Ohole ilipi hai eta ehafo lashili?
“Oshilongo oshi nelao, ngeenge Omwene Oye Kalunga kasho.” — EPS. 144:15.
1. Omolwashike efimbo eli tu li mulo la yooloka ko filufilu, ngeenge hatu tale kondjokonona yovanhu?
OKUTALA kondjokonona yovanhu, efimbo eli tu li mulo ola yooloka ko filufilu. Ngaashi Ombiibeli ya xunganeka, Jehova ota ongele ‘ongudu inene yomoiwana aishe nomomaludi aeshe nomovanhu aveshe nomomalaka aeshe.’ Ongudu oyo ya ongelwa oya ninga “oshiwana sha pama” shovanhu va hafa ve dulife pomamiliyona ahetatu ovo tava “yakula [Kalunga] omutenya noufiku.” (Eh. 7:9, 15; Jes. 60:22) Inapa kala nale ovanhu vahapu ve fike opo ovo ve hole Kalunga nosho yo ovanhu vakwao.
2. Ovanhu ovo va tukauka ko kuKalunga ohava ulike ohole ya tya ngahelipi? (Tala efano pehovelo loshitukulwa.)
2 Ombiibeli oya xunganeka yo kutya pefimbo letu ovanhu ovo va tukauka ko kuKalunga otava ka kala ve lihole vo vene. Omuyapostoli Paulus okwa ti: ‘Momafiku axuuninwa ovanhu otava kala nokulihola voovene, ovanalwisho voimaliwa, ohole yavo yokuhola ouhalu mwii [“omalihafifo,” NW] i dule ei yokuhola Kalunga.’ (2 Tim. 3:1-4) Ohole oyo yokuliholamwene oya yooloka ko kwaayo hai ulikwa kOvakriste. Okulalakanena omalalakano okuliholamwene ihaku etele ovanhu ehafo olo hava kala va hala. Ndele ponhele yaasho, okwa ningifa ovanhu va kale ‘vadjuu okuungaungiwa navo.’
3. Oshike hatu ka kundafana moshitukulwa eshi, nomolwashike?
3 Paulus okwa li a didilika kutya okuliholamwene oko ku li apeshe mounyuni okwa nyika oshiponga kOvakriste. Onghee okwa li e va londwela va ‘kukume’ ovo ve lihole vo vene. (2 Tim. 3:5) Ashike itatu dulu okuhenuka ovanhu va tya ngaho filufilu. Ongahelipi hatu dulu okuhenuka oikala yovanhu ovo ve tu dingilila nokukendabala okuhafifa Jehova, Kalunga kohole? Natu ka taleni eyooloko olo li li pokati kohole yopakalunga nosho yo oyo ya popiwa mu 2 Timoteus 3:2-4. Osho otashi ke tu kwafela tu talulule ohole yetu opo tu shilipaleke kutya otai tu etele ehafo lashili nokukala twa wanenwa.
MBELA OU HOLE KALUNGA ILE OU LIHOLE MWENE?
4. Omolwashike inashi puka okukala tu lihole fye vene oshiyeleke?
4 Omuyapostoli a nwefwa mo okwa ti: “Ovanhu otava kala nokulihola voovene.” Mbela osha puka okukala tu lihole fye vene? Ahowe inashi puka, ndele otwa pumbwa okukala tu lihole fye vene oshiyeleke. Jehova okwe tu shita tu kale tu lihole fye vene. Jesus okwa ti: “Hola mukweni ngaashi u lihole mwene.” (Mark. 12:31) Itatu dulu okukala tu hole ovanhu vakwetu ngeenge katu lihole fye vene. Ombiibeli oya ti vali: ‘Ovalumenhu ove nokuhola ovakainhu vavo ngaashi omalutu avo vene; oye ou e hole omukainhu waye, oye oku lihole ye mwene. Osheshi kape na ou ha tondo ombelela yaye mwene, ndelenee ohe i palula nohe i tekula.’ (Ef. 5:28, 29) Onghee hano, osha yuka okukala tu lihole fye vene oshiyeleke.
5. Ongahelipi to dulu okuyelifa kombinga yovanhu ovo ve lihole vo vene sha pitilila?
5 Ohole yokulihola mwene oyo ya popiwa mu 2 Timoteus 3:2 kai li pandjele. Ovanhu ovo ve lihole vo vene sha pitilila ohava diladila unene kombinga yavo shi dulife pwaasho she va yeleka. (Lesha Ovaroma 12:3.) Ova pitifa komesho omahalo avo vene nokave na ko nasha navakwao. Ngeenge oinima itai va endele nawa, ponhele yokudimina omapuko avo ohava pe vamwe ombedi. Omuhongwanhu umwe wOmbiibeli okwa ti kutya ovanhu ovo ve lihole vo vene ova fa “nikifa oo ha kala e litonya ndele ta kala a fa etanga, ye ta xwaananeke omakiya aye opo aha kumwe kusha.” Ovanhu ovo ve lihole vo vene inava hafa shili.
6. Ohole yokuhola Kalunga ohai eta oidjemo ilipi?
6 Ovahongwanhu vamwe vOmbiibeli ova ti kutya eshi omuyapostoli Paulus a popya kombinga yomaukwatya mai oo e li keshe pamwe momafiku axuuninwa okwa tumbula tete ohole yokuliholamwene molwaashi oyo hai etifa omaukwatya makwao mai. Mepingafano naasho, ovanhu ovo ve hole Kalunga ohava ulike omaukwatya a yooloka ko kwaao. Ombiibeli oya kwatakanifa ohole yopakalunga nomaukwatya ngaashi, ehafo, ombili, onheni, olune, ouwa, eitavelo, omwenyo muwa nelipangelo. (Gal. 5:22) Omupsalme okwa ti: “Oshilongo oshi nelao, ngeenge Omwene Oye Kalunga kasho.” (Eps. 144:15) Jehova oKalunga omuhafi, novapiya vaye ohava ulike oukwatya oo. Kakele kaasho, ovapiya vaJehova ohava mono ehafo mokuninga omaliyambo omolwouwa wavamwe, ndele inava fa ovanhu ovo ve lihole vo vene nove hole ashike okupewa. — Oil. 20:35.
Ongahelipi hatu dulu okuhenuka okukala tu lihole fye vene sha pitilila? (Tala okatendo 7)
7. Omapulo elipi tae ke tu kwafele tu konakone ohole yetu yokuhola Kalunga?
7 Oshike tashi ke tu kwafela tu mone kutya ohole yetu yokuliholamwene kai dule ohole yetu yokuhola Kalunga? Diladila kekumaido olo tali hangwa mOvafilippi 2:3, 4 tali ti: “Muha longe nande sha kokulihola nokukonga efimano longaho, ndelenee omelininipiko keshe umwe na tale omukwao e li komesho yaye mwene, nye muha tale keshe tuu osho shaye ashike, ndelenee shomukwao yo.” Otashi dulika u lipule kutya: ‘Mbela ohandi tula ngoo moilonga omayele oo monghalamwenyo yange? Ohandi lalakanene ngoo shili okulonga ehalo laKalunga? Ohandi ningi ngoo eenghendabala opo ndi kwafele vamwe meongalo nosho yo moilonga yokuudifa?’ Haalushe hashi kala shipu okuninga omaliyambo; otwa pumbwa okuninga eenghendabala. Mbela oshike vali tashi dulu oku tu etela ehafo shi dulife okukala twa hokiwa kOmupangeli weshito alishe?
8. Ohole yokuhola Kalunga oye linyengifa vamwe va ninge shike?
8 Ohole yokuhola Kalunga oye linyengifa vamwe va efe po oilonga oyo hai futu nawa opo va dule okulongela Kalunga pauyadi. Pashihopaenenwa, Ericka, ondokotola yokoUnited States osho ya li ya ninga. Ndele ponhele yokulalakanena ondodo yopombada mounamiti, okwa ninga omukokolindjila wondjikilile nokwa longa moilongo ihapu pamwe nomushamane waye. Mokutala komaliyambo oo a ninga, okwa ti: “Oimoniwa ihapu oyo tu na eshi twa kwafela mokuudifa melaka loshinailongo nosho yo oukaume oo twa panga navamwe, oye tu kwafela tu kale nonghalamwenyo ya denga mbada. Natango ondi li ondokotola, ashike okulongifa efimbo neenghono dange dihapu mokuvelula ovanhu pamhepo nokufila oshisho eemhumbwe deongalo osha etela nge ehafo linene nokukala nda wanenwa.”
OU NA OUPUNA MEULU ILE OKOMBADA YEDU?
9. Omolwashike ohole yokuhola oimaliwa ihai eta ehafo?
9 Paulus okwa ti kutya ovanhu otava ka kala “ovanalwisho voimaliwa.” Omido opo da di ko, omukokolindjila umwe wokoIreland okwa popya nomulumenhu umwe kombinga yaKalunga. Omulumenhu oo okwa kufa mo ondjato yaye yoimaliwa, ndele taku fa mo oimaliwa yomafo nokwa popya nounhwa ta ti: “Eshi osho kalunga kange!” Nonande ovanhu vahapu ihava popi ngaho kondadalunde, mounyuni omu na ovanhu vahapu ovo ve hole oimaliwa nosho yo oinima yopamaliko. Ombiibeli oye tu londwela ya ti: “Ou e hole oimaliwa ita wanenwa koimaliwa. Ndele ou e hole oupuna, ita wanenwa keliko.” (Omuud. 5:10) Ovanhu va tya ngaho ohava kala va hala oimaliwa ihapu, hava kendabala oku i lindubila, nohave ke lihanga ‘momaudjuu mahapu.’ — 1 Tim. 6:9, 10.
10. Agur okwa popya shike shi na sha noupuna nosho yo oluhepo?
10 Atusheni otwa pumbwa oimaliwa molwaashi oi li epopilo ile tu tye eameno. (Omuud. 7:12) Mbela omunhu ota dulu ngoo shili okukala a hafa ngeenge oku na ashike oimaliwa ya wanena eemhumbwe daye? Osho naanaa! (Lesha Omuudifi 5:12.) Agur omonamati waJake okwa ti: “Ino pa nge oluhepo, ino pa nge oupuna. Pe nge omungome wa yeleka nge.” Otu wete kutya Salomo ka li a hala okukala ohepele. Mokutala kwaasho a yelifa, ka li a hala okuyelekwa a vake molwaashi oumbudi itau fimanekifa Kalunga. Ndele mbela omolwashike ina ilikana a kale a punapala? Okwa ti: “Opo ngeenge nda kutilila, ndihe ku lidimbike nokutya: ‘Omwene olyelye?’” (Omayel. 30:8, 9) Naave otashi dulika u shii ovanhu vamwe ovo ve lineekela moupuna ponhele yokulineekela muKalunga.
11. Omayele elipi Jesus a yandja e na sha noimaliwa?
11 Ovanhu ovo ve hole oimaliwa itava dulu okuhafifa Kalunga. Jesus okwa ti: “Kaku na ou ta dulu okukalela oovene vavali; osheshi ota tondo umwe, ye e hole omukwao, ile a hokwa ou ndele ta dini winya. Kamu dulu okukalela Kalunga nemona.” Okwa hovela ta ti: “Inamu liongelela omamona kombada yedu, oko eenhwishi noilemo hai nyonauna, naaku ovalunga hava fe, ndele tava vake. Ndelenee liongeleleni omamona meulu, omo eenhwishi ile oilemo ihai nyonauna, novalunga ihava fe ndele itava vake.” — Mat. 6:19, 20, 24.
12. Ongahelipi onghalamwenyo yanafangwa hai shi ningifa shipu okulongela Kalunga? Yandja oshihopaenenwa.
12 Ovanhu vahapu ova mona kutya okukala nonghalamwenyo yanafangwa ihashi va etele ashike ehafo, ndele ohashi va pe yo efimbo lihapu lokulongela Jehova. Pashihopaenenwa, Jack wokoUnited States okwa mona kutya okulandifa po eumbo laye linene nosho yo ongeshefa otashi ke mu pa omhito opo a dule okukokola ondjila pamwe nomukulukadi waye. Okwa ti: “Kasha li shipu okulandifa po eumbo letu liwa nosho yo onhele yetu oyo ya li moshilongo. Oule womido onda kala handi uya keumbo nda handuka omolwomaupyakadi oo nda li handi shakeneke koilonga. Ashike omukulukadi wange, oo a kala omukokolindjila, okwa kala alushe a hafa. Okwa kala ha ti: ‘Ame ondi na omuhona a denga mbada kuhe na vali!’ Ashike paife naame eshi handi kokola ondjila, otu na omuhona umwe auke, Jehova.”
ngahelipi hatu dulu okuhenuka okukala tu hole oimaliwa sha pitilila? (Tala okatendo 13)
13. Ongahelipi hatu dulu okumona kutya otwa tala ko ngahelipi oimaliwa?
13 Opo tu mone kutya otwa tala ko ngahelipi oimaliwa, natu taleni nghee hatu nyamukula omapulo aa: ‘Mbela onda itavela nondi li metwokumwe naasho Ombiibeli ya popya kombinga yoimaliwa? Mbela okulikola oimaliwa oko nda pitifa komesho mokukalamwenyo kwange? Mbela onda lenga oinima yopamaliko shi dulife ekwatafano lange naJehova nosho yo novanhu vakwetu? Mbela onde lineekela ngoo muJehova kutya ota ka fila oshisho eemhumbwe dange?’ Ohatu dulu okukala noushili kutya Jehova ke na fiku a nyemateke ovo ve mu lineekela. — Mat. 6:33.
MBELA OWA PITIFA KOMESHO JEHOVA ILE OMALIHAFIFO?
14. Etaleko li li pandjele li na sha nomalihafifo olilipi?
14 Ngaashi sha xunganekwa, ovanhu vahapu kunena ove na ohole “yokuhola ouhalu mwii” ile tu tye omalihafifo. Ngaashi ashike inashi puka okukala netaleko li li pandjele li na sha nafye vene nosho yo noimaliwa, inashi puka yo okukala netaleko li li pandjele li na sha nomalihafifo. Jehova ina hala tu lingabeke ile tu likelele filufilu okuhafela omalihafifo oo mawa. Ombiibeli oya ladipika ovapiya ovadiinini tai ti: “Inda hano u ka lye nehafo omungome woye, ndele nwa omaviinyu oye nomutima wa nyakukwa.” — Omuud. 9:7.
15. Omalihafifo oludi lilipi a tumbulwa mu 2 Timoteus 3:4?
15 2 Timoteus 3:4 okwa popya shi na sha nomalihafifo oo haa ningifa omunhu a dimbwe Kalunga. Didilika kutya ovelishe oyo itai popi kutya ovanhu otava ka kala ve hole omalihafifo shi dulife Kalunga, sha hala ngeno kutya ove mu hole ngoo. Ndele oya ti kutya “i dule yokuhola Kalunga.” Omuhongwanhu umwe okwa ti: “Ovelishe oyo inai hala kutya ovanhu ovo ove hole ngoo Kalunga, ndele oya hala kutya kave mu hole nandenande.” Kali fi tuu elondwelo la kwata moiti kwaavo ve hole omalihafifo sha pitilila! Outumbulilo ‘ohole yokuhola ouhalu mwii’ otau ulike kwaavo hava lalakanene ‘omahafo okukalamwenyo.’ — Luk. 8:14.
16, 17. Jesus okwa tula po oshihopaenenwa shilipi shi na sha nomalihafifo?
16 Jesus okwa li e na etaleko li li pandjele li na sha nomalihafifo. Okwa yile ‘koshivilohombolo’ nosho yo ‘koshivilo shinene.’ (Joh. 2:1-10; Luk. 5:29) Koshivilohombolo osho, okwa li a shitukifa omeva omaviinyu pashikumwifilonga molwaashi okwa li pokupwa po. Pomhito imwe, ka li a tambula ko oikala yokukala e lishii ouyuki yaavo va li tave mu kembaula eshi a li ta li nokunwa. — Luk. 7:33-36.
17 Jesus ka li a pwila momalihafifo. Okwa li a pitifa komesho Jehova nokulonga noudiinini omolwavamwe. Okwa li a dula okulididimikila efyo li udifa omwenyo munyenye komuti, opo vahapu va dule oku ka kala nomwenyo. Jesus okwa popya shi na sha naavo va hala okushikula oshihopaenenwa shaye a ti: “Ovanelao onye, ovanhu ngeenge tave mu sheke ndele tave mu taataa ndele tave mu popile mowii aushe nokufufya molwange. Hafeni nye mu nyakukwe pombada, osheshi ondjabi yeni oinene meulu; osho ngaha va li va taataa ovaxunganeki, ve mu tetekela.” — Mat. 5:11, 12.
Ongahelipi hatu dulu okuhenuka okukala tu hole omalihafifotu hole oimaliwa sha pitilila? (Tala okatendo 18)
18. Omapulo elipi tae ke tu kwafela tu mone kutya otu hole omalihafifo shi fike peni?
18 Ongahelipi hatu dulu okumona kutya otu hole omalihafifo shi fike peni? Oshiwa okulipula kutya: ‘Mbela onda pitifa komesho unene omalihafifo shi dulife okuya kokwoongala nosho yo moukalele? Mbela ondi na ngoo ehalo lokulingabeka molwaashi nda hala okulongela Kalunga? Ngeenge handi hoolola omalihafifo, mbela ohandi lipula ngoo kutya Jehova okwe a tala ko ngahelipi?’ Ngeenge otu hole shili Kalunga, itatu ka henuka ashike oinima oyo tu shii kutya itai mu hafifa, ndele ohatu ka henuka yo oyo hatu diladila kutya itai mu hafifa. — Lesha Mateus 22:37, 38.
OSHO TASHI ETA EHAFO
19. Oolyelye vehe na efiku va mone ehafo lashili?
19 Ounyuni waSatana, oo wa kala tau monifa ovanhu oixuna oule womido 6 000 lwaapo, ou li pokuxula po. Kombada yedu oku yadi ovanhu ovo ve lihole vo vene sha pitilila, ve hole oimaliwa nosho yo omalihafifo. Ovanhu ovo ohava kala va halelela okumona osho va hala nova pitifa komesho omahalo avo vene. Ovanhu va tya ngaho kave na fiku va mone ehafo lashili. Ponhele yasho, omupsalme okwa ti: “Omunelao ou, ekwafo laye ngeenge olo Kalunga kaJakob, nelineekelo laye ngeenge te li tula mOmwene, Kalunga kaye.” — Eps. 146:5.
20. Ongahelipi ohole yokuhola Kalunga ye ku etela ehafo?
20 Ohole yokuhola Kalunga otai dana onghandangala mokati koshiwana shaye nomuvalu wetu ohau enda tau hapupala omudo keshe. Osho otashi yandje oumbangi kutya Ouhamba waKalunga otau pangele nosho yo kutya mafiku otau ka eta omanangeko noupuna ehe fi okuyelekwa kombada yedu. Ehafo lashili notali kalelele ohali di mokulonga ehalo laKalunga nomokushiiva kutya ohatu hafifa Omukombadambada. Ovo ve hole Jehova otava ka kala va hafa fiyo alushe. Moshitukulwa tashi landula, ohatu ka kundafana omaukwatya amwe oo haa etifwa kokuliholamwene nokumona nghee a yooloka ko kwaao haa ulikwa kovapiya vaJehova.