na omalalakano a faafana. Kashipu okukala ookaume kopofingo ngeenge ka mu na omalalakano a faafana. Osho tuu nohombo itai ka kala tai ende nawa ngeenge ovalihomboli kave na omalalakano a faafana. Natu tye nee ngeno umwe womovalikongi oku hole omalihafifo onhumba ndele mukwao ke na lela ohokwe muo. Mbela osho oshi na oku va imba va hombole? Osho itashi imbi lela va hombole, unene tuu ngeenge ove na omalalakano a faafana moinima oyo ya fimanenena monghalamwenyo. Kakele kaasho, oto dulu okutifuka u kale ho kufa ombinga momalihafifo oo kaume koye ha hafele okukufa ombinga, shimha ashike e li metwokumwe nomifikamhango douyuki. — Oilonga 20:35.
15 Okukala mu na omaukwatya a faafana hako akuke taku ufa kutya otamu ka kala tamu longele kumwe, ndele oshinima sha fimanenena okukala hamu tifuka opo mu wapalelafane. Ponhele yokulipula kutya: “Mbela ohatu udafana ngoo moshinima keshe?” Oshixwepo okulipula kutya: “Oshike hatu ningi po ngeenge tuhe uditafane? Mbela ohatu kundafana hatu popi twe liteelela notwa fimanekafana? Ile ohatu kala luhapu hatu tu ashike eemhata notwa handukilafana?” (Ovaefeso 4:29, 31) Ngeenge oto lalakanene ohombo, lungama uha hombole ile uha hombolwe komunhu oo e na ounhwa, ha komangele ashike etaleko laye, iha tifuka noupu, ndele oha kala ashike a hala oinima i ningwe monghedi omo ye a hala.
OINIMA IMWE VALI OYO U NA OKUSHIIVA KOMESHO YEFIMBO
16, 17. Oinima ilipi omulumenhu ile omukainhu e na okutala kuyo eshi tava endelafana?
16 Opo omunhu e lineekelelwe oinakuwanifwa meongalo lopaKriste, oha ‘talwa tete’ ngeenge okwa wana. (1 Timoteus 3:10) Ovalikongi navo otava dulu okutula moilonga efinamhango olo. Pashihopaenenwa, omukainhu ota dulu okukonakona oinima ngaashi, “Mbela omulumenhu ou okwa shiivikila oikala ya tya ngahelipi? Ookaume kaye oolyelye? Oku na ngoo mbela elipangelo? Oha ungaunga ngahelipi novanamido? Oukwaneumbo omo a kulila owa tya ngahelipi? Mbela oku na ngoo ekwatafano liwa noilyo youkwaneumbo omo a kulila? Mbela oku shii ngoo okukwata nawa oimaliwa? Mbela oha nu oikolwifa sha pitilila ile oku na ngoo ondjele? Mbela omuhandunhu ile omunambili? Okwe lineekelelwa oinakuwanifwa ilipi meongalo noha ungaunga nayo ngahelipi? Mbela ohandi ka kala ngoo nde mu fimaneka shili?” — Leviticus 19:32; Omayeletumbulo 22:29; 31:23; Ovaefeso 5:3-5, 33; 1 Timoteus 5:8; 6:10; Titus 2:6, 7.
17 Omulumenhu ota dulu okukonakona oinima ngaashi ei tai landula apa: “Mbela omukainhu ou oku hole ngoo shili Kalunga noku na etilofimaneko lokutila Kalunga? Mbela ota dulu ngoo okuungaunga noinima yomeumbo? Oukwaneumbo omo a kulila otau ke tu pula tu u pe ekwafo la tya ngahelipi? Mbela oku shii ngoo okukwata oinima nawa noha dulu ngoo oilonga shili ile oku na ondede? Mbela oku hole okupopya kombinga yashike? Mbela omupopyaani? Oha kala ngoo e na ko nasha nonghalonawa yavamwe ile oku lihole ye mwene? Oku shii ngoo okulineekelwa shili? Mbela oha dulika ngoo nehalo liwa ile oku na odino nosho yo tashi dulika omhepo younashibofa?” — Omayeletumbulo 31:10-31; Lukas 6:45; Ovaefeso 5:22, 23; 1 Timoteus 5:13; 1 Petrus 4:15.
18. Ngeenge omunhu oo ta endelafana namukwao oku wete kutya mukwao oku na omaunghundi onhumba ndele inaa kwata moiti, oku na okudimbuluka shike?
18 Ino dimbwa kutya ovanhu aveshe inava wanenena. Keshe umwe oha ningi omapuko. Onghee hano, ino pumbwa okukala to konenene epuko keshe kaume koye kopahombo komonakwiiwa ta ningi. (Ovaroma 3:23; Jakob 3:2) Nonande otashi dulika omunhu e na ounghundi wonhumba, ota dulu okuninga omalunduluko oo a pumbiwa. Pashihopaenenwa, natu tye nee ngeno opa holoka okuhaudafana ofimbo tamu endelafana. Dimbuluka kutya otapa dulu yo okuholoka okuhaudafana nokuli nopokati kovanhu ovo ve holafane nova fimanekafana. (Yelekanifa Genesis 30:2; Oilonga 15:39.) Onghee hano, keshe umwe womunye ota dulu okulipula kutya: “Pamwe onda pumbwa okukala handi ‘lipangele’ nokulihonga okupongolola po okuhaudafana nombili?” (Omayeletumbulo 25:28) “Mbela kaume kange ota ningi eenghendabala donhumba opo a xwepopale? Ongahelipi shi na sha naame? Mbela ohandi lihongo okukala ihandi handuka diva?” (Omuudifi 7:9) Okulihonga okupongolola po omaupyakadi nombili otaku ke mu kwafela mu kale hamu kundafana mwa manguluka ngeenge mwa hombola. — Ovakolossi 3:13.
19. Oshike tashi ka kala pandunge okuninga ngeenge owa limbililwa filufilu omunhu oo tamu endelafana naye?
19 Ndele ongahelipi ngeenge owa didilika sha osho tashi ku limbililike neenghono? Nonande otashi dulika wa halelela okuhombola ile okuhombolwa, ino lipwililikila nande oshinima sha tya ngaho. Ponhele yaasho, ou na okukonakona oshinima sha tya ngaho moule. (Omayeletumbulo 22:3; Omuudifi 2:14) Ngeenge owa limbililwa filufilu omunhu oo tamu endelafana naye, oshixwepo okuxulifa po eendelafano leni ponhele yokutwikila tamu endelafana fiyo mwa hombola.
EENDELAFANO LENI NALI KALE LI SHII OKUFIMANEKWA
20. Oshike tashi ka kwafela ovalikongi va kale tava endelafana monghedi i shii okufimanekwa?
20 Oshike tashi ke mu kwafela mu kale tamu endelafana monghedi i shii okufimanekwa? Shotete, omu na okuhenuka elihumbato inali koshoka. Mbela momudingonoko weni osha tambulwa ko ngeenge ovalikongi tava ende ve likwete meenyala, tave lipapatele ile tave lixupita? Nonande otashi dulika inashi talika ko naanaa nai okuninga oinima ya tya ngaho, omu na okulungama unene tuu ngeenge kamu li popepi nokuhombola. Omu na yo okulungama opo okuliulikila ohole monghedi ya tya ngaho kuhe mu twale melihumbato la nyata ile nokuli moluhaelo. (Ovaefeso 4:18, 19; yelekanifa Eimbiloelela laSalomo 1:2; 2:6; 8:5, 9, 10.) Molwaashi omutima ou na omakoto, oshi li pandunge okuhenuka okukala mu li onye amuke meumbo ile moshihauto ile keshe tuu poima opo tapa dulu oku mu ningifa mu ye momayeleko ndele tamu nyono. (Jeremia 17:9) Ngeenge oto lihumbata monghedi ya koshoka pefimbo leendelafano leni, oto ka ulika kutya ou na elipangelo nonokutya owa pitifa komesho ouwa wamukweni. Ndele komesho yaaishe otamu ka hafifa Jehova Kalunga oo a teelela ovapiya vaye aveshe va henuke elihumbato la nyata nova kukume oluhaelo. — Ovagalati 5:19-21.
21. Oinima ilipi ovalikongo ve na okukala tava kundafana va manguluka notava lombwelafana oshili opo eendelafano lavo li kale li shii okufimanekwa?
21 Oshitivali, ovalikongi ova pumbwa okukala hava kundafana va manguluka nokupopya oshili. Eshi tamu ehene popepi nefiku lokuhombola, otapa ka kala oinima yonhumba oyo mwa pumbwa okukundafana sha yukilila, ngaashi ei tai landula apa. Otamu ka kala peni? Mbela amushe otamu ka pumbwa okukala tamu longo oilonga yokulikongela omboloto ile omushamane oye aeke ta ka kala ta longo? Mbela omwa diladila okukala mu na ounona? Kakele kokulipula omapulo a tya ngaho, omwa pumbwa yo okulombwelafana oinima yomonakudiwa oyo tashi dulika i ka kume ohombo yeni. Pashihopaenenwa, pamwe umwe womunye oku na eendjo dihapu ile oinakuwanifwa yonhumba ya kwata moiti ile oku na ounghundi wonhumba, tashi dulika omukifi wa kwata moiti ile keshe tuu. Molwaashi ovanhu vahapu ovo va kwatwa kombuto yo-HIV (oyo hai etifa o-AIDS) ihave limonikila diva omadidiliko ayo, inashi puka ngeenge kaume koye ta pula mu ke likonakonife ile ngeenge ovadali ovanahole tava pula mu ke likonakonife, unene tuu ngeenge umwe womunye okwa li ha i moluhaelo ile okwa li he livendele oingangamifi. Ngeenge owa monika ombuto, ku na okufininika mukweni oo ehe na ombuto mu twikile okweendelafana ngeenge ina hala vali mu twikile neendelafano. Oshi li pandunge komunhu oo kwa li e na onghedi yokukalamwenyo inai koshoka e ke likonakonife ye mwene opo a tale ngeenge oku na ombuto ile hasho ofimbo nokuli ina hovela okweendelafana naumwe.
DILADILENI YO KOMBINGA YONAKWIIWA
22, 23. (a) Oshike tashi dulu okuningifa ovalikongi vaha kale nondjele ngeenge tava unganeke ohango yavo? (b) Ovalikongi ove na okukala ve na etaleko li li pandjele lilipi ngeenge tave lilongekidile efiku lohango nosho yo onghalamwenyo yomohombo?
22 Momukokomoko weemwedi dinini okuyuka pefiku lehombolo leni, otashi dulika mu kale mwe lipyakidila neenghono nokuunganeka ohango yeni. Ndele otamu dulu okuhenuka okukala noshisho sha pitilila ngeenge omwa kala mu na ondjele. Ohango ya tata ya indula otashi dulika i hafife ovapambele veni nosho yo ovanhu vopomudingonoko, ndele otashi dulika tai ke mu pula shihapu notai ke mu fiya mwa loloka neenghono. Hainima aishe yopamufyuululwakalo ya puka ndele omu na okulungama opo muha ninge ovapika veenghulunghedi nomuha kale noifulala yokukalamwenyo oyo tai dulu oku mu imba mu hafele ohango yeni. Odoshili kutya omu na okuyavelela omaliudo avamwe apa sha pumbiwa, ndelenee omuhomboli oye unene e na oshinakuwanifwa shokutokola kutya oshike tashi ka ningwa po pohango yeni. — Johannes 2:9.
23 Dimbulukweni kutya ohango ohai danwa ashike efiku limwe, ndele ohombo oshinima tashi kalelele. Onghee hano, inamu yandja ashike elitulemo lihapu kokuunganeka ohango. Ndelenee, kongeni ewiliko kuJehova Kalunga nokulilongekidila onghalamwenyo yomohombo. Osho otashi ke mu kwafela opo ohombo yeni i pondole.
[Eshangelo lopedu]
a Vamwe meongalo lopaKriste otashi dulika va kale vehe na oupamhepo muwa. Otashi dulika va kale ve na elihumbato tali limbililike noikala yonhumba yomounyuni oyo tai va imbi va kale tava longele Jehova nomutima aushe. — Johannes 17:16; Jakob 4:4.
ONGAHELIPI OMAFINAMHANGO AA OMBIBELI TAA DULU OKUKWAFELA OVALIKONGI VA KA KALE NOHOMBO TAI PONDOLA?
Ovalihomboli ove na okukala ovadiinini keano lavo lohombo. — Genesis 2:24.
Osha fimanenena okuyandja elitulemo kounhu womeni ponhele yokuyandja elitulemo lihapu keholokepo lokombada. — 1 Petrus 3:3, 4.
“Inamu humbata ondjoko imwe pamwe naava ve he neitavelo.” — 2 Ovakorinto 6:14.
Ovanhu ovo inava koshoka paenghedi ove li kokule nomwenyo womuKalunga. — Ovaefeso 4:18, 19.
[Oshimhungu pepandja 17]
EENGHEDINDJIKILILE NAASHO OMBIBELI TAI HONGO
Oyoonda: Moilongo imwe, ovapambele vomuhomboli ohava pulwa va yandje sha kovapambele vomuhombolwa. Mo moilongo imwe ovapambele vomuhombolwa ovo hava yandje oyoonda kovapambele vomuhomboli. Okushikula onghedindjikilile ya tya ngaha inashi puka ngeenge osha tambulwa ko paveta. (Ovaroma 13:1) Ndele nande ongaho, ovapambele ovo tava pewa oyoonda ove na okukala ve na ondjele, vaha pule unene oimaliwa ile oinima ihapu neenghono. (Omayeletumbulo 20:21; 1 Ovakorinto 6:10) Natango, okuyandja oyoonda kaku fi okulanda omukulukadi, nomulumenhu ke na okukala e udite ashike kutya oshinakuwanifwa shaye shi na sha nomukulukadi waye nosho yo ovapambele vomukulukadi waye osha kwatela mo ashike oku va yambidida painiwe.
Okuhombola ombada: Momifyuululwakalo dimwe ovalumenhu ova pitikwa okukala novakulukadi ve dulife puumwe. Meenghalo da tya ngaho, omushamane ohe liningi kanyamukulwa moukwaneumbo ponhele yokukala omushamane nosho yo xe omunahole. Kakele kaasho, okuhombola ombada ohashi xwaxwameke omhepo yefiyafanepo movakulukadi. Ndele Ombibeli oya pitika ashike Omukriste a kale nakaume umwe aeke kopahombo ile a kale ina hombola ile ina hombolwa. — 1 Ovakorinto 7:2.
Okwootekwa: Ovanhu vahapu ohava tomhafana kutya okukala pamwe fimbo inava hombola otashi va kwafele va mone ngeenge otava ka wapalelafana ngoo mohombo. Ndele okwootekafana hako taku ufa kutya ovanhu otava ka kala ovadiinini keano lohombo. Ohombo oyo ashike tai dulu okuningifa ovalihomboli nosho yo ounona va kale ve udite ve li meameno. Pataleko laJehova, okukala pamwe kwovanhu inava hombola paveta oshi li oluhaelo. — 1 Ovakorinto 6:18; Ovaheberi 13:4.
[Omafano pepandja 19]
Ofimbo ino hombola ile ino hombolwa, ninga eenghendabala opo u kale u na omaukwatya, oikala nosho yo ounghulungu oo tau ke ku kwafela mohombo yeni