Etukulwa 3
Omaukwatya avali a fimanenena oo taa dulu okukwafela ovalihomboli va kaleke po ohombo yavo
1, 2. (a) Kalunga okwa li a lalakanena ovalihomboli va kale pamwe oule wefimbo li fike peni? (b) Mbela osho otashi shiiva ngoo?
ESHI Kalunga a hombolifa ovanhu votete, Adam naEva, ka li a lalakanena ekwatafano olo li kale lopakafimbo. Okwa li a hala va kale pamwe okukalamwenyo kwavo akushe. (Genesis 2:24) Ohombo i shii okufimanekwa pataleko laKalunga oyoyo ya fikama po momushamane umwe nomukulukadi umwe. Pamishangwa, ovalihomboli otava dulu ashike okuteya ohombo nokuhombolulula ile okuhombolululwa ngeenge umwe womuvo a ya moluhaelo. — Mateus 5:32.
2 Mbela ovalihomboli otava dulu ngoo okukala va hafa shili mohombo yavo nokukala pamwe efimbo lilelile? Osho naanaa, ovalihomboli otava dulu okukala va hafa mohombo yavo nohombo otai dulu okukalelela, ngeenge ova kala ve na omaukwatya avali a fimanenena oo a divilikwa mOmbibeli. Ngeenge omushamane nomukulukadi ova kulike omaukwatya oo, otava ka kala va hafa notava ka mona yo omanangeko noupuna makwao mahapu. Omaukwatya oo opavali oelipi mbela?
OUKWATYA WOTETE OO OHOLE
3. Ovalihomboli ova pumbwa okukulika omaludi atatu ohole elipi?
3 Shihokwifa, Ombibeli otai ulike kutya ohole oi li pamaludi mahapu. Ope na oludi lohole oyo hai kala pokati kookaume kopofingo, sha hala okutya, okuhola omunhu pauhandimwe nohole ya xwama. (Johannes 11:3) Ope na yo oludi lohole oyo hai kala pokati koilyo youkwaneumbo, molwaashi ya pambafana. (Ovaroma 12:10) Oludi olutitatu lohole otali ulike kohole oyo hai kala pokati kovanhu voukashike kookanhu wa yoolokafana, molwaashi va hokwafana. (Omayeletumbulo 5:15-20) Omushamane nomukulukadi ova pumbwa okukulika omaludi aeshe oo ohole. Ashike ope na oludi lohole olo la fimanenena komaludi aeshe oo atatu a popiwa metetekelo.
4. Ohole yoludi olutine ohai ifanwa shike?
4 Oshitya osho sha longifwa melaka lopehovelo omo Omishangwa dopaKriste dOshigreka da li da shangwa, osho tashi ulike koludi olutine lohole, osho agape. Oshitya osho osha longifwa mu 1 Johannes 4:8, oo a ti: “Kalunga Oye ohole.” Doshili, “otu mu hole, osheshi Oye a kala e tu hole tete.” (1 Johannes 4:19) Ovakriste ohava kulike ohole ya tya ngaho yokuhola Kalunga novanhu vakwao. (Markus 12:29-31) Oshitya agape osha longifwa yo mOvaefeso 5:2, ovo tava ti: “[Kaleni] nokweenda mohole ngaashi Kristus kwa li e mu hole nokwe liyandja molwetu.” Jesus naye okwa li a longifa oshitya agape eshi a popya kombinga yohole oyo ya li tai ka didilikifa ovashikuli vaye vashili, eshi a ti: “Opo tuu opo aveshe tave mu koneke kutya, nye ovalongwa vange, ngenge mu holafane.” (Johannes 13:35) Oshitya agape osha li yo sha longifwa mo 1 Ovakorinto 13:13, ovo tava ti: “Otaku kala eitavelo, eteelelo, ohole, oyo itatu; ndelenee ohole inene i dule ikwao.”
5, 6. (a) Omolwashike taku tiwa kutya ohole oi dule eitavelo neteelelo? (b) Omatomheno amwe elipi oo ta ulike kutya ohole otai dulu okukwafela ovalihomboli opo ohombo yavo i kalelele?
5 Omolwashike taku tiwa kutya ohole oyo agape oi dule eitavelo neteelelo? Omolwaashi ohole oyo ohai wilikwa komafinamhango ouyuki oo taa hangwa mEendjovo daKalunga. (Epsalme 119:105) Omunhu oo e na ohole ya tya ngaho iha kala e lihole mwene, ndele oha kala e na ko nasha navamwe nohe va ningile ouwa nokuungaunga navo monghedi ya yuka pataleko laKalunga, kashi na nee mbudi kutya ova wana okuulikilwa ohole ya tya ngaho ile hasho. Ohole ya tya ngaho ohai kwafele ovalihomboli va tule moilonga omayele Ombibeli oo taa ti: “Lididimikilafaneni, diminafaneni po omanyono, ngenge mwa ningafana nomukweni, ngaashi [Jehova, NW] e mu dimina po, osho nanye yo mu ninge.” (Ovakolossi 3:13) Ovalihomboli ovo ve holafane ohava kala ve na ‘ohole [agape] yokuholafana ya xwama, osheshi ohole ohai fufile onduba yomatimba.’ (1 Petrus 4:8) Didilika kutya ohole ya tya ngaho ohai linyengifa ovanhu va diminafane po omanyono. Ihai kosho filufilu omunhu omatimba, molwaashi ovanhu inava wanenena ohava nyono efimbo nefimbo. — Epsalme 130:3, 4; Jakob 3:2.
6 Ngeenge ovalihomboli ova kulike ohole ya tya ngaho yokuhola Kalunga nokuholafana, ohombo yavo otai ka kala ihafifa notai ka kalelela, molwaashi “ohole ihai xulu po.” (1 Ovakorinto 13:8) Ombibeli oya ti: “Ohole, oyo oshimangifo sha wana shoku mu manga kumwe.” (Ovakolossi 3:14) Ongahelipi ovalihomboli tamu dulu okukulika ohole ya tya ngaho? Kaleni hamu lesha Eendjovo daKalunga pamwe nokukundafana kombinga yado. Konakoneni oshihopaenenwa shaJesus shohole nokukendabala okuhopaenena oikala yaye yopamadiladilo nosho yo eenghatu daye. Kakele kaasho, kaleni hamu kala pokwoongala kwopaKriste, opo hatu hongwa Eendjovo daKalunga. Kaleni yo hamu ilikana kuKalunga opo e mu kwafele mu kulike oludi lohole oyo ya tongomana, oyo i li oshitukulwa shoshiimati shomhepo iyapuki yaKalunga. — Omayeletumbulo 3:5, 6; Johannes 17:3; Ovagalati 5:22; Ovaheberi 10:24, 25.
OUKWATYA MUTIVALI OO EFIMANEKO
7. Efimaneko oshike, noolyelye ve na okuulika oukwatya oo meehombo?
7 Ngeenge ovalihomboli ove holafane shili, otava ka kala yo va fimanekafana. Onghee hano, efimaneko olo oukwatya mutivali oo tau dana onghandangala opo ovalihomboli va kale nohombo ihafifa. Efimaneko olo oukwatya “wokukala u na ko nasha navamwe nokukala we va lenga.” Eendjovo daKalunga otadi kumaida Ovakriste aveshe, mwa kwatelwa ovashamane novakulukadi, tadi ti: “Mokufimanekafana pafaneni oshihopaelelwa.” (Ovaroma 12:10) Omuyapostoli Petrus okwa ti: “Ovalumenhu nye, kaleni novakainhu veni neendunge ngaashi noiyuma inai pama, nye mu va fimaneke yo.” (1 Petrus 3:7) Ovakulukadi navo ova kumaidwa kutya nava ‘fimaneke ovalumenhu vavo.’ (Ovaefeso 5:33) Ngeenge owa fimaneka omunhu, oto ka ungaunga naye nolune, to fimaneke ounhu waye nomataleko aye noto ka kala wa hala noku mu ningila osho ta pula kwoove, ngeenge osha yuka.
8-10. Ongahelipi efimaneko tali dulu okukwafela ovalihomboli opo va hafele ohombo yavo nopo i kale ya kola?
8 Ovo va hala okuhafela ohombo yavo, ohava fimaneke ookaume kavo kopahombo ‘mokuhatala ashike osho shavo, ndelenee noshavakwao yo,’ shookaume kavo kopahombo. (Ovafilippi 2:4) Ihava kala ashike tave lipula noinima yavo yopaumwene, molwaashi kungaho otava ulike kutya ove lihole vo vene. Ndele ponhele yaasho, ohava diladila yo kwaasho tashi etele ookaume kavo kopahombo ouwa. Ohava pitifa nokuli komesho eemhumbwe dookaume kavo kopahombo.
9 Ovalihomboli ovo va fimanekafana ohava fimaneke omataleko ookaume kavo kopahombo nonande okwa yooloka ko kuavo. Kape na ovanhu vavali tava dulu okukala nomataleko a faafana filufilu moshinima keshe efimbo alishe. Efimbo limwe oshinima osho omushamane a tala ko sha fimana, otashi dulika omukulukadi a kale ine shi tala ko sha fimana, ile osho omukulukadi a tala ko sha fimana, omushamane otashi dulika ehe shi tale ngaho. Ndelenee omushamane ile omukulukadi oku na okufimaneka etaleko ile ehoololo lakaume kaye kopahombo, shimha ashike lihe li omhinge neemhango nosho yo omafinamhango aJehova. (1 Petrus 2:16; yelekanifa Filemon 14.) Natango, ovalihomboli ohava ulike kutya ova fimanekafana mokuhenuka okuninga omashendjo ile okupopya oinima oyo tai fifa ohoni ookaume kavo kopahombo, kutya nee omoitanaisho yavamwe ile ongeenge ve li ovo aveke.
10 Doshili, ohole yokuhola Kalunga nokuholafana nosho yo okufimanekafana oi li omaukwatya opavali oo taa dana onghandangala inene opo ohombo i pondole. Ongahelipi ovalihomboli tava dulu okutula moilonga omaukwatya oo meembinga dimwe da fimanenena donghalamwenyo yavo ve li ovalihomboli?
OVASHAMANE HOPAENENENI OUKWAMUTWE WAKRISTUS
11. Olyelye pamishangwa e li omutwe weumbo?
11 Ombibeli otai ulike kutya ovalumenhu ova shitwa nomaukwatya oo tae va dulifa va kale omitwe domaukwaneumbo tadi pondola. Onghee hano, ovashamane ove na oshinakuwanifwa koshipala shaJehova shokufila oshisho ovakainhu vavo nounona pamhepo nosho yo palutu. Ove na okukala hava ningi omatokolo e li pandjele, metwokumwe nehalo laKalunga, nove na okukala ovatilikalunga ovo tava tula po oshihopaenenwa shiwa. Ombibeli oya ti: “Ovakainhu, dulikeni kovalumenhu veni ongaashi kOmwene. Osheshi omulumenhu oye omutwe womukainhu, ngaashi Kristus yo Oye omutwe weongalo.” (Ovaefeso 5:22, 23) Ashike Ombibeli oya ti yo kutya omulumenhu oku na yo omutwe, sha hala okutya, ope na oo e na eenghonopangelo dinene e mu dule. Omuyapostoli Paulus okwa ti: “Onda hala nye mu shiive nokutya, Kristus Oye omutwe wakeshe omulumenhu, nomutwe womukainhu omulumenhu, nomutwe waKristus oKalunga.” (1 Ovakorinto 11:3) Onghee hano, omushamane omunaendunge ohe lihongo nokushikula oshihopaenenwa shomutwe waye, Kristus Jesus.
12. Oshihopaenenwa shiwa shilipi Jesus a tula po shi na sha nokudulika nosho yo okulongifa oukwamutwe?
12 Jehova oye omutwe waJesus, na Jesus oha dulika filufilu kuye. Jesus okwa ti: “Ihandi shikula ehalo lange mwene, ndelenee ehalo laau a tuma nge.” (Johannes 5:30) Jesus ina tula po tuu oshihopaenenwa sha denga mbada! Oye “Omudalwa wotete [woishitwa] aishe.” (Ovakolossi 1:15) Oye a li Messias. Oye a li ta ka ninga Omutwe weongalo lOvakriste ovavaekwa nokunangekwa po e li Ohamba yOuhamba waKalunga, nokungaho osha hala okutya okwa li ta ka yelwa e dule ovaengeli aveshe. (Ovafilippi 2:9-11; Ovaheberi 1:4) Ndele nonande okwa li e na etimaumbwile loku ka kala peendodo da tya ngaho, fimbo a li kombada yedu, ka li nande omukwanyanya, omuhayavala, noka li ha findile vamwe kongudi. Ka li nande kanyamukulwa, ta komangele ashike ngeno efimbo alishe kutya ovahongwa vaye ove na okudulika kuye. Ponhele yaasho, Jesus okwa li omunahole nokwa li ha kenukile unene tuu ovanhu ovo va li va dinika. Okwa li a shiva ovanhu a ti: “Ileni kuame, nye amushe hamu longo nomwa lolokifwa, Ame ohandi mu pe etulumuko. Litwikeni ondjoko yange nye mu lilonge kuame, osheshi Aame omunambili momutima onde lininipika; ndee tamu limonene eemwenyo deni etulumuko. Osheshi ondjoko yange iwa nomutengi wange omupu.” (Mateus 11:28-30) Ovanhu ova li hava kala ve udite shili ouumbo ngeenge ve li puJesus.
13, 14. Ngaashi Jesus, omushamane omunahole oha longifa ngahelipi oukwamutwe waye?
13 Omushamane oo a hala oukwaneumbo waye u kale wa hafa oku na okuhopaenena omaukwatya mawa aJesus. Omushamane muwa ke na okukala omukwanyanya ile kanyamukulwa, ta longifa ngeno oukwamutwe waye u li oupitilo wokukala ta ula nai omukulukadi waye. Ponhele yaasho, oku na okukala e hole omukulukadi waye noku mu fimaneka. Ngeenge Jesus okwa li ‘omulininipiki momutima,’ ovashamane ova pumbwa filufilu okulininipika, molwaashi vo ohava ningi omapuko omolwokuhawanenena. Ngeenge omushamane a ningi epuko, ota ka kala a hala omukulukadi waye e mu dimine po. Nomolwaasho, omushamane oo e lininipika oha dimine omapuko aye, nonande kashipu okutya kutya: “Ombili, onda ninga epuko.” Ohashi kala shipu komukulukadi okufimaneka omushamane ngeenge omulininipiki. Ndele ohashi kala shidjuu oku mu fimaneka ngeenge oku na ounhwa nondudi. Omukulukadi oo e na efimaneko naye oha dimine omapuko aye mwene.
14 Kalunga okwa shita yo ovakainhu ve na omaukwatya oo taa dulu oku va kwafela va xumife komesho ehafo meehombo davo. Omulumenhu omunaendunge oha kaleke oushili oo momadiladilo, nomolwaasho oha efa omukulukadi waye a ulike omaukwatya oo moukwaneumbo. Ovakainhu vahapu ohava kala ve na olukeno nohava yavelele vamwe. Omaukwatya oo okwa pumbiwa ngeenge tashi uya pokufila oshisho oukwaneumbo nokukaleka po ekwatafano moukwaneumbo. Luhapu, ovakainhu ovo hava kala ve na owino wokuwapeka nokutula oinima peenhele momaumbo. “Omwalikadi muwa” oo a popiwa mOmayeletumbulo etukulwa 31 oku na oipewa nomaukwatya mahapu mawa, nosha yela kutya oukwaneumbo wavo owa li hau mono ouwa muhapu omolwomaukwatya aye oo mawa. Nomolwaasho, omutima womushamane waye ‘owa li we mu lineekela.’ — Omayeletumbulo 31:10, 11.
15. Ngaashi Kristus, ongahelipi omushamane ta dulu okuulika kutya oku hole omukulukadi waye nonokutya okwe mu fimaneka?
15 Momaputuko amwe, ovashamane ohava talika ko ve li ookanyamukulwa, nongeenge nokuli omukulukadi e mu pula sha, oha talika ko ehe na efimaneko. Momaputuko a tya ngaho, ovakulukadi ohava tali ka ko va fa ovapika. Meenghalo da tya ngaho, ovashamane ihava kala nekwatafano liwa novakulukadi vavo nosho yo naKalunga. (Yelekanifa 1 Johannes 4:20, 21.) Peemhito dimwe vali, ovashamane vamwe ihava kwatele komesho oinima momaukwaneumbo, ndele ohava efele po ashike ovakulukadi vavo. Ndelenee omushamane oo ha dulika kuKristus iha hepeke omukulukadi waye ile a kale e mu dina. Mepingafano naasho, omushamane omunahole oha hopaenene oikala yaJesus yokuheliholamwene nomhepo yaye yeliyambo, noha dulika kekumaido laPaulus olo tali ti: “Ovalumenhu, holeni ovakainhu veni ngaashi Kristus e hole eongalo, nokwe liyandja molwalo.” (Ovaefeso 5:25) Kristus Jesus okwa li e hole neenghono ovashikuli vaye nomolwasho e va fila. Omushamane muwa oha kendabala okuhopaenena oikala ya tya ngaho yokuheliholamwene, ta pitifa alushe komesho ouwa womukulukadi waye, ponhele yokukala a hala oye ta ningilwa ashike keshe shimwe. Ngeenge omushamane okwa kala ha dulika kuKristus nokwa kala e hole nokufimaneka omukulukadi waye, otashi ke linyengifa omukulukadi a kale ta dulika kuye. — Ovaefeso 5:28, 29, 33.
OVAKULUKADI OVE NA OKUKALA HAVA DULIKA KOVASHAMANE VAVO
16. Omukulukadi oku na okukala ngahelipi nomushamane waye?
16 Konima eshi Adam a shitwa, Jehova Kalunga okwa tile: “Ke shiwa omunhu a kale aeke. Ame ohandi ke mu ningila ekwafo tali mu wapalele.” (Genesis 2:18) Kalunga okwa li a shita Eva a kale ‘ekwafo tali wapalele’ kuAdam. Kalunga ka li a lalakanena ovalihomboli va kale tava kondjifafana. Omushamane okwa li e na okulongifa oukwamutwe waye pahole nomukulukadi okwa li e na ngeno okukala e hole omushamane waye nokudulika kuye nehalo liwa.
17, 18. Ongahelipi omukulukadi ta dulu okukala ekwafo lashili komushamane waye?
17 Ndele okukala omukulukadi muwa inaku kwatela mo ashike okukala ho dulika komushamane. Omukulukadi oku na okukala ha kwafele omushamane waye, ta yambidida omatokolo oo ta ningi. Ashike osho ohashi kala ashike shipu ngeenge ta tu kumwe nomatokolo oo. Ndelenee nonande itatu kumwe filufilu, ota dulu okuyambidida etokolo lomushamane waye opo ohombo yavo i kale tai pondola.
18 Omukulukadi ota dulu yo okukwafela omushamane waye meenghedi dimwe natango di lili opo a kale omutwe woukwaneumbo muwa. Pashihopaenenwa, ponhele yokukala ta kembaula omushamane waye noku mu ningifa a kale e udite kutya ite shi endifa nawa, ota dulu oku mu pandula omolweenghendabala daye dokukwatela komesho. Ngeenge omukulukadi okwa kala ta ungaunga nawa nomushamane waye ota ka hafifa omushamane waye, kakele kaasho, na dimbuluke yo kutya ‘omhepo yombili noyelimweneneno oi na ondilo koshipala shaKalunga.’ (1 Petrus 3:3, 4; Ovakolossi 3:12) Ndele ongahelipi ngeenge omushamane ke fi Omukriste? Kutya nee omushamane Omukriste ile hasho, Omishangwa otadi ladipike ovakulukadi “va kale ve hole ovalumenhu vavo nokuhola ovana vavo, [nokukala] ve neenghedi diwa novakoshoki ve shii kutekula omaumbo avo, ve nomwenyo muwa, ndee tava dulika kovalumenhu vavo vene, opo ondjovo yaKalunga i ha shekifwe.” (Titus 2:4, 5) Ngeenge tava ungaunga noinima oyo ya kwatela mo omaliudo, otashi dulika omushamane oo ehe fi Omukriste a fimaneke etaleko lomukulukadi waye ngeenge omukulukadi ota popi omaliudo aye “nengungumano [nosho yo nefimaneko linene, NW].” Ovashamane vamwe ovo vehe fi Ovakriste ‘ova findwa keenghedi dovakainhu nande eendjovo kadi po, eshi ve wete nhumbi ovakainhu vavo hava ende moukoshoki nometilokalunga.’ — 1 Petrus 3:1, 2, 15; 1 Ovakorinto 7:13-16.
19. Omukulukadi oku na okuninga po shike ngeenge omushamane waye okwe mu pula a ninge oshinima osho shi li omhinge nehalo laKalunga?
19 Ongahelipi ngeenge omushamane okwa pula omukulukadi waye a ninge oshinima shonhumba osho shi li omhinge nehalo laKalunga? Peemhito da tya ngaho, omukulukadi oku na okudimbuluka kutya Kalunga oye Omupangeli Munenenene. Onghee hano, ota ka ninga ngaashi ovayapostoli va li va ninga eshi va li va pulwa va nyone omhango yaKalunga kovawiliki Ovajuda. Oilonga 5:29 oya ti kutya: “Petrus novayapostoli vakwao ova nyamukula tava ti: Okudulika kuKalunga ku dule okudulika kovanhu.”
OMUSHAMANE NOMUKULUKADI WAYE OVA PUMBWA OKUKALA HAVA KUNDAFANA NOMBILI
20. Ohole nefimaneko otai dana yo onghandangala moshinima shilipi?
20 Ohole nosho yo efimaneko ohai kwafele yo ovalihomboli va kale hava kundafana nombili. Omushamane omunahole oha pula omukulukadi waye kutya ote shi endifa ngahelipi shi na sha nomalipyakidilo aye, nomaupyakadi oo a taalela nokupula yo omataleko aye moinima yonhumba ile yongadi. Omukulukadi okwa pumbwa eenghundafana da tya ngaho. Onghee hano, ngeenge omushamane okwa kala ha kundafana nomukulukadi waye kombinga yoinima oyo nokupwilikina nelitulemo komatyekosha aye, ota ulike kutya oku mu hole nokwe mu fimaneka. (Jakob 1:19) Ovakulukadi vamwe ohava ngongota kutya ovashamane vavo ihava kala navo efimbo la wana nokukundafana navo. Osho kashi fi tuu oshinima shinyikifa oluhodi! Heeno, odoshili kutya momafimbo aa madjuu, ovashamane vamwe otashi dulika hava longo eevili dihapu koilonga yokulikongela omboloto nomafimbo amwe otashi dulika ovakulukadi navo ve na oilonga yokulikongela omboloto omwolweenghalo dopamaxupilo. Ndele nande ongaho, ovalihomboli ove na okukonga eemhito dokukala pamwe nokukala hava kundafana oinima. Ngeenge hasho, otashi dulika va kale ihave lipula vali nookaume kavo kopahombo. Onghalo ya tya ngaho otai dulu okweetifa oupyakadi wa kwata moiti, molwaashi otai dulu okuningifa omushamane ile omukulukadi a ka konge ookaume ovo tava dulu oku mu hekeleka kondje yohombo.
21. Eendjovo da hoololekeka ohadi kwafele ngahelipi ovalihomboli opo va kale va hafa?
21 Ovashamane novakulukadi ova pumbwa okulungamena onghedi omo hava kundafana. Omayeletumbulo 16:24 otaa ti: “Eendjovo doukaume [odi] li ngaashi . . . ounyenye komwenyo nevelulo lomakipa.” Kutya nee kaume koye kopahombo omwiitaveli ile ke fi omwiitaveli, omayele aa Ombibeli otaa longo, oo taa ti “Eendjovo deni nadi kale alushe donghenda, da fingala omongwa,” sha hala okutya, di shii okupwilikinwa. (Ovakolossi 4:6) Ngeenge mukweni okwa dja nande okoilonga a loloka, oshiwa okupopya naye eendjovo donghenda, tadi hekeleke. Omayeletumbulo 25:11 otaa ti: ‘Eendjovo da popiwa pefimbo lado oda fa oiyapula yoshingoli moshiyasha shoshingoli.’ Osha fimana yo okulungamena omutono wewi nokupopya eendjovo da hoololekeka. Pashihopaenenwa, ngeenge omunhu okwa handuka, otashi dulika a popye nopehe na okuyavelela ta ti: “Idila omuvelo!” Ndele mbela itashi ka kala shiwa okupopya eendjovo “da fingala omongwa” notadi popiwa newi la ngungila, kutya: “Kwafele nge u idile omuvelo oo muholike.”
22. Oikala ilipi tai dulu okukwafela ovalihomboli va kale hava kundafana nombili?
22 Ovalihomboli otava ka kala hava hafele eenghundafana davo ngeenge ohava hoolola oitya yavo nawa, tava popi nengungumano, ve na oipala i na ombili nohava popi nefimaneko nokuyavelelafana. Ngeenge ova kala hava kundafana nombili, keshe umwe womuvo ota ka kala a manguluka okupopya eemhumbwe daye notava ka hekelekafana ngeenge pe na omaudjuu ile umwe womuvo a nyematekwa keenghalo donhumba. Eendjovo daKalunga otadi tu ladipike tadi ti: “Popyeni nehekeleko neemwenyo da polimana.” (1 Ovatessaloniki 5:14, NW) Efimbo limwe otashi dulika omushamane a kale a teka omukumo, ile omukulukadi a kale a teka omukumo. Peemhito da tya ngaho, otava dulu ‘okuhekelekafana’ nokutungafana. — Ovaroma 15:2.
23, 24. Ohole nefimaneko otai ka kwafela ngahelipi ovalihomboli va kale hava pongolola po okuhaudafana pokati kavo? Yandja oshihopaenenwa.
23 Ovalihomboli ovo ve holafane nova fimanekafana, itava ka tala ko okuhaudafana keshe ku li eshongo linene. Otava ka kendabala vaha ‘ningafane onyanya.’ (Ovakolossi 3:19) Ovalihomboli ove na okukaleka momadiladilo kutya “enyamukulo litalala tali kandula po oupyuhandu.” (Omayeletumbulo 15:1) Ove na okulungama vaha kale tava ulafana omalaka mai ile tava tokola ookaume kavo kopahombo ngeenge tava popi omaliudo avo. Ponhele yaasho, ove na okupwilikina opo va ude ko nawa omataleko ookaume kavo kopahombo. Onghee hano, ovalihomboli kaleni hamu kendabala alushe okukandula po okuhaudafana pokati keni nokufika pexulifodiladilo limwe.
24 Dimbulukweni eshi Sara kwa li a lombwela omushamane waye, Abraham, eetepo lonhumba li na sha noupyakadi oo wa li moukwaneumbo wavo ndele Abraham ka li a twa kumwe nalo. Kalunga okwa li a lombwela Abraham a ti: ‘Pwilikina kuSara.’ (Genesis 21:9-12) Abraham okwa ka katuka metwokumwe neetepo laSara nokwa li a nangekwa noupuna. Sha faafana, ngeenge omukulukadi oku na eetepo lasha olo tashi dulika omushamane itatu kumwe nalo, oshiwa ngoo ngeenge ta pwilikine. Omukulukadi naye oku na okulungama aha kale ta komangele ashike omushamane a ninge osho a hala; naye oku na okukala ha pwilikine komushamane waye. (Omayeletumbulo 25:24) Ngeenge omushamane ile omukulukadi oha kondjifa ashike alushe oinima i ningwe pataleko laye, ota ulike kutya ke na ohole nefimaneko.
25. Ongahelipi okukundafana nombili shi na ko nasha nomilele taku dulu okuxumifa komesho ehafo mohombo?
25 Ovalihomboli ova pumbwa yo okukala hava kundafana nombili shi na ko nasha noinima yopamilele. Ohole yokulihola mwene nokuhe na elipangelo otaku dulu okunyona po ekwatafano la tya ngaho, olo la fimana mohombo. Onghee hano, ovalihomboli ova pumbwa okukala hava kundafana oinima yopamilele va manguluka nokukala ve na elidiiniko. Ngeenge omushamane ile omukulukadi okwa kala e na ko nasha nouwa wakaume kaye kopahombo, itava ka kala ve na oupyakadi wa kwata moiti lela ngeenge tashi uya pokuliwanifila po eemhumbwe davo dopamilele. Kutya nee omoinima i na sha nomilele ile oi na sha noinima ikwao, “inapa kala ou ta kongo ouwa waye mwene, ndelenee keshe na konge ouwa wamukwao.” — 1 Ovakorinto 7:3-5; 10:24.
26. Nonande ovalihomboli ohava shakeneke omashongo meehombo davo, ongahelipi okutula moilonga Eendjovo daKalunga taku dulu oku va kwafela va kale neehombo dihafifa?
26 Kae fi tuu omayele mawa oo taa hangwa mEendjovo daKalunga, Ombibeli! Oshoshili kutya ovalihomboli ohava shakeneke omashongo meehombo davo. Ndele ngeenge ova kala tava tula moilonga omafinamhango aJehova oo taa hangwa mOmbibeli, nokukala nohole nosho yo nefimaneko, otava dulu okukala noushili oo kutya ohombo yavo otai dulu okukalelela notai dulu okukala ihafifa. Kungaho, otava ka ulika kutya ova fimanekafana nonokutya ova fimaneka yo Omutotipo wohombo, Jehova Kalunga.
ONGAHELIPI OMAFINAMHANGO AA OMBIBELI TAA DULU OKUKWAFELA OVALIHOMBOLI VA KALE NOHOMBO TAI KALELELE NOIHAFIFA?
Ovakriste vashili ove holafane. — Johannes 13:35.
Ovakriste vashili ove na okukala hava diminafana po. — Ovakolossi 3:13.
Kalunga okwa tula po efinamhango li na sha noukwamutwe. — 1 Ovakorinto 11:3.
Osha fimana okupopya eendjovo da yuka pefimbo la yuka. — Omayeletumbulo 25:11.
[Efano pepandja 28]
Ovalihomboli otava dulu okupondola mohombo yavo ngeenge ova kala ve holafane nova fimanekafana