ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • fy Etuk. 13 ep. 153-162
  • Osho tamu dulu okuninga po ngeenge omu wete ohombo yeni i li pokuteka po

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • Osho tamu dulu okuninga po ngeenge omu wete ohombo yeni i li pokuteka po
  • Osho tashi dulu okukwafela oukwaneumbo u kale wa hafa shili
  • Oupalanyole
  • Ouyelele wa faafana
  • KALENI MU NA ETALEKO LI LI PANDJELE
  • KALENI HAMU KUNDAFANA NGEENGE PA HOLOKA OKUHAUDAFANA
  • KALENI HAMU LIWANIFILE PO EEMHUMBWE DOPAMILELE
  • ETOMHENO LOKUTEYA OHOMBO OLO LI LI PAMISHANGWA
  • OMATOMHENO OO TAA UFA KUTYA OVALIHOMBOLI OTAVA DULU OKUTOPOKA
  • NGHEE OVALIHOMBOLI VAMWE VA LI VA KWAFELWA VA ALUKILE PAMWE
  • Nghee ohombo yopaKriste tai dulu okupondola
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova (Oshifo shokukonakonwa)—2016
  • Fimaneka “eshi Kalunga e shi tula kumwe”
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova (Oshifo shokukonakonwa) — 2018
  • Nghee ovalihomboli tava dulu okupameka ohombo yavo
    Nghee to dulu okulikaleka mohole yaKalunga
  • Ohombo oshali ya dja kuKalunga
    Nghee to dulu okulikaleka mohole yaKalunga
Tala ouyelele muhapu
Osho tashi dulu okukwafela oukwaneumbo u kale wa hafa shili
fy Etuk. 13 ep. 153-162

Etukulwa 13

Osho tamu dulu okuninga po ngeenge omu wete ohombo yeni i li pokuteka po

1, 2. Ngeenge ovalihomboli ove na omaupyakadi mohombo yavo, epulo lilipi tava dulu okulipula?

MOMUDO 1988, omukulukadi umwe wokuItalia wedina Lucia okwa li a polimana neenghono.a Ohombo yavo oya li ya teka konima ashike yomido 10 eshi va hombola. Omafimbo mahapu okwa kala ta ningi eenghendabala opo a kale ta longele kumwe nomushamane waye, ndele eenghendabala daye kada li da pondola. Onghee hano, ova li va topoka molwaashi kava li va wapalelafana, na Lucia okwa li e na okufila oshisho ovanakadona vavali oye aeke. Okwa popya a ti: “Onda li nda itavela kutya kape na sha osho tashi dulu oku tu kwafela tu kaleke po ohombo yetu.”

2 Ngeenge omu na omaupyakadi mohombo yeni, otashi dulika u kale u udite ngaashi Lucia a li e udite, tashi dulika u kale to lipula ngeenge ohombo yeni otai ka kalelela tuu. Ngeenge ou li monghalo ya tya ngaho, otashi ka kala shi li pandunge okulipula epulo eli kutya: Mbela ohandi tula ngoo moilonga omayele mawa aeshe oo e li mEendjovo daKalunga, Ombibeli, oo taa dulu okukwafela ovalihomboli va pondole meehombo davo? — Epsalme 119:105.

3. Nonande eteyohombo otali ende tali hapupala, omakonakono okwa ulika shike shi na sha novanhu vahapu ovo ve na eehombo da teka nosho yo omaukwaneumbo avo?

3 Ngeenge ohapa holoka okuhaudafana kwa kwata moiti pokati kovalihomboli, otashi dulika va diladile kutya okuhengafana oko ashike ekandulepo lomukundu. Nonande moilongo ihapu omuvalu womaukwaneumbo oo a tukauka owa hapupala neenghono, omakonakono oo opo a ningwa otaa ulike kutya ovashamane novakulukadi vahapu ovo va hengafana ohave lipe oushima eshi va ninga etokolo la tya ngaho. Mokuyelekanifa naavo vadiinini keehombo davo, vahapu ovo va hengafana ihava kala ve na oukolele wopalutu nosho yo wopamadiladilo. Luhapu ounona ovo ve na ovadali vavo va hengafana ohava kala va lyalyakana noihava kala va hafa. Onghalo ya tya ngaho otashi dulika i twikile oule womido dihapu. Ehengafano ohali kumu yo ovadali nosho yo ookaume komaukwaneumbo oo a topoka. Mbela Kalunga, oo e li Omutotipo wohombo, oha tale ko ngahelipi onghalo ya tya ngaho?

4. Ovalihomboli ove na okuungaunga ngahelipi nomaupyakadi meehombo davo?

4 Ngaashi sha tumbulwa momatukulwa a tetekela, Kalunga okwa li a lalakanena ohombo i kalelele. (Genesis 2:24) Ndele mbela omolwashike omuvalu weteyohombo tau ende tau hapupala? Ohombo ihai teka ashike ombadilila, ndele oshinima hashi endele ko. Luhapu ohapa holoka eenghalo odo tadi ulike kutya ohombo oya nyika okuteka. Omafimbo amwe omaupyakadi oo taa monika a fa inaa kwata moiti ohaa ka kala a fa itaa dulu okukandulwa po vali. Ndele ngeno ovalihomboli vahapu ova ungaungile nomaupyakadi oo metwokumwe nomayele Ombibeli nopehe na okwoongaonga, ngeno eehombo dihapu inadi teka.

KALENI MU NA ETALEKO LI LI PANDJELE

5. Onghalo ilipi tai dulu okuholoka po mohombo?

5 Ngeenge ovalihomboli kave na ondjele, otashi dulu yo okweetifa oupyakadi mohombo. Omambo oihole nosho yo oifo, eeprograma doko-TV neefilima ohai kundaneke oinima oyo ihe fi yoshili, novanhu vahapu ohava kala va hala oku i lalakanena. Ngeenge ovanhu ovo ova kala inava hanga omalalakano a tya ngaho, ohava kala ve udite va kengelelwa, inava wanenwa nohava kala nokuli va handuka. Ndele mbela ongahelipi ovalihomboli tava dulu okuhafela ohombo yavo nonande inava wanenena? Opo ovalihomboli va pondole mohombo yavo, ove na okuninga eenghendabala da mana mo.

6. (a) Ombibeli otai kwafele ovalihomboli va kale ve na etaleko li li pandjele lilipi li na sha nohombo? (b) Oinima imwe ilipi tai dulu okweetifa okuhaudafana meehombo?

6 Ombibeli oi na omayele taa longo. Ombibeli otai ulike kutya ohombo oshinima shihafifa, ndele nande ongaho, otai londwele yo kutya ovo tava hombola “otave ke lietela oudjuu wopalutu.” (1 Ovakorinto 7:28) Ngaashi sha tumbulwa nale metetekelo, ookaume kopahombo aveshe inava wanenena, onghee ohava ningi omapuko. Kaume kopahombo keshe oha diladila monghedi ya yooloka ko noku na omaliudo a yooloka ko kwaao amukwao nokwa tekulwa yo monghedi ya yooloka ko kwaayo yamukwao. Omafimbo amwe, pokati kovalihomboli otashi dulika pa holoke okuhaudafana shi na sha noimaliwa, ounona nosho yo shi na sha novapambele. Ngeenge ovalihomboli ihava kala pamwe efimbo la wana ile ove na oupyakadi u na sha noinima yopamilele, naasho otashi dulu okweetifa okuhaudafana pokati kavo.b Ohashi kufa efimbo okukandula po omaupyakadi a tya ngaho, ndelenee inamu teka omukumo. Ovalihomboli vahapu ovo hava shakeneke omaupyakadi a tya ngaho ohava ningi eenghendabala opo ve a kandule po.

KALENI HAMU KUNDAFANA NGEENGE PA HOLOKA OKUHAUDAFANA

7, 8. Ngeenge kaume umwe kopahombo okwa yahamekwa kwaasho mukwao a popya ile a ninga, ile molwaashi a uda ko mukwao pambabo, omayele Ombibeli elipi taa dulu oku va kwafela va kandule po oupyakadi oo?

7 Ovalihomboli vamwe ohava mono shidjuu okukundafana va ngungumana ngeenge umwe a nyematekwa koshinima shonhumba, a uda ko mukwao pambabo ile omolwomapuko opaumwene. Ponhele ashike yokupopya sha yukilila kutya: “Onda fa mbela inandi ku uda nawa; wa ti ngahelipi waa,” kaume kopahombo otashi dulika a handuke nokunenepeka oupyakadi. Vahapu ove hole okutya: “Ku na naame; ou lihole ashike ove mwene.” Osho otashi dulu okuningifa kaume kopahombo mukwao aha nyamukule molwaashi ina hala eenhamanana.

8 Oshi li pandunge okushikula omayele Ombibeli oo ta ti: “Handukeni, ndelenee inamu nyona. Inamu efa etango li ningine mu nehandu.” (Ovaefeso 4:26) Ovalihomboli vamwe ovo va kala mohombo oule womido 60 notava hafele ohombo yavo ova li va pulwa kutya oshike she va kwafela va pondole mohombo yavo. Omushamane okwa popya a ti: “Otwe litulila po elalakano kutya ngeenge pokati ketu opa holoka okuhaudafana, itatu ka nangala inatu ku kandula po, nokuli nonande inaku kwata moiti.”

9. (a) Omishangwa otadi ulike kutya ovanhu ova pumbwa okukala ve na oikala ya tya ngahelipi ngeenge tava kundafana? (b) Luhapu ovalihomboli ova pumbwa okuninga shike, nonande osho otashi pula ouladi nosho yo elininipiko?

9 Ngeenge pokati kovalihomboli opa holoka okuhaudafana, keshe umwe womuvo okwa pumbwa okutula omayele aa moilonga, oo taa ti: “Omunhu keshe na kale ha endelele okupwilikina, ne liteelele mokupopya, ye ne liteelele mokuhanduka.” (Jakob 1:19) Ngeenge ovalihomboli ova kala hava pwilikinafana nelitulemo, otashi dulika aveshe va ka mone kutya ova pumbwa okupaafana ombili. (Jakob 5:16) Okupopya tashi di komutima kutya: “Ombili eshi nde ku nyemateka,” otashi pula omunhu a kale omulininipiki noku na ouladi. Ndele okukandula po okuhaudafana monghedi ya tya ngaho otashi ke mu kwafela mu kale hamu kandula po omaupyakadi nomu kulike oukwatya wohole oo tau ke mu kwafela mu hafele ohombo yeni.

KALENI HAMU LIWANIFILE PO EEMHUMBWE DOPAMILELE

10. Omuyapostoli Paulus okwa li a lombwela shike Ovakriste vokuKorinto osho sha li tashi dulu oku va amena vaha ye moluhaelo notashi dulu yo okwaamena Ovakriste kunena?

10 Eshi omuyapostoli Paulus a li a shangela Ovakorinto, okwa li e va ladipika va hombole opo va yepe ‘oluhaelo olo la li apeshe’ muKorinto. (1 Ovakorinto 7:2, NW) Ovanhu mounyuni kunena ova xutuka paenghedi ve dulife Ovakorinto vopefimbo lonale. Ovanhu kunena ohava popi va manguluka kombinga yomilele da nyata, ohava djala monghedi ihe fi okufimanekwa, hava lesha omahokololo e na sha noihole oo haa holoka moifo nosho yo momambo nohava tale oinima ya tya ngaho ko-TV nomeevidio. Oinima aishe oyo ohai xwaxwameke omahalo a nyata opamilele. Omolwonghalo yomuKorinto shonale, oyo ya faafana nonghalo yopefimbo letu, omuyapostoli Paulus okwa li a shangela Ovakorinto a ti: “Okuhombola ku dule okuxwikwa kouhalu.” — 1 Ovakorinto 7:9.

11, 12. (a) Ovalihomboli ove na okuliwanifila po shike, noshi na okuningwa monghedi ya tya ngahelipi? (b) Ovalihomboli ove na okuninga po shike ngeenge mohombo yavo omwa holoka onghalo yopakafimbo oyo tai va imbi ve liwanifile po eemhumbwe davo dopamilele?

11 Omolwonghalo oyo ya kundafanwa mokatendo oko ka dja ko, Ombibeli oya kumaida Ovakriste ovo va hombola tai ti: “Omulumenhu na wanife eemhumbwe domukainhu waye, nomukainhu osho na kale nomulumenhu waye.” (1 Ovakorinto 7:3) Didilika kutya omushangwa oo owa ladipika ovalihomboli va kale have liwanifile po eemhumbwe davo dopamilele nehalo liwa, ndele hakefininiko. Ovalihomboli otava dulu ashike okukala hava hafele omilele ngeenge keshe umwe womuvo oku na ko nasha shili nouwa wamukwao. Pashihopaenenwa, Ombibeli oya lombwela ovashamane va kale hava ungaunga novakainhu vavo “neendunge.” (1 Petrus 3:7) Omushangwa oo otau longo unene tuu ngeenge tashi uya pokuliwanifila po eemhumbwe dopamilele. Ngeenge omushamane iha ungaunga pahole nomukainhu waye, otashi ka kala shidjuu komukainhu okuhafela omilele.

12 Ope na omafimbo amwe opo ovalihomboli itava dulu okuliwanifila po eemhumbwe dopamilele, pashihopaenenwa ngeenge omukulukadi oku li komafimbo ile okwa loloka neenghono. (Yelekanifa Leviticus 18:19.) Osho otashi dulu yo okuholoka po ngeenge omushamane ota ungaunga noupyakadi wa kwata moiti koilonga yavo noku udite a wililwa po pamaliudo. Oshiwa kovalihomboli okukundafana shi na sha neenghalo dopakafimbo da tya ngaho nokulidilika omilele pakafimbo ‘ve shi pangela’ pamwe. (1 Ovakorinto 7:5) Okuninga ngaho otashi ka kwafela keshe umwe womuvo aha fike pexulifodiladilo la puka. Ngeenge omukulukadi ota lumbula owina omushamane omilele ile omushamane oha dopa okuwanifila po omukulukadi waye eemhumbwe dopamilele pahole, onghalo ya tya ngaho otai dulu okuningifa kaume umwe kopahombo a ye meyeleko. Onghalo ya tya ngaho otai dulu okweetifa shili omaupyakadi mohombo.

13. Oshike tashi dulu okukwafela Ovakriste va kaleke omadiladilo avo a koshoka?

13 Ngaashi ashike Ovakriste aveshe, ovalihomboli navo ove na okuhenuka okutala omafano oipala, oo taa dulu okupendula omahalo a nyata opambelela. (Ovakolossi 3:5) Ove na yo okulungamena omadiladilo avo nosho yo eenghatu davo ngeenge tava ungaunga novanhu voukashike kookanhu wa yooloka ko kuwavo. Jesus okwa londwela a ti: “Okeshe tuu ou ta tale omukainhu nokahalu, oye okwe mu haela momutima waye.” (Mateus 5:28) Ngeenge ovalihomboli ova tula moilonga omayele Ombibeli e na sha noinima yopamilele, otashi ke va kwafela vaha kale ve li momayeleko novaha ye moluhaelo. Osho otashi ke va kwafela va twikile okuhafela ekwatafano lavo lopahombo omo omilele di na okutalika ko di li oshali ya dja kOmutotipo wohombo, Jehova. — Omayeletumbulo 5:15-19.

ETOMHENO LOKUTEYA OHOMBO OLO LI LI PAMISHANGWA

14. Onghalo inyikifa oluhodi ilipi omafimbo amwe tai dulu okuholoka po, nomolwashike?

14 Lao linene, Ovakriste vahapu ovo va hombola ohava kendabala okukandula po omaupyakadi meehombo davo. Ndele mupya munene, ohapa holoka omaupyakadi amwe oo haa nyono po ekwatafano lopahombo. Molwaashi inatu wanenena notu li mounyuni wa nyonauka oo tau pangelwa kuSatana, eehombo dimwe ohadi teka. (1 Johannes 5:19) Ongahelipi Ovakriste tava dulu okuungaunga neenghalo didjuu da tya ngaho?

15. (a) Etomheno lopamishangwa lilipi olo tali ufa kutya ovalihomboli otava dulu okuhengana nokuhombolafana nomunhu umwe vali e lili? (b) Omolwashike ovalihomboli vamwe va tokola okuhahenga po ookaume kavo kopahombo ovo va ya moluhaelo?

15 Ngaashi sha tumbulwa metukulwa eti-2 lembo eli, oluhaelo olo ashike etomheno lopamishangwa olo tali ufa kutya ovalihomboli otava dulu okuhengafana nova manguluka okuhombolafana nomunhu umwe e lili.c (Mateus 19:9) Ngeenge ou na lela oushili kutya kaume koye kopahombo okwa ya moluhaelo, owa taalela etokolo la kwata moiti. Mbela oto ka twikila okukala pamwe nakaume koye oo kopahombo ile oto ka teya ohombo? Osho oshi li etokolo lomunhu mwene. Ovakriste vamwe ova dimina po ookaume kavo kopahombo ovo ve livela shili ombedi nova twikila okuhafela eehombo davo. Vamwe natango ova hoolola okukala pamwe nookaume kavo kopahombo omolwonghalonawa younona.

16. (a) Eenghalo dimwe dilipi odo hadi linyengifa ovalihomboli vamwe va henge po ookaume kavo kopahombo ovo va ya moluhaelo? (b) Ngeenge omunhu oo ehe na ondjo okwa tokola okuhenga po kaume kaye oo a ya moluhaelo ile okwa tokola okukala pamwe naye, omolwashike tuhe na okukembaula etokolo olo a ninga?

16 Ovo hava i moluhaelo otava dulu okukwatwa komikifi odo hadi tandavele pamilele ile va ninge omadimo ile va yandje omadimo. Meenghalo dimwe, ounona otashi dulika va kale va pumbwa okwaamenwa opo vaha hepekwe kovadali ovo hava hepeke ounona pamilele. Onghee hano, osha yela kutya, ou na okudiladila moule fimbo ino ninga etokolo laxuuninwa. Ndelenee ngeenge owa kala u shii kutya kaume koye kopahombo okwa ya moluhaelo, ndele omwa twikila natango okukala hamu i momilele, osho otashi ulike kutya owe mu dimina po nou na ehalo okutwikila nohombo yeni. Kungaho, kape na vali etomheno lopamishangwa lokuhenga po kaume koye kopahombo nokuhombolafana nomunhu umwe e lili. Ngeenge ou na etomheno lopamishangwa lokuhenga po kaume koye kopahombo nokuhombolafana nomunhu umwe e lili, kape na oo e na oufemba woku ku fininika kutya tokola po shike, ile wokukembaula etokolo olo wa ninga. Oove mwene to ka mona oilanduliko yetokolo olo wa ninga. Ombibeli oya ti: “Keshe tuu oku nokuhumbata omutengi waye mwene.” — Ovagalati 6:5.

OMATOMHENO OO TAA UFA KUTYA OVALIHOMBOLI OTAVA DULU OKUTOPOKA

17. Ngeenge ovalihomboli ova topoka, sha hala okutya va hengafana nopehe na umwe a ya moluhaelo, Omishangwa otadi ulike kutya inava manguluka okuninga shike?

17 Mbela ope na eenghalo dimwe odo tadi ufa kutya ovalihomboli otava dulu okutopoka ile okuhengafana nokuli nonande kape na oo a ya moluhaelo? Heeno, ope na. Ndele meenghalo da tya ngaho, Omukriste ina manguluka oku ka konga kaume umwe e lili kopahombo. (Mateus 5:32) Nonande Ombibeli otai popile etopoko ile ehengafano la tya ngaho omolweenghalo donhumba, oya popya kutya ovo va topoka ile va hengafana nookaume kavo kopahombo nava kale inava “hombolwa, ile nava pafane ombili” nookaume kavo kopahombo. (1 Ovakorinto 7:11) Eenghalo da kwata moiti dilipi tadi dulu okuningifa ovalihomboli va topoke?

18, 19. Eenghalo da kwata moiti dilipi odo tadi dulu okuningifa ovalihomboli va topoke, ile tu tye va hengane paveta, nokuli nonande inava manguluka okuhombolafana navamwe ve lili?

18 Oukwaneumbo otau dulu okukala wa hepa ngeenge omushamane oku na onyalo ile eenghedindjikilile dii.d Pashihopaenenwa, otashi dulika a kale ha longifa po oyuuyemo youkwaneumbo mokundobola ile okulanda oingangamifi ile oikolwifa. Ombibeli oya ti: “Ou iha file ovakwao oshisho . . . ava vambulaye, ye okwe lidimbika eitavelo noku dulike kuou e he fi omwiitaveli.” (1 Timoteus 5:8) Ngeenge omushamane a tya ngaho ita lundulula oikala yaye, tashi dulika nokuli ha kufa po noyuuyemo yomukulukadi waye opo e i longife po meenghedindjikilile daye odo dii, omukulukadi ota dulu okuhengana paveta opo a amene onghalonawa yaye noyovana vaye.

19 Ovalihomboli otava dulu yo okutopoka paveta ngeenge kaume umwe kopahombo oha hepeke mukwao, tashi dulika he mu denge, na kaume kaye oo ha hepekwa oku wete kutya oukolele waye nomwenyo waye ou li moshiponga. Shimwe vali, ngeenge kaume umwe kopahombo oha kondjifa mukwao a nyone oipango yaKalunga monghedi yonhumba ile yongadi, kaume kopahombo oo ha kondjifwa a nyone ota dulu okuhoolola okutopoka, naunene tuu ngeenge oku wete kutya oupamhepo waye ou li moshiponga. Kaume kopahombo oo e li moshiponga ota dulu okutokola kutya oshixwepo okutopoka opo a dule ‘okudulika kuKalunga ponhele yokudulika kovanhu.’ — Oilonga 5:29.

20. (a) Ngeenge ovalihomboli ova topoka, oshike osho ookaume Ovakriste va pyokoka nosho yo ovakulunhuongalo tava dulu okuninga po, noshike osho ve na okulungamena? (b) Ongahelipi Ovakriste ovo va hombola tava dulu okuhenuka okutula moilonga papuko omafinamhango opamishangwa oo taa ufa kutya omunhu ota dulu okutopoka ile okuhengafana nakaume kaye meenghalo donhumba?

20 Ngeenge omunhu oha hepekwa nai kukaume kaye kopahombo, kape na oo e na oku mu fininika kutya nava topoke ile kutya nava kale ashike pamwe. Ookaume kaye ovo ve li Ovakriste va pyokoka nosho yo ovakulunhuongalo otava dulu oku mu yambidida noku mu pa omayele opaMbibeli, ndele ihava kala ve shii omauyelele aeshe e na sha noupyakadi oo u li pokati komushamane nomukulukadi. Jehova oye aeke ha kala e wete oinima aishe. Ngeenge omukulukadi Omukriste ota kongo omatomheno ongaho opo a hengane, kungaho ita fimaneke elongekido laKalunga lohombo. Ndele ngeenge onghalo omo e li oya nyika oshiponga shili, kape na ou e na oufemba okukembaula etokolo laye lokutopoka. Osho tuu ngeenge omushamane Omukriste oku li monghalo ya nyika oshiponga, okwa manguluka okutopoka nomukulukadi waye, ngeenge osho a hala. Ombibeli otai ti: “Atusheni otu nokuholoka kolukalwatokolo laKalunga.” — Ovaroma 14:10.

NGHEE OVALIHOMBOLI VAMWE VA LI VA KWAFELWA VA ALUKILE PAMWE

21. Oshimoniwa shilipi tashi ulike kutya omayele Ombibeli otaa dulu okuxwepopaleka eehombo?

21 Eemwedi nhatu konima eshi Lucia, oo a popiwa metetekelo, va topoka nomushamane waye, okwa li a shakena nEendombwedi daJehova nokwa hovela okukonakona Ombibeli. Okwa hokolola a ti: “Onda li nde shi kuminwa eshi Ombibeli ya kwafela nge ndi mone nhumbi omukundu wete tau dulu okukandulwa po. Konima ashike yoshivike eshi nda kala handi konakona Ombibeli, onda li nde linyengifwa ndi diladila okwaalukila pamwe nomushamane wange. Paife, ohandi dulu okupopya ndi na oushili kutya Jehova ota dulu okukwafela ovalihomboli opo vaha teye eehombo davo, molwaashi omahongo aye otaa kwafele ovalihomboli va kale va fimanekafana. Kashi fi shoshili kutya Eendombwedi daJehova ohadi eta etukauko momaukwaneumbo, ngaashi vamwe hava ti. Onde shi limonena ame mwene kutya ohadi kwafele omaukwaneumbo a kale a hangana.” Lucia okwa li e lihonga okutula moilonga omafinamhango Ombibeli mokukalamwenyo kwaye.

22. Ovalihomboli ove na okukala ve lineekela shike?

22 Lucia haye aeke a mona ouwa momayele Ombibeli; ope na vahapu ovo va mona ouwa wa tya ngaho. Ohombo oi na okukala enangeko noupuna, ndele kai na ngeno okukala omutengi. Nomolwaasho, Jehova okwe tu pa odjo ya denga mbada yomayele e na sha nohombo, Eendjovo daye Ombibeli, odo di li oshali i na ondilo. Ombibeli otai dulu ‘okunongopaleka omalai.’ (Epsalme 19:8-12) Oya xupifa eehombo dihapu odo da li di li pokuteka po noya kwafela ovalihomboli vahapu opo va pongolole po omaupyakadi a kwata moiti. Ovalihomboli kaleni mwe lineekela filufilu omayele e na sha nohombo oo Jehova Kalunga te mu pe, molwaashi ohaa longo shili.

[Omashangelo opedu]

a Edina olo halo lomunhu oo lelalela.

b Omatukulwa a tetekela okwa yelifa nale shi na sha nanghee tamu dulu okuungaunga naamwe omomaupyakadi oo haa holoka po mohombo.

c Outumbulilo wopaMbibeli oo wa tolokwa “oluhaelo” owa kwatela mo enyonohombo, oushenge, okunangala noshinamwenyo, nosho yo onghedi keshe ya nyata oyo ya kwatela mo okulongifa oilyo yoludalo.

d Osho inashi kwatela mo eenghalo omo omushamane tashi dulika a halelela shili okukwafela oukwaneumbo waye, ndele ita dulu oku u kwafela omolweenghalo odo ita dulu okupangela, ngaashi ouvela ile molwaashi ehe na oilonga.

ONGAHELIPI OMAFINAMHANGO AA OMBIBELI TAA DULU OKU MU KWAFELA OPO OHOMBO YENI IHA TEKE?

Ohombo oshinima shihafifa, ndele nande ongaho, ovo va hombola ohava shakeneke omaudjuu. — Omayeletumbulo 5:18, 19; 1 Ovakorinto 7:28.

Kaleni hamu pongolola po okuhaudafana nopehe na okwoongaonga. — Ovaefeso 4:26.

Osha fimana okukala hamu pwilikinafana ngeenge tamu kundafana. — Jakob 1:19.

Ovalihomboli ove na okukala have liwanifile po eemhumbwe davo dopamilele, tave shi ningi pahole nonehalo liwa. — 1 Ovakorinto 7:3-5.

[Efano pepandja 154]

Kaleni hamu pongolola po omaupyakadi nopehe na okwoongaonga. Inamu efa etango li ningine mu nehandu

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma