ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • fy Etuk. 12 ep. 142-152
  • Nghee tamu dulu okuungaunga nomupondo nomaupyakadi oo haa nyono po ombili moukwaneumbo

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • Nghee tamu dulu okuungaunga nomupondo nomaupyakadi oo haa nyono po ombili moukwaneumbo
  • Osho tashi dulu okukwafela oukwaneumbo u kale wa hafa shili
  • Oupalanyole
  • OMAUPYAKADI OO HAA ETIFWA KOKUNWA SHA PITILILA
  • OSHIKE OUKWANEUMBO TAU DULU OKUNINGA PO MONGHALO YA TYA NGAHO?
  • OMAUPYAKADI OO HAA ETIFWA KELONGIFO LEENGHONO
  • OSHO TASHI DULU OKUKWAFELA OUKWANEUMBO U HENUKE ELONGIFO LEENGHONO
  • OSHIKE TASHI DULU OKUUFA KUTYA TOPOKENI ILE KALENI PAMWE?
  • OMAUPYAKADI OO HAA NYONO PO OMBILI MOMAUKWANEUMBO OTAA KA XULA PO FILUFILU
Osho tashi dulu okukwafela oukwaneumbo u kale wa hafa shili
fy Etuk. 12 ep. 142-152

Etukulwa 12

Nghee tamu dulu okuungaunga nomupondo nomaupyakadi oo haa nyono po ombili moukwaneumbo

1. Oinima ilipi hai etifa oupyakadi momaukwaneumbo?

ONDUDA yoifini otashi dulika i kale tai monika nawa kombada, ndele otashi dulika mboli medu mwinya oifini oya lika po keehedi. Sha faafana, oilyo yomaukwaneumbo amwe otashi dulika i kale tai monika ya hafa, ndele mboli oya taalela omashongo oo tae i yahameke neenghono. Tashi dulika kai na ombili nandenande moukwaneumbo. Oinima yopavali oyo hai dulu okweetifa omaupyakadi moukwaneumbo oyo okunwa sha pitilila nosho yo elongifo leenghono.

OMAUPYAKADI OO HAA ETIFWA KOKUNWA SHA PITILILA

2. (a) Ombibeli otai ti shike shi na sha nokunwa oikunwa yoalkoholi? (b) Oshike sha kwatelwa mokunwa sha pitilila?

2 Ombibeli inai dilika okunwa pandjele oikunwa yoalkoholi, ndele oya tokola oukolwe. (Omayeletumbulo 23:20, 21; 1 Ovakorinto 6:9, 10; 1 Timoteus 5:23; Titus 2:2, 3) Outumbulilo okunwa sha pitilila itau ulike ashike koukolwe, ndele owa kwatela mo yo okukala ombuvi yoikunwa nokunwa nopehe na elipangelo. Shinyikifa oluhodi, ovakulunhu havo ashike hava ningi eembuvi doikunwa yoalkoholi, ndele novanyasha yo.

3, 4. Hokolola nghee omukulukadi nosho yo ounona tava dulu okukumwa ngeenge omushamane oha nu sha pitilila.

3 Ombibeli oya kala ye shi ulika nale kutya okulongifa nai oikunwa yoalkoholi otaku dulu okunyona po ombili moukwaneumbo. (Deuteronomion 21:18-21) Pashihopaenenwa, ngeenge omushamane okwa ninga ombuvi yoikunwa yoalkoholi, ohashi kumu oukwaneumbo aushe.a Omukulukadi otashi dulika a kale ta longifa efimbo lihapu ta kendabala okukwafela omushamane a efe po okunwa ile a kale te mu kwafele a kale a ngungila ngeenge a nwa opo aha ete omapiyaano meumbo. Omukulukadi otashi dulika a kale ta ningi eenghendabala okuholeka omakende oikunwa ile oku a ekelashi, okuholeka po oimaliwa nosho yo okutomhafana naye a kale te lipula noukwaneumbo nokukala e na etilofimaneko lokufimaneka Kalunga. Ndele otashi dulika omushamane a twikile ashike okukala ta nu sha pitilila. Onghalo ya tya ngaho otai dulu okuningifa omukulukadi a kale a nyemata noku udite ehe na eshi vali ta dulu okuninga po. Mokweendela ko kwefimbo, otashi dulika a kwatwe koumbada, kehandu, a kale te lipe oushima, a kale noshisho sha pitilila nokukala yo e litala ko e li ashike omunhu wongaho.

4 Ngeenge umwe womovadali oha nu sha pitilila, ohashi kumu yo nounona. Pashihopaenenwa, ovadali vamwe ovo va pikwa koikunwa ohava denge nonyanya ounona ile ve va hepeke pamilele. Ounona otashi dulika yo va kale ve udite va fa ovo ve na ondjo omolwokunwa sha pitilila kwomudali wavo. Elihumbato lii lomudali oo otashi dulika li ningife ounona vaha kale ve lineekela ovanhu vamwe. Molwaashi ounona va tya ngaho ihava kala va manguluka okupopya kombinga yonghalo oyo i li moukwaneumbo wavo, otashi dulu yo oku va ningifa va kale ihava popi va manguluka shi na sha nomaupyakadi makwao oo tava shakeneke, naasho luhapu ohashi va yahameke. (Omayeletumbulo 17:22) Ounona va tya ngaho otashi dulika va kale ve udite va fa va ekelwashi ile ve li ashike ovanhu vongaho fiyo va ninga ovakulunhu.

OSHIKE OUKWANEUMBO TAU DULU OKUNINGA PO MONGHALO YA TYA NGAHO?

5. Ongahelipi omunhu oo a ninga ombuvi yoikunwa ta dulu okukwafelwa, nomolwashike taku tiwa kutya kashipu okukwafela omunhu a tya ngaho?

5 Nonande eedjo domauyelele dihapu otadi ti kutya omunhu oo a ninga ombuvi yoikunwa ita dulu okuhakulwa a kale ita nu vali, ovanhu vahapu ova dimina kutya omunhu a tya ngaho ota dulu okuxwepopala ngeenge okwa kala te lidilike filufilu oikunwa. (Yelekanifa Mateus 5:29.) Molwaashi omunhu oo a ninga ombuvi iha dimine noupu kutya oku na oupyakadi, ohashi kala shidjuu oku mu kwafela. Ndele ngeenge oilyo youkwaneumbo oya tokola toko okuungaunga naye opo a mone kutya elihumbato laye lii ohali i kumu ngahelipi, otashi dulika a mone kutya oku na oupyakadi. Ndokotola umwe oo e na owino mokukwafela ovanhu ovo va ninga eembuvi doikunwa nosho yo omaukwaneumbo avo okwa ti: “Ondi wete kutya oshinima sha fimana koukwaneumbo osho okukala ashike tau lipyakidile nomalipyakidilo ao akeshe efiku nopehe na okulipulapula unene. Kungaho, otashi ka kwafela omunhu oo ha nu sha pitilila a mone kutya ope na eyooloko linene pokati kelihumbato laye noloilyo ikwao youkwaneumbo.”

6. Omayele a denga mbada oo taa dulu okukwafela oukwaneumbo omo mu na ombuvi yoikunwa otaa hangwa peni?

6 Ngeenge ope na oshilyo shimwe shoukwaneumbo weni sha ninga ombuvi yoikunwa, omayele Ombibeli a nwefwa mo otaa dulu oku mu kwafela mu kale mu na onghalamwenyo i li nghixwe. (Jesaja 48:17; 2 Timoteus 3:16, 17) Natu ka taleni komafinamhango amwe oo a kwafela omaukwaneumbo amwe a ungaunge nomupondo nonghalo ya tya ngaho.

7. Olyelye e na okupewa oushima ngeenge oshilyo shimwe shoukwaneumbo osha ninga ombuvi yoikunwa?

7 Inamu kala tamu lipe oushima omolwomaupyakadi aeshe oo taa etifwa kombuvi yoikunwa. Ombibeli oya ti: “Keshe tuu oku nokuhumbata omutengi waye mwene” nosho yo kutya “keshe umwe womufye e na okulihokolola ye mwene kuKalunga.” (Ovagalati 6:5; Ovaroma 14:12) Otashi dulika omunhu oo a ninga ombuvi a kale a hala okupa oilyo ikwao youkwaneumbo oushima. Pashihopaenenwa, otashi dulika a kale ta tomhafana ta ti: “Ngeno okwa li ihamu ningi nge nai, ame ngeno ihandi nu.” Ngeenge omwa kala tamu tu kumwe nomapopyo aye, otamu mu xwaxwameke ashike a kale ta twikile okunwa. Ndele kutya nee otwe lihanga meenghalo donhumba ile ohatu ningwa onyanya kuvamwe, atusheni mwa kwatelwa neembuvi doikunwa, otu na okuhumbata oilanduliko yeenghatu detu. — Yelekanifa Ovafilippi 2:12.

8. Omeenghedi dimwe dilipi omo tamu dulu okweefa ombuvi yoikunwa i mone oilanduliko yeenghatu dayo?

8 Inamu kala mu udite kutya omwa pumbwa okwaamena ombuvi koilanduliko yokunwa kwayo sha pitilila. Eyeletumbulo lOmbibeli olo tali popi shi na sha nomuhandunhu otali dulu yo okulonga ngeenge tashi uya pokuungaunga nombuvi yoikunwa, olo tali ti: “Ngenge wa hala oku mu yakula, oto mu xwameke ashike unene.” (Omayeletumbulo 19:19) Efeni ombuvi i mone oilanduliko yokunwa kwayo. Pashihopaenenwa, ngeenge okwa kungila nande opoima, mu efeni a wapaleke po ye mwene. Ngeenge okwa kala i na ya koilonga molwaashi e kwetiwe kopapalashe, dengeleni omuyandji woilonga ndele tamu mu lombwele kutya omolwashike omunhu oo ina dula okuya koilonga.

9, 10. Omolwashike oukwaneumbo omo mu na ombuvi u na okutambula ko ekwafo lavamwe, nou na okukonga ekwafo unene tuu koolyelye?

9 Tambuleni ko ekwafo lavamwe. Omayeletumbulo 17:17 otaa ti: ‘Kaume oku hole alushe nomumwaina ta dalwa a kwafe moluhepo,’ ile moudjuu. Ihashi kala shipu ngeenge moukwaneumbo omu na ombuvi. Onghee hano, omwa pumbwa ekwafo lavamwe. Inamu ongaonga okupula ekwafo ‘lookaume keni ovaholike.’ (Omayeletumbulo 18:24) Ngeenge omwa pula omayele kwaavo ve udite ko oupyakadi weni ile ovo va li monghalo ya faafana, otava dulu oku mu pa omaetepo taa longo e na sha naasho mu na okuninga nosho yo osho muhe na okuninga. Ashike kaleni mwa lungama. Popyeni naavo mwe lineekela, ovo itava ka holola ‘oiholekwa’ youkwaneumbo weni. — Omayeletumbulo 11:13.

10 Kaleni mwe lineekela ovakulunhuongalo. Ovakulunhuongalo otava dulu yo oku mu kwafela neenghono. Ovalumenhu ovo va pyokoka ove shii nawa eendjovo daKalunga nove na owino shi na sha nanghee omafinamhango Ombibeli taa dulu okutulwa moilonga. Otava dulu okukala “ngaashi oshikelelifo shokukelela omhepo nongaashi ehondameno lokuyaama oshikungulu ngaashi omakungulukilo omeva medu loluteni nomudidimbe wemanya lile medu lenotelo.” (Jesaja 32:2) Ovakulunhuongalo Ovakriste ihava amene ashike eongalo alishe komanwefemo mai, ndele ohava kwafele yo nokuhekeleka oilyo yeongalo pauhandimwe ngeenge i li momaupyakadi. Onghee hano, tambuleni ko omakwafo aeshe oo tave mu pe.

11, 12. Olyelye e li odjo yekwafo linenenene komaukwaneumbo omo mu na eembuvi doikunwa, nohe a kwafele ngahelipi?

11 Komesho yaaishe, kaleni mwe lineekela Jehova. Ombibeli otai tu shilipaleke tai ti: “Omwene oku li popepi nomitima da teyauka, Ye oha xupifa ava ve nomhepo ya nyanyauka.” (Epsalme 34:19) Ngeenge ou udite omutima woye wa teyauka ile omhepo yoye ya nyanyauka molwaashi moukwaneumbo weni mu na ombuvi, shiiva kutya Jehova “oku li popepi.” Oku wete onghalo omo oukwaneumbo weni u li. — 1 Petrus 5:6, 7.

12 Kaleni mwe lineekela osho Jehova a popya mEendjovo daye, molwaashi otashi dulu oku mu kwafela mu ungaunge nonghalo oyo ye mu wilila po. (Epsalme 130:3, 4; Mateus 6:25-34; 1 Johannes 3:19, 20) Ngeenge omwa kala tamu konakona Eendjovo daye nokukala metwokumwe nomafinamhango ado, omhepo iyapuki otai ke mu kwafela mu kale mu na “eenghono di dule odo dopaushitwe,” odo tadi ke mu kwafela mu lididimikile eenghalo efiku nefiku. — 2 Ovakorinto 4:7, NW.b

13. Oupyakadi umwe vali ulipi tau dulu okunyona po ombili moukwaneumbo?

13 Okulongifa nai oikolwifa otashi dulu yo okweetifa oupyakadi vali umwe oo tau dulu okunyona po ombili youkwaneumbo. Oupyakadi oo oo elongifo leenghono.

OMAUPYAKADI OO HAA ETIFWA KELONGIFO LEENGHONO

14. Elongifo leenghono moukwaneumbo ola hovela naini, nonghalo oya tya ngahelipi kunena?

14 Eshi Kain a li a longela omunyonena omumwaina, Abel, osho osha li oshiningwanima shotete mondjokonona yovanhu shi na sha nelongifo leenghono. (Genesis 4:8) Okudja opo ovanhu ova kala hava longo ominyonena di lili noku lili momaukwaneumbo. Ovashamane vamwe ohava denge ovakulukadi vavo. Ovakulukadi vamwe ohava ponokele ovashamane vavo. Ovadali vamwe ohava denge nonyanya ounona, nope na yo ounona vamwe ovo hava hepeke ovadali vavo ovanamido.

15. Elongifo leenghono ohali kumu ngahelipi oilyo youkwaneumbo pamaliudo?

15 Oilanduliko yelongifo leenghono oya kwatela mo shihapu shihe fi ashike okuyahameka omunhu palutu. Omukulukadi umwe oo ha dengwa komushamane waye okwa ti: “Omunhu oho kala to lipe oushima noho kala wa fya ohoni. Omafimbo amwe iho kala nokuli wa hala okupita mo monduda. Oho kala to lipula kutya aame ngoo shili nda dengwa ile pamwe ondjodi ashike nda twa.” Ounona ovo hava hepekwa ile ovo hava mono ovadali vavo tava hepekwa navo otashi dulika va ka kale hava longifa eenghono eshi tava ka kala ve na omaukwaneumbo avo.

16, 17. Okuhepekwa pamaliudo okwa kwatela mo shike, nongahelipi hashi kumu oukwaneumbo?

16 Elongifo leenghono inali kwatela mo ashike okudenga. Ola kwatela mo yo okulongifa elaka la honga. Omayeletumbulo 12:18 otaa ti: “Omunhu ta tu neendjovo ngaashi eongamukonda.” Outumbulilo ‘okutwa neendjovo’ otau ulike koikala yelongifo leenghono oyo ya kwatela mo okwiifana omunhu omadina mai, oku mu hanyaukila, okukembaula omunhu efimbo alishe, okutukana nosho yo okuninga omatilifo. Ouyahame wopamaliudo oo omunhu a kala e udite ihau kala u liwetikile, nomolwaasho ovanhu vahapu ihave shi didilike mo kutya omunhu oo a ulwa omalaka mai okwa ehamekwa neenghono shi fike peni.

17 Ohashi kala yo shinyemateka neenghono ngeenge ounona tava yahamekwa pamaliudo, eshi tava kembaulwa nokuulwa kutya kave na eendunge noihava dulu sha. Omalaka a tya ngaho, ohaa teya ounona omukumo. Ounona ova pumbwa shili outekuduliko, ndele Ombibeli oya londwela ya ti: “Ooxe nye, inamu shinda ovana veni, ve he mu livangeke.” — Ovakolossi 3:21.

OSHO TASHI DULU OKUKWAFELA OUKWANEUMBO U HENUKE ELONGIFO LEENGHONO

18. Elongifo leenghono ohali etifwa koshike, nOmbibeli otai ti kutya omunhu oku na okuninga po shike opo a efe po elongifo leenghono?

18 Elongifo leenghono ohali etifwa koikala ii yopamadiladilo nosho yo omauko mai omutima. (Jakob 1:14, 15) Onghee hano, opo omunhu a henuke okulongifa eenghono, okwa pumbwa okulundulula oikala yaye yopamadiladilo. (Ovaroma 12:2) Ndele mbela otashi shiiva ngoo? Heeno, otashi shiiva. Eendjovo daKalunga odi na eenghono dokulundulula oikala yovanhu. Otadi dulu okukwafela ovanhu va efe po oikala ya nyika oshiponga oyo tai dulu okufaafanifwa ‘neenguluhote.’ (2 Ovakorinto 10:4; Ovaheberi 4:12) Eshiivo lashili lOmbibeli otali dulu okukwafela omunhu a lunduluke filufilu ndele ta djala omunhu mupe. — Ovaefeso 4:22-24; Ovakolossi 3:8-10.

19. Omukriste oku na okutala ko ngahelipi kaume kaye kopahombo noku na okuungaunga naye ngahelipi?

19 Kaleni mu na etaleko la yuka li na sha nookaume keni kopahombo. Ombibeli otai ti: “[Ovalumenhu ove] nokuhola ovakainhu vavo ngaashi omalutu avo vene; oye ou e hole omukainhu waye, oye oku lihole ye mwene.” (Ovaefeso 5:28) Natango, Ombibeli oya ti kutya ovashamane ove na okutala ko ovakulukadi vavo ve li ‘ngaashi oiyuma inai pama, noku va fimaneka yo.’ (1 Petrus 3:7) Ovakulukadi navo ova ladipikwa va kale “ve hole ovalumenhu vavo” noku va ‘fimaneka.’ (Titus 2:4; Ovaefeso 5:33) Onghee hano, kape na omushamane omutilikalunga ta dulu okutya okwa fimaneka omukulukadi waye ngeenge ohe mu denge ile ohe mu ula omalaka mai. Sha faafana, kape na omukulukadi ta dulu okutya oku hole shili omushamane waye nokwe mu fimaneka ngeenge oha kala te mu ula nai ile he mu kembaula efimbo alishe.

20. Ovadali otave ke lihokolola kulyelye shi na sha nanghee tava ungaunga novana vavo, nomolwashike vehe na okuteelela shihapu kounona?

20 Kaleni mu na etaleko la yuka li na sha novana veni. Ovadali ova pumbwa okukala hava ulikile ounona vavo ohole noku va pa elitulemo. Ombibeli otai ti kutya ounona ‘ovo oshali yOmwene nondjabi iwa.’ (Epsalme 127:3) Onghee hano, ovadali ove na oshinakuwanifwa shokufila oshisho oshali oyo va pewa kuJehova. Ombibeli oya popya kombinga yoinima “yopakanona” nonokutya ounona ohava kala va kanyatelwa ‘koulai.’ (1 Ovakorinto 13:11; Omayeletumbulo 22:15) Nomolwaasho ovadali kave na okukala va kumwa ngeenge ounona efimbo limwe tava katuka monghedi ya nyika oulai. Ounona kave fi ovakulunhu. Ovadali kave na okuteelela shihapu kounona, molwaashi ounona otava dulu ashike okulonga oilonga oyo ya yeleka eedula davo, okudula kwavo nosho yo she likolelela kouteku wavo. — Tala yo Genesis 33:12-14.

21. Kalunga okwa hala tu kale twa tala ko ngahelipi ovadali vetu ovanamido nokuungaunga navo ngahelipi?

21 Kaleni mu na etaleko la yuka li na sha novadali veni ovanamido. Leviticus 19:32 ota ti: “Kala ofika moipafi yomukulunhu weenghwakutoka; fimaneka omukulunhu.” Osho otashi ulike kutya Omhango yaKalunga oya kala tai divilike efimano lokufimaneka ovakulunhu nokukala twe va lenga. Otashi dulu okukala shi li eshongo okuungaunga nefimaneko nomudali omunamido ngeenge oha kala ta komangele alushe a ningilwe oinima ile ta vele notashi dulika iha dulu okulinyenga ile okudiladila meendelelo. Ndele nande ongaho, Ombibeli otai ti kutya ounona ove “nokwaalulila ovakulunhu vavo eyakulo liwa.” (1 Timoteus 5:4) Osho osha hala okutya, otu na okuungaunga novadali vetu ovanamido nefimaneko noku va fila oshisho painiwe apa sha pumbiwa. Ombibeli itai popile nande okuhepeka ovadali ile oku va ninga onyanya.

22. Oukwatya ulipi tau dulu oku tu kwafela tu henuke elongifo leenghono, nongahelipi hatu dulu oku u tula moilonga?

22 Natu kulikeni oukwatya welipangelo. Omayeletumbulo 29:11 otaa ti: “Omushima ta pupula mo onya aishe ndelenee omunaendunge te i lotifa.” Oshike tashi ke tu kwafela tu kale tu na elipangelo? Ponhele yokukala twa fula onya, natu kale hatu endelele okupongolola po okuhaudafana. (Ovaefeso 4:26, 27) Ngeenge ou wete kutya ito dulu okulipangela, oshixwepo u dje po ndele to ka lotifa omutima woye. Ilikana yo kuKalunga opo omhepo yaye iyapuki i ku kwafele u kale u na elipangelo. (Ovagalati 5:22, 23, NW) Okukala ho ka enda ile ho ningi omalideulo onhumba nako otaku dulu oku ku kwafela u kale ho pangele omaliudo oye. (Omayeletumbulo 17:14, 27) Kendabala yo okukala ho ‘tale vamwe onheni.’ — Omayeletumbulo 14:29.

OSHIKE TASHI DULU OKUUFA KUTYA TOPOKENI ILE KALENI PAMWE?

23. Oshike tashi dulu okuningilwa omukwaneongalo oo ha longifa eenghono omolwehandu, tashi dulika ha denge oilyo youkwaneumbo wavo, ndele ina hala okulivela ombedi koilonga ya tya ngaho?

23 ‘Etondafano, eemhata nehandu’ oya kwatelwa moinima oyo Kalunga a tokola, nOmbibeli oya ti kutya ovo “tava longo oilonga ya tya ngaha, itava ka fyuulula ouhamba waKalunga.” (Ovagalati 5:19-21) Nomolwaasho, omunhu oo te liti kutya Omukriste ndele oha longifa eenghono luhapu omolwehandu, tashi dulika ha denge kaume kaye kopahombo ile ounona nopehe na okulivela ombedi, ota dulu okukondwa mo meongalo lopaKriste. (Yelekanifa 2 Johannes 9, 10.) Osho ohashi kwafele opo meongalo muha kale ovanhu ovo hava hepeke vakwao. — 1 Ovakorinto 5:6, 7; Ovagalati 5:9.

24. (a) Ovo hava hepekwa kookaume kavo kopahombo otava dulu okuninga po shike? (b) Ookaume ovo ve na ko nasha nosho yo ovakulunhuongalo otava dulu okuyambidida ngahelipi ovanhu va tya ngaho, ndele oshike osho ve na okuhenuka?

24 Oshike osho Ovakriste ovo hava dengwa kookaume kavo kopahombo ovo inava hala okulivela ombedi tava dulu okuninga po? Vamwe ohava hoolola okukala nookaume kavo kopahombo omolwomatomheno onhumba. Ndele vamwe ohava hoolola okutopoka, molwaashi ve wete kutya oukolele wavo wopalutu, wopamadiladilo nosho yo wopamhepo ou li moshiponga ile ve wete nokuli nomwenyo wavo u li moshiponga. Omunhu oo e li oshihakanwa shelongifo leenghono oye mwene e na okutokola kutya ota ka ninga po shike, molwaashi oye mwene te ke lihokolola kuJehova. (1 Ovakorinto 7:10, 11) Otashi dulika ookaume novapambele ovo ve na ko nasha ile ovakulunhuongalo Ovakriste va pe omunhu a tya ngaho omayele, ndele kave na oku mu fininika opo a katuke onghatu yonhumba. Oku na okuninga etokolo kuye mwene. — Ovaroma 14:4; Ovagalati 6:5.

OMAUPYAKADI OO HAA NYONO PO OMBILI MOMAUKWANEUMBO OTAA KA XULA PO FILUFILU

25. Jehova okwa li a tota po oukwaneumbo nelalakano lashike?

25 Eshi Jehova a hombolifa Adam naEva, ka li a lalakanena ombili youkwaneumbo i nyonwe po kokunwa sha pitilila ile kelongifo leenghono. (Ovaefeso 3:14, 15) Oukwaneumbo okwa li u na okukala u li elongekido omo oilyo hai ulikilafana ohole nokukala i udite ombili, nokufilafana oshisho pamaliudo, pamadiladilo nosho yo pamhepo. Mupya munene, omolwokuhawanenena, eenghalo momaukwaneumbo mahapu otadi ende tadi naipala. — Yelekanifa Omuudifi 8:9.

26. Ovo tava kendabala okukala metwokumwe noiteelelwa yaKalunga ove na etimaumbwile lilipi?

26 Lao linene, Jehova okwa hala okuyukifa oinima opo elalakano laye li na sha nomaukwaneumbo li wanifwe po. Okwa udaneka kutya mounyuni waye mupe wombili ovanhu “otava ka kala ve he nambudi, nokape na ou te [ke] va halwifa.” (Hesekiel 34:28) Pefimbo olo itapa ka kala nande omaupyakadi oo haa etifwa kokunwa sha pitilila, okulongifa eenghono nosho yo omaupyakadi makwao e lili oo haa nyono po ombili momaukwaneumbo kunena. Ovanhu itava ka yolela kenyeme, ndele otava ka kala va tunhukwa molwaashi otava “ka hafela ombili inene.” — Epsalme 37:11.

[Omashangelo opedu]

a Nonande pomhito ei otwa yandja oshihopaenenwa shomulumenhu, omafinamhango oo otaa longo yo nokovakainhu ovo va ninga eembuvi doikunwa yoalkoholi.

b Moilongo imwe, omu na oiputudilo, oipangelo nosho yo eeprograma odo da nuninwa okukwafela eembuvi doikunwa nosho yo omaukwaneumbo omo mu na eembuvi. Ndelenee oshi li ehoololo lomunhu mwene oku ka konga ekwafo keenhele da tya ngaho. Eendombwedi daJehova ihadi tokolele ovanhu kutya ove na okushikula onghedi yopauhaku yokondadalunde yonhumba ile yongadi. Ashike tu li Ovakriste otu na okulungamena eenghedi dopauhaku odo tadi tu ningifa tu nyone omafinamhango opamishangwa.

ONGAHELIPI OMAFINAMHANGO AA OMBIBELI TAA DULU OKUKWAFELA OMAUKWANEUMBO A HENUKE OMAUPYAKADI A KWATA MOITI?

Jehova okwa tokola elongifo nai loikunwa yoalkoholi. — Omayeletumbulo 23:20, 21.

Keshe umwe ote ke lihokolola koshipala shaKalunga omolweenghatu daye. — Ovaroma 14:12.

Kalunga ita ka kala e tu hokwa ngeenge katu na elipangelo. — Omayeletumbulo 29:11.

Ovakriste vashili ohava fimaneke ovadali vavo ovanamido. — Leviticus 19:32.

[Efano pepandja 146]

Ovakulunhuongalo otava dulu okukwafela neenghono omaukwaneumbo opo a pongolole po omaupyakadi ao

[Efano pepandja 151]

Ovalihomboli Ovakriste ovo ve holafane nova fimanekafana ohava pongolola po okuhaudafana pokati kavo nopehe na okwoongaonga

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma