ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • w03 7/1 ep. 14-28
  • “Kalunga Oye ohole”

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • “Kalunga Oye ohole”
  • Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2003
  • Oupalanyole
  • Ouyelele wa faafana
  • Oshilonga shinenenene shohole
  • Nghee Jehova te tu shilipalekele ohole yaye
  • Kalunga oo ‘a hala okudima po omatimba’
  • “Olukeno lomomutima waKalunga ketu”
  • “Kalunga ketu oku na olukeno”
    Ehena popepi naJehova
  • “Oye a kala e tu hole tete”
    Ehena popepi naJehova
  • Kape na osho “tashi dulu oku tu tukula mohole yaKalunga”
    Ehena popepi naJehova
  • Kalunga oku “yadi ekufilo”
    Ehena popepi naJehova
Tala ouyelele muhapu
Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2003
w03 7/1 ep. 14-28

“Kalunga Oye ohole”

“Ndele ou e he nohole, oye ina shiiva Kalunga, osheshi Kalunga Oye ohole.”—1 JOHANNES 4:8.

1-3. (a) Ombibeli otai popi shike shi na sha noukwatya waJehova wohole, nomonghedi ilipi epopyo olo le likalekelwa? (b) Omolwashike Ombibeli tai ti kutya “Kalunga Oye ohole”?

OMAUKWATYA aeshe aJehova okwa tongomana, okwa wanenena notaa hokwifa. Ndele ohole oyo tai hokwifa unene momaukwatya aeshe aJehova. Kape na vali shimwe hashi tu ehenifa neenghono kuJehova ngaashi ohole yaye. Lao linene, ohole oyo oukwatya waye wa shiya ko. Mbela otu shi shii ngahelipi?

2 Ombibeli oya tumbula sha shi na sha nohole osho inashi tumbulilwa nande omaukwatya aJehova a tongomana amwe e lili. Omishangwa itadi ti kutya Kalunga oye eenghono ile kutya Kalunga oye ouyuki ile nokuli kutya Kalunga oye ounongo. Ye oku na omaukwatya oo noye odjo ya shiya ko yomaukwatya aeshe oo atatu. Ndelenee shi na sha nohole, okwa popiwa oshinima osho sha fimanenena mu 1 Johannes 4:8, taku ti: ‘Kalunga Oye ohole.’ Heeno, ohole oyo oukwatya womoule waJehova. Oyo onghedi yaye. Luhapu ohatu dulu okudiladila kutya: Eenghono daJehova ohadi mu dulifa a katuke. Ouyuki nounongo waye ohau wilike onghedi oyo ha katuka. Ndelenee ohole yaJehova ohai mu linyengifa a katuke. Natango ohole yaye ohai ulikwa alushe monghedi omo ha longifa omaukwatya aye makwao.

3 Luhapu okwa tiwa kutya Jehova oye shili ohole. Onghee hano, ngeenge otwa hala okulihonga kombinga yohole, otu na okulihonga kombinga yaJehova. Natu konakoneni hano eembinga dimwe dohole yaJehova i he fi okuyelekwa nasha.

Oshilonga shinenenene shohole

4, 5. (a) Oshilonga shinenenene shohole oshilipi mondjokonona aishe? (b) Omolwashike hatu dulu okutya kutya Jehova nOmona waye ova hanganifwa kekwatafano la kola lohole olo la tungwa po okudja nale?

4 Jehova oha ulike ohole meenghedi dihapu, ndele ope na imwe oyo ya denga mbada kudikwao adishe. Oilipi mbela? Oyo okutuma Omona waye a mone oixuna noku tu file. Ohatu dulu okupopya tu he na omalimbililo kutya osho osho oshilonga shinenenene shohole mondjokonona aishe. Omolwashike hatu dulu okutya ngaho?

5 Ombibeli otai ifana Jesus “Omudalwa wotete woishitwa aishe.” (Ovakolossi 1:15) Diladila ashike—Omona waJehova okwa kala ko omanga eshito lo venevene inali shitwa. Mbela Omona naXe ova kala pamwe efimbo li fike peni? Ovanongononi vamwe otava tengeneke kutya eshito lo venevene oli na omido omamiliyona omayovi 13. Ndelenee nokuli nande etengeneko olo oli li mondjila, itadi ka kala da wana okukalela po oule wonghalamwenyo yOmona oshiveli shaJehova. Okwa li ta ningi shike omido adishe odo? Omona okwa longa nehafo e li “omulongi onghulungu” waXe. (Omayeletumbulo 8:30, NW; Johannes 1:3) Jehova nosho yo Omona waye ova longa pamwe va ete po oinima aishe ikwao. Kava li tuu va hafela efimbo olo! Olyelye hano womufye ta dulu okuuda ko eenghono dekwatafano olo la kala oule wefimbo lile li fike opo? Osha yela kutya Jehova Kalunga nosho yo Omona waye ova hanganifwa kekwatafano la kola lohole olo la tungwa po okudja nale.

6. Eshi Jesus a ninginifwa, ongahelipi Jehova a holola omaliudo aye shi na sha nOmona waYe?

6 Ndelenee Jehova okwa tuma Omona waye kombada yedu a dalwe e li okaana kopanhu. Okuninga ngaho okwa li tashi ka tya kutya otapa ka pita omido omilongo odo Jehova kwa li ta ka efa po eendafano lopofingo nOmona waye omuholike meulu. Nelitulemo linene, okwa kala ta tale okudja meulu eshi Jesus ta kulu fiyo a ninga omukulunhu e li omunhu a wanenena. Jesus okwa ninginifwa eshi a li e na omido 30 lwaapo. Pomhito oyo Xe okwa popya okudja meulu ta ti: “Ou Omona wange omuholike, onde mu hokwa.” (Mateus 3:17) Molwaashi Jesus okwa longa noudiinini aishe oyo ya xunganekwa, aishe oyo a li a pulwa, Xe okwa li a hafa.—Johannes 5:36; 17:4.

7, 8. (a) Jesus okwa li e lididimikila shike mo 14 aNisan 33 O.P., naXe womeulu okwa li she mu kuma ngahelipi? (b) Omolwashike Jehova a efa Omona waye a mone oixuna noku fye?

7 Ndele mbela Jehova okwa li e udite ngahelipi mo 14 aNisan 33 O.P., eshi Jesus a kengelelwa nokukwatwa po kongudu yovahangakeni va handuka? Eshi Jesus kwa li a shekwa, a fiilwa omate nokudengwa neengonyo? Eshi a li ta dengwa noshokoto, ndele ombuda yaye tai xwandununwa? Eshi kwa li a valelwa komake nokeemhadi kopala yoshiti nokwa fiwa a endjelela oko ofimbo ovanhu tave mu sheke? Mbela Xe okwa li e udite ngahelipi eshi Omona waye omuholike e mu kwenena mouyahame oo mudjuu? Mbela Jehova okwa li e udite ngahelipi eshi Jesus a fuda mo omufudo waye waxuuninwa naashi lwoshikando shotete okudja keshito laaishe, Omona waYe omuholike kwa li e he po vali?—Mateus 26:14-16, 46, 47, 56, 59, 67; 27:26, 38-44, 46; Johannes 19:1.

8 Molwaashi Jehova oku na omaliudo, itatu dulu okuhokolola ouyahame oo kwa li a uda omolwefyo lOmona waye. Osho tashi dulu okupopiwa osho elinyengotomheno laJehova lokweefa shi ningwe. Omolwashike Xe a efa a yahamekwe kwaasho? Jehova ote tu hololele oshinima shikumwifi muJohannes 3:16—ovelishe yOmbibeli oyo ya fimanenena nomolwaasho ya ifanwa Evangeli linini. Otai ti: “Osho Kalunga a kala e hole ounyuni, Oye a yandja Omona waye Ewifa, opo keshe ou te mu itavele a ha kane, ndelenee a kale e nomwenyo waalushe.” Hano elinyengotomheno laKalunga ola li ohole. Kape na nande ohole inene ya ulikwa nale ya fa oyo.

Nghee Jehova te tu shilipalekele ohole yaye

9. Satana okwa hala tu itavele shike shi na sha netaleko laJehova loku tu tala ko, ndele Jehova ote tu shilipalekele shike?

9 Ndelenee ope na epulo la fimana: Mbela Kalunga oku tu hole pauhandimwe? Vamwe otashi dulika va dimine kutya Kalunga oku hole ovanhu aveshe, ngaashi Johannes 3:16 ta ti. Ndele doshili, ove udite kutya: ‘Kalunga ita ka kala nande e hole nge pauhandimwe.’ Oushili oyoo kutya Satana Ondiaboli okwa halelela tu itavele kutya Jehova ke tu hole noine tu valula. Mepingafano naasho, kashi na nee mbudi kutya ohatu diladila kutya katu holike ile kutya katu na ongushu, Jehova ote tu shilipaleke kutya ovapiya vaye aveshe ovadiinini ove na ongushu momesho aye.

10, 11. Ongahelipi efaneko laJesus loiyandja tali ulike kutya otu na ongushu momesho aJehova?

10 Pashihopaenenwa, konakona eendjovo daJesus odo da shangwa muMateus 10:29-31. Okufaneka ongushu yovahongwa vaye, Jesus okwa ti: “Oiyandja ivali ihai landwa ngeno okahaulapa kamwe akeke? Ndele kaku na nande shimwe tashi wile poshi [Xo ine shi koneka, NW]. Ndele osho eexwiki deni adishe domutwe oda valwa yo. Hano inamu tila; onye mu dule oiyandja ihapu.” Diladila kutya eendjovo odo oda li tadi ti shike kovapwilikini vaJesus vomefelemudo lotete.

11 Mefimbo laJesus oshiyandja osha li okadila komoudila ovo hava liwa ke na ondado yopedu elela. Mokahaulapa kamwe akeke, omulandi okwa li ha mono oiyandja ivali. Ndele konima yefimbo Jesus okwa tumbula muLukas 12:6, 7, (NW) kutya mouhaulapa vavali, omunhu ka li ha mono oiyandja ine, ndelenee itano. Okadila kakwao okwa li haka wedwa ko ka fa ke he na ongushu nandenande. Otashi dulika oudila va tya ngaho kava li ve na ongushu momesho ovanhu, ndele mbela Omushiti okwa li e va tala ko ngahelipi? Jesus okwa ti: ‘Kalunga ina dimbwa nande okamwe komuvo’ nokuli naako ka wedwa ko. Paife otashi dulika hatu hovele okuuda ko ediladilo laJesus. Molwaashi Jehova okwa tala ko oshiyandja shimwe shi na ongushu, ovanhu kave na tuu ongushu unene! Ngaashi Jesus a popya, Jehova oku shii oukwatya wetu keshe. Doshili, eexwiki detu dokomutwe oda valulwa.

12. Omolwashike hatu dulu okukala noushili kutya Jesus okwa li ta popi oshili eshi a popya kutya eexwiki detu dokomutwe oda valulwa?

12 Vamwe otashi dulika tava diladila kutya Jesus okwa li ta popi ta wedele eshi a popya ngaho. Ndele diladila ashike shi na sha nenyumuko. Jehova ke na tuu okukala e tu shii nawa opo e tu shitulule! Okwe tu tala ko tu na ongushu nomolwaasho oha dimbuluka oukwatya wetu keshe, mwa kwatelwa omudutilo wa kitakana u na sha nomaufyuululwakwatya etu nosho yo oinima aishe oyo i li medimbuluko letu noimoniwa yetu yomido adishe. Okuvala eexwiki detu odo omutwe wounene woupokati hau mene eexwiki 100 000 lwaapo, oshinima shipu shi dulife ikwao. Eendjovo daJesus itadi tu shilipaleke tuu nawa kutya Jehova oku na ko nasha nafye tu li oohandimwe!

13. Ongahelipi oshinima shi na sha nohamba Josafat tashi ulike kutya Jehova oha tale omaukwatya mawa mufye nokuli nande inatu wanenena?

13 Ombibeli otai holola oshinima shimwe vali osho tashi tu shilipalekele ohole yaJehova. Oha tale omaukwatya mawa mufye nohe a pandula. Pashihopaenenwa, diladila kohamba iwa Josafat. Eshi ohamba ya katuka paulai, omuprofeti waJehova okwe i lombwela ta ti: “Ehandu laKalunga tali uya kombada yoye.” Kali fi tuu ediladilo likumwifi! Ndele etumwalaka laJehova inali xulila opo. Ola twikila tali ti: “Ndele muove mwa monika oinima iwa.” (2 Omafimbo 19:1-3) Onghee hano, ehandu laJehova li li pauyuki inali mu twikifa a ha mone “oinima iwa” muJosafat. Itashi hekeleke tuu okushiiva kutya Kalunga ketu oha tale omaukwatya mawa mufye nonande inatu wanenena?

Kalunga oo ‘a hala okudima po omatimba’

14. Ngeenge hatu nyono, omaliudo madjuu elipi tashi dulika hatu kala tu udite, ndele ongahelipi hatu dulu okumona ouwa mediminepo laJehova?

14 Ngeenge hatu nyono, enyemato, ohoni nokukala netimba oko hatu kala tu udite otai dulu oku tu diladilifa kutya itatu dulu nande okukala twa wana okulongela Jehova. Ndele dimbuluka kutya Jehova ‘okwa hala okudima po omatimba.’ (Epsalme 86:5, OB-1954) Heeno, ngeenge otwe livela ombedi komanyono etu nokukendabala noudiinini tu he a endulule, ohatu ka dula okumona ouwa mediminepo laJehova. Konakona nghee Ombibeli tai hokolola ombinga oyo ikumwifi yohole yaJehova.

15. Jehova oha tula omanyono etu kokule nafye shi fike peni?

15 Omupsalme David okwa longifa epopyo la twa opo a hokolole ediminepo laJehova, ta ti: ‘Ngaashi oushilo nouninginino u li li kokule, osho Ye ha ehenifa omanyono etu kokule nafye.’ (Epsalme 103:12) Oushilo ou li kokule nouninginino shi fike peni? Mondunge imwe, oushilo alushe oo u li oshinano shile okudja kouninginino; eembinga odo mbali itadi dulu nande okushakena. Omuhongwanhu umwe okwa ti kutya outumbulilo oo otau ti “kokule ngaashi tashi dulika; kokule unene.” Eendjovo daDavid da nwefwa mo otadi tu lombwele kutya ngeenge Jehova ta dimine po, oha ehenifa omanyono etu kokule unene nafye.

16. Ngeenge Jehova te tu dimine po omanyono etu, omolwashike tu na okukala noushili kutya ohe tu tale ko twa koshoka konima yaasho?

16 Mbela owa kendabala nale okukufa ko onhongo koshikutu shitoka? Otashi dulika nonande wa ninga eenghendabala diwa, onhongo oi wetike natango. Didilika nghee Jehova ta hokolola okudula kwaye okudimina po, ta ti: ‘Omatimba eni nande naa tilyane ngaashi ohonde, otaa ka toka ngaashi outokele weemhawe; nonande naa kale a tilyana sheshe, otaa yela ngaashi omalududi a toka.’ (Jesaja 1:18) ‘Outilyane’ owa li oluvala la twa loiyata ya fumikwa.a Itatu dulu nande okukufa po onhongo youlunde kufye vene. Ndele Jehova ota dulu okukufa po omanyono oo matilyana noku a ninga matoka ngaashi eemhawe ile omalududi eedi inaa fumikwa. Hano ngeenge Jehova te tu dimine po omanyono etu, inatu pumbwa okukala tu udite kutya otwa humbata onhongo youlunde oo monghalamwenyo yetu aishe.

17. Omeityo lilipi Jehova ha ekeleshi omatimba etu konima yaye?

17 Meimbilo lolupandu tali linyengifa omutima olo Hiskia a tota po konima eshi kwa li a xupifwa momukifi tau twala mefyo, okwa ti kuJehova: ‘Owa ekelashi omatimba ange aeshe konima yoye.’ (Jesaja 38:17) Opo Jehova ota fanekwa ta kufa po omanyono omunyoni e livela ombedi noku a kupula konima yaYe oko ita dulu oku a mona vali. Pambo limwe lomauyelele, ediladilo olo otali dulu okupopiwa ngaha: “Owa ninga [omanyono ange] a kale a fa inaa ningwa.” Mbela osho itashi hekeleke?

18. Omuprofeti Mika okwa ulika ngahelipi kutya ngeenge Jehova ta dimine po, oha kufa po omatimba etu fiyo alushe?

18 Meudaneko letungululo, omuprofeti Mika okwa popya shi na sha neitavelo laye kutya Jehova ota ka dimina po oshiwana shaye she livela ombedi, ta ti: ‘Olyelye ou e ku fa, Kalunga, to koya po omatauluko oshixupe shefyuululo loye? Omatimba avo aeshe Ove to ke a ekela mokule mwi mefuta.’ (Mika 7:18, 19) Diladila kutya eendjovo odo oda li tadi ti shike kovanhu ovo va li ko mefimbo lOmbibeli. Mbela opa li ngoo pe na omhito yokwaalula oshinima osho sha kupulwa ‘mokule mefuta’? Kungaha eendjovo daMika otadi ulike kutya ngeenge Jehova ta dimine po, oha kufa po omanyono etu fiyo alushe.

“Olukeno lomomutima waKalunga ketu”

19, 20. (a) Oshityalonga shOshiheberi sha tolokwa “okweetela onghenda” ile “okuudila olukeno” otashi ti ngahelipi? (b) Ongahelipi Ombibeli ya longifa omaliudo oo omudalakadi ha kala e nine okahanana kaye oku tu honga shi na sha nolukeno laJehova?

19 Olukeno oli li yo ombinga youkwatya wohole yaJehova. Olukeno oshike? MOmbibeli, olukeno nonghenda oya pambafana unene. Ope na oitya ihapu yOshiheberi nOshigreka oyo tai yandje eityo lolukeno. Pashihopaenenwa, oshityalonga shOshiheberi ra·chamʹ luhapu osha tolokwa “okweetela onghenda” ile “okuudila olukeno.” Outumbulilo oo wOshiheberi, oo Jehova e u yukifa kuye mwene, owa pambafana noshitya osho tashi ti “oshidalelo” notashi dulu okuhokololwa shi li “olukeno lomudalakadi.”

20 Ombibeli otai longifa omaliudo oo omudalakadi e nine okaana kaye oku tu honga shi na sha nolukeno laJehova. Jesaja 49:15 ota ti: “Omukainhu ota dulu tuu okudimbwa okahanana kaye taka nyamu, ndele ita kala nolukeno [ra·chamʹ] nomonamati womoshidalelo shaye? Heeno, otava dulu okudimbwa, ndele ame itandi ku dimbwa.” (The Amplified Bible) Oshidjuu okudiladila kutya omudalakadi ota ka dimbwa okunyamifa nokufiloshisho okaana kaye haka nyamu. Doshili, okahanana itaka dulu okulikwafa, omutenya noufiku okahanana oka pumbwa elitulemo laina. Ndele shinyikifa oluhodi, okweekelashi ounona kaku fi oshinima ihashi ningwa, unene tuu ‘momafimbo aa madjuu.’ (2 Timoteus 3:1, 3) Jehova okwa ti: “Ndele ame itandi ku dimbwa.” Olukeno lomomutima olo Jehova e nine ovapiya vaye olinene li dule kokule olukeno linene lopaushitwe—olukeno olo omudalakadi ha kala paushitwe e uditile okahanana kaye.

21, 22. Ovaisrael ova mona shike muEgipti shonale, na Jehova okwe linyenga ngahelipi kekemo lavo?

21 Jehova oha ulike ngahelipi olukeno ngaashi omudali omunahole? Oukwatya oo otau limonikila nawa monghedi omo a ungaunga naIsrael shonale. Pexulilo lefelemudo 16 K.O.P., omamiliyona Ovaisrael okwa li moukwatwa muEgipti, omo va li va hepekwa nai. (Exodus 1:11, 14) Moudjuu wavo, Ovaisrael ova kuwa kuJehova. Mbela Kalunga omunalukeno okwe linyenga ngahelipi?

22 Omutima waJehova owa li wa kumwa. Okwa ti: “Ame nda mona okuhepekwa [kwoshiwana] shange, eshi shi li muEgipti. Naame nda uda ekemo lavo . . . , ndi wete oudjuu wavo.” (Exodus 3:7) Jehova ka li ta dulu okutala okumona oixuna kwoshiwana shaye ile ekemo lavo nope he na oku va udila oukwao wananghali. Jehova oha yavelele ovanhu. Oukwatya waye oo owa pambafana nolukeno. Ndelenee Jehova ka li ashike e na ko nasha noshiwana shaye; ndele okwe linyengifwa a katuke omolwavo. Jesaja 63:9 ota ti: “Okwe va kulila molwohole yaye nomolukeno laye.” Okwa xupifa Ovaisrael muEgipti “neke li neenghono.” (Deuteronomion 4:34) Konima yaasho, okwe va pa oikulya pashikumwifilonga nokwe va mangulula va ye medu lavo vene hali imike oiimati.

23. (a) Ongahelipi eendjovo domupsalme tadi tu shilipaleke kutya Jehova oku na ko nasha unene nafye pauhandimwe? (b) Omeenghedi dilipi Jehova he tu kwafele?

23 Jehova iha ulikile ashike olukeno oshiwana shaye shi li ongudu. Kalunga ketu omunahole oku na ko nasha unene nafye pauhandimwe. Oku shii nawa oixuna keshe hatu dulu okumona. Omupsalme okwa ti: “Omesho Omwene [okwe] a talifila ovayuki, nomatwi aye [okwe] a ameka kekwenauko lavo. Omwene oku li popepi nomitima da teyauka, Ye oha xupifa ava ve nomhepo ya nyanyauka.” (Epsalme 34:16, 19) Jehova ohe tu kwafele ngahelipi pauhandimwe? Itashi ti kutya oha kufa po oyeetifi yokumona oixuna kwetu. Ndele okwa ninga omafiloshisho mahapu omolwaavo tava keme kuye omolwekwafo. Eendjovo daye otadi yandje omayele taa longo oo taa dulu okukwafa neenghono. Meongalo okwa yandja ovapashukili va pyokoka pamhepo, ovo hava kendabala okuhopaenena olukeno laye mokukwafela vamwe. (Jakob 5:14, 15) E li “Omuudi womailikano,” Jehova oha yandje “Omhepo Iyapuki kuava tave mu indile.” (Epsalme 65:3; Lukas 11:13) Omafiloshisho aeshe oo omauliko “[olukeno, NW] lomomutima waKalunga ketu.”—Lukas 1:78.

24. Oto ke linyenga ngahelipi kohole yaJehova?

24 Mbela itashi hafifa okudilonga shi na sha nohole yaTate yetu womeulu? Moshitukulwa sha tetekela, otwa li twa dimbulukifwa kutya Jehova oha ulike eenghono daye, ouyuki nosho yo ounongo waye meenghedi dopahole omolwouwa wetu. Nomoshitukulwa eshi otwa mona kutya Jehova oha ulike ohole yaye odikilila omolwovanhu aveshe—nosho yo omolwetu pauhandimwe—meenghedi dikonekwedi. Paife, keshe umwe womufye oku na okulipula kutya: ‘Ohandi ke linyenga ngahelipi kohole yaJehova?’ Linyenga mokukala u mu hole nomutima woye aushe, nomadiladilo oye aeshe, nomwenyo woye aushe nosho yo neenghono doye adishe. (Markus 12:29, 30) Onghedi yokukalamwenyo kwoye efiku keshe nai ulike kutya ou na ehalo tali di komutima lokweehena popepi elela naJehova. Natango, Jehova Kalunga oo e li ohole na ehene popepi elela naave fiyo alushe!—Jakob 4:8.

[Omashangelo opedu]

a Omuhongwanhu umwe okwa ti kutya oluvala litilyana “ola li oluvala hali kalele ile ihali shunduka. Kutya nee omume, odula, okukosha ile okulongifwa efimbo lile, itai li lundulula.”

Oto dimbuluka?

• Otu shi shii ngahelipi kutya ohole oyo oukwatya waJehova wa shiya ko?

• Omolwashike taku dulu okutiwa kutya okutuma kwaJehova Omona waye a mone oixuna noku fye omolwetu osho oshilonga shinene shohole sha longwa?

• Jehova ote tu shilipaleke ngahelipi kutya oku tu hole pauhandimwe?

• Omeenghedi da twa dilipi Ombibeli tai hokolola okudimina po kwaJehova?

[Efano pepandja 24]

‘Kalunga okwa yandja Omona waye Ewifa’

[Efano pepandja 25]

© J. Heidecker/VIREO

[Efano pepandja 25]

“Onye mu dule oiyandja ihapu”

[Efano pepandja 26]

Oku na ko nasha kwomudalakadi omolwokahanana kaye otaku dulu oku tu honga shi na sha nolukeno laJehova

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma