‘Komesho yaaishe ohole yeni nai kale ya xwama’
“Exulilo loinima aishe oli li popepi . . . Komesho yaaishe ohole yeni yokuholafana nai kale ya xwama.”—1 PETRUS 4:7, 8.
JESUS okwa li e shi shii kutya efimbo laye linini laxuuninwa lokukala pamwe novayapostoli vaye ola li li na ongushu. Okwa li e shii osho sha li komesho yavo. Ova li ve na oilonga inene okulonga, ndele ova li tava ka tondwa nokuhepekwa, ngaashi naanaa ye a ningilwa. (Johannes 15:18-20) Oikando i dule pushimwe moufiku waxuuninwa oo va li pamwe, okwe va dimbulukifa omhumbwe yokukala ve “holafane.”—Johannes 13:34, 35; 15:12, 13, 17.
2 Omuyapostoli Petrus, oo a li po onguloshi oyo, okwa uda ko nawa omayele oo. Konima yomido, eshi kwa li ta shange okafimbo kanini komesho yehanauno laJerusalem, Petrus okwa divilika efimano lohole. Okwa yandja omayele kOvakriste a ti: “Exulilo loinima aishe oli li popepi . . . Komesho yaaishe ohole yeni yokuholafana nai kale ya xwama.” (1 Petrus 4:7, 8) Eendjovo daPetrus odi na eityo la fimana kwaavo ve li ‘momafiku axuuninwa’ onghalelo ei yoinima yopaife. (2 Timoteus 3:1) ‘Ohole ya xwama’ oshike? Omolwashike sha fimana okukala tu hole vamwe nohole oyo? Nongahelipi hatu dulu okuulika kutya otu na ohole oyo?
‘Ohole ya xwama’ oyo shike?
3 Ovanhu vahapu ohava diladila kutya ohole oyo omaliudo oo e na okuuya paushitwe. Ndele Petrus ka li ta popi ashike oludi keshe lohole; okwa li ta popi kombinga yohole oyo ya denga mbada. Oshitya “ohole” mu 1 Petrus 4:8 otashi toloka oshitya shOshigreka a·gaʹpe. Oshitya osho otashi ulike kohole yokuhelihola mwene oyo tai wilikwa ile tai pangelwa komafinamhango. Embo limwe lomauyelele otali ti: “Ohole yoagape otai dulu okupangelwa molwaashi kai fi unene omaliudo ndele oi li etokolotoko olo hali twala kokukatuka eenghatu.” Molwaashi otwa fyuulula oikala yokulihola mwene, otwa pumbwa omadimbulukifo e na sha nokuulikilafana ohole, hatu shi ningi meenghedi odo tadi wilikwa komafinamhango aKalunga.—Genesis 8:21; Ovaroma 5:12.
4 Osho inashi hala okutya kutya otu na okukala ashike tu holafane molwaashi twa lombwelwa tu shi ninge. Oa·gaʹpe ihai kala i he na ohamu nomaliudo. Petrus okwa ti kutya otu na okukala ‘nohole yokuholafana ya xwama [tashi ti lelalela, “ya mbwalangadja,” Kingdom Interlinear].’a Ndelenee ohole ya tya ngaho otai pula eenghendabala. Shi na sha noshitya shOshigreka sha tolokwa “xwama,” omuhongwanhu umwe okwa ti: “Otashi yandje ediladilo lokunanunuka kweenhumba domulotoki eshi ta kondjo neenghono adishe pexulilo lefiyafanepo.”
5 Onghee hano ohole yetu kai na okukala ya ngabekelwa ashike okulonga osho shipu ile ya ngabekelwa ovanhu vanini va hoololwa. Ohole yopaKriste otai pula ‘okumbwalangadjeka’ omitima detu, hatu ulike ohole nonande otashi dulika shi kale eshongo oku shi ninga. (2 Ovakorinto 6:11-13) Osha yela kutya oludi lohole oyo, oyo oshinima osho tu na okukulika nokulongela ko, ngaashi ashike omulotoki e na okulideula opo a xwepopaleke ounghulungu waye. Osha fimanenena okukala tu na ohole ya tya ngaho yokuholafana. Omolwashike mbela? Otu na omatomheno atatu.
Omolwashike tu na okukala tu holafane?
6 Lotete, “osheshi ohole oyo ya dja muKalunga.” (1 Johannes 4:7) Jehova, Odjo youkwatya oo muwa, oye a kala e tu hole tete. Omuyapostoli Johannes okwa ti: “Omo tuu omo ohole yaKalunga ye tu hololelwa, Kalunga eshi a tuma Omona waye Ewifa mounyuni, opo tu kale tu nomwenyo muye.” (1 Johannes 4:9) Omona waKalunga okwa li a ‘tumwa’ e uye a ninge omunhu, okuwanifa po oukalele waye nokufya komuti womahepeko—aishe oyo oya ningwa opo “tu kale tu nomwenyo.” Ongahelipi tu na okulinyenga keuliko olo linenenene lohole yaKalunga? Johannes ota ti: “Kalunga eshi a kala e tu hole ngaha, hano nafye yo otu nokukala tu holafane.” (1 Johannes 4:11) Didilika kutya Johannes okwa shanga a ti: ‘Kalunga eshi a kala e tu hole ngaha’—kashi fi ashike ove ndele ofye. Ediladilo olo ola yela: Ngeenge Kalunga oku hole ovalongelikalunga vakwetu, hano nafye otu na okukala tu va hole.
7 Etivali, osha fimanenena unene tuu paife okukala tu holafane neenghono opo tu yandje ekwafo kovamwatate ovo ve na omhumbwe molwaashi “exulilo loinima aishe oli li popepi.” (1 Petrus 4:7) Otu li ‘momafimbo madjuu.’ (2 Timoteus 3:1) Eenghalo dounyuni, oiponga inene yopaushitwe nosho yo omapataneko otai tu etele omaudjuu. Koshi yeenghalo didjuu, otwa pumbwa okweehena popepi elela novamwatate. Ohole ya xwama otai ke tu hanganifa notai ke tu linyengifa tu ‘filafane oshisho.’—1 Ovakorinto 12:25, 26.
8 Etitatu, otwa pumbwa okukala tu holafane molwaashi inatu hala ‘okupa Satana onhele’ e tu ningilile mo. (Ovaefeso 4:27) Satana oha endelele okulongifa okuhawanenena kwovaitaveli vakwetu—omaunghundi avo nomapuko avo—e li oshipundukifo kufye. Mbela eendjovo dokuhenakonasha ile oilonga yokuhenonghenda otai ke tu ningifa tu efe po eongalo? (Omayeletumbulo 12:18) Ahowe, itatu ka efa ngeenge otu na ohole ya xwama yokuholafana. Ohole ya tya ngaho ohai tu kwafele tu kaleke po ombili notwa hangana mokulongela Kalunga “nediladilo limwe.”—Sefanja 3:9.
Nghee u na okuulika kutya ou hole vamwe
9 Okuulika ohole oku na okutameka moukwaneumbo. Jesus okwa ti kutya ovashikuli vaye vashili otava ka konekwa omolwohole oyo ve holafane. (Johannes 13:34, 35) Ohole nai kale i liwetikile ndele hameongalo ashike ndele omoukwaneumbo yo—pokati kovalihomboli nopokati kovadali nounona. Inashi wana ashike okukala tu udite tu hole oilyo youkwaneumbo; ndele otwa pumbwa okuulika ohole meenghedi tadi tungu.
10 Ongahelipi ovalihomboli tava dulu okuulikilafana ohole? Omushamane oo e hole shili omukainhu waye ohe mu lombwele noku mu ulikila kutya oku mu hole okupitila moilonga—moipafi nongeenge ve li ovo aveke. Oha fimaneke ounhu waye pauhandimwe noha udu ko omadiladilo aye, omataleko aye nomaliudo aye. (1 Petrus 3:7) Oha pitifa komesho onghalonawa yaye komesho yaai yaye, noha ningi ashishe osho ta dulu opo a file oshisho eemhumbwe daye dopalutu, dopamhepo nosho yo dopamaliudo. (Ovaefeso 5:25, 28) Omukainhu oo e hole shili omushamane waye ohe mu “fimaneke,” nokuli nongeenge omafimbo amwe iha wanifa po osho a teelela. (Ovaefeso 5:22, 33) Omukainhu oku li omukwafi wakaume kaye kopahombo noha dulika kuye, iha pula sha shi he li pandjele, ndele oha longele kumwe naye mokukala tava yandje elitulemo koinima yopamhepo.—Genesis 2:18; Mateus 6:33.
11 Ovadali, ongahelipi tamu dulu okuulikila ovana veni ohole? Ehalo leni lokulonga noudiinini mu va pe oinima yopalutu oli li euliko lohole yeni yoku va hola. (1 Timoteus 5:8) Ndele ounona ova pumbwa shihapu shi he fi ashike oikulya, oikutu nonhele yokukala. Ngeenge omwa hala va kule ve na ohole notava longele Kalunga kashili, ova pumbwa edeulo lopamhepo. (Omayeletumbulo 22:6) Osho osha hala okutya okutula po efimbo mu li oukwaneumbo mu konakone Ombibeli, mu kufe ombinga moukalele nosho yo okukala pokwoongala kwopaKriste. (Deuteronomion 6:4-7) Okukala nondjikilile moilonga oyo otaku pula omaliyambo a diladilwa nawa, unene tuu momafimbo aa madjuu. Okunakonasha neenghendabala deni dokufiloshisho eemhumbwe dopamhepo dounona veni odi li euliko lohole, omolwaashi kungaha otamu ulike kutya omu na ko nasha nonghalonawa yavo yaalushe.—Johannes 17:3.
12 Osha fimanenena yo ovadali va ulike ohole mokufiloshisho eemhumbwe dounona vavo dopamaliudo. Ounona ohava ningi diva oihakanwa; omitima davo dinyasha oda pumbwa okushilipalekelwa ohole yeni. Va lombweleni kutya omu va hole noku shi ulika luhapu moilonga yeni, omolwaashi okuulika ohole kwa tya ngaho otaku va shilipaleke kutya ove holike nove na oshilonga. Va panduleni pahole nonoushili, omolwaashi otashi va shiivifa kutya omu wete nomwa valula eenghendabala davo. Va peni outekuduliko wopahole, omolwaashi epukululo la tya ngaho otali va ulikile kutya omu na ko nasha naasho kutya otava ka kala ovanhu va tya ngahelipi. (Ovaefeso 6:4) Omauliko aeshe oo mawa ohole otaa kwafa okutunga oukwaneumbo u na elao, wa hangana oo we lilongekida nawa okukondjifa omafininiko omafiku axuuninwa.
13 Ohole ohai tu linyengifa tu dimine po vamwe. Dimbuluka kutya eshi a kumaida ovaleshi vaye va kale ‘nohole yokuholafana ya xwama,’ Petrus okwa yandja etomheno kutya omolwashike osho sha fimanenena a ti: “Osheshi ohole ohai fufile onduba yomatimba.” (1 Petrus 4:8) ‘Okufufila’ omatimba itashi ti okuholeka omanyono a kwata moiti. Osha yuka opo omanyono a tya ngaho a lombwelwe ovo ve na oshinakuwanifwa meongalo va ungaunge nao. (Leviticus 5:1; Omayeletumbulo 29:24) Otashi ka kala shi he li pahole—nokashi li pamishangwa—okweefa ovanyoni va nyona omanyono a kwata moiti va twikile okuyahameka ile okuninga ovo ve he na ondjo oihakanwa.—1 Ovakorinto 5:9-13.
14 Luhapu, omapuko ovaitaveli vakwetu ke manene. Atusheni ohatu puka meendjovo nomoilonga omafimbo amwe, hatu nyematekafana ile hatu yahamekafana. (Jakob 3:2) Mbela otu na okukala hatu endelele okushiivifila keshe umwe omaunghundi avamwe? Onghatu ya tya ngaho otai ka etifa ashike okuhaudafana meongalo. (Ovaefeso 4:1-3) Ngeenge ohatu pangelwa kohole, itatu ka ‘shada’ omulongelikalunga mukwetu. (Epsalme 50:20) Ngaashi ashike omunoko nopainda hai uvike ekuma olo la kunyuka, ohole nayo ohai tuvike okuhawanenena kwavamwe.—Omayeletumbulo 17:9.
15 Ohole otai ke tu linyengifa tu kwafele ovo ve na omhumbwe shili. Eshi eenghalo momafiku axuuninwa tadi twikile okunaipala, otashi dulika pa kale omafimbo amwe ovaitaveli vakwetu va kale va pumbwa ekwafo lopainiwe ile lopalutu. (1 Johannes 3:17, 18) Pashihopaenenwa, mbela oshilyo sheongalo letu otashi mono oixuna koudjuu wopaimaliwa ile sha kanifa oilonga? Otashi dulika hatu dulu okuyandja ekwafo lonhumba lopainiwe, ngaashi eenghalo detu tadi pitike. (Omayeletumbulo 3:27, 28; Jakob 2:14-17) Mbela eumbo lomufiyekadi omunamido ola pumbwa okulongululwa? Otashi dulika tu katuke eenghatu tu kwafele moilonga yonhumba.—Jakob 1:27.
16 Okuulikila kwetu vamwe ohole inaku ngabekelwa ashike ovo tashi dulika ve li popepi nafye. Omafimbo amwe ohatu udu eenghundana di na sha novapiya vaKalunga koilongo imwe ovo va ninga oihakanwa yoikungulu idjuu, omakakamo edu ile omapiyaano opashiwana. Otashi dulika va kale momhumbwe ya endelela yoikulya, yoikutu nosho yo yoinima imwe. Kashi na nee mbudi kutya ovomuhoko ulipi. Otu ‘hole oukumwe aushe wovamwatate.’ (1 Petrus 2:17, NW) Onghee hano, ngaashi omaongalo omefelemudo lotete, otwa hala okukwafela shi na sha neenghendabala dokuyandja omakwafo odo da unganekwa. (Oilonga 11:27-30; Ovaroma 15:26) Ngeenge hatu ulike ohole meenghedi adishe da tya ngaho, ohatu pameke oshimangifo osho tashi tu hanganifa momafiku aa axuuninwa.—Ovakolossi 3:14.
17 Ohole ohai tu linyengifa tu lombwele vamwe onghundana iwa yOuhamba waKalunga. Diladila koshihopaenenwa shaJesus. Omolwashike a udifa nokuhonga? Okwa li e ‘uditile olukeno’ eengudu dovanhu omolweenghalo davo dopamhepo dietifa onghenda. (Markus 6:34) Ova li va efuwa nova pukifwa kovafita vomalongelokalunga oipupulu, ovo kwa li ve na oku va honga oshili yopamhepo noku va pa eteelelo. Onghee hano, mokulinyengifwa kohole nolukeno linene tai di komutima, Jesus okwa hekeleka ovanhu ‘nevangeli louhamba waKalunga.’—Lukas 4:16-21, 43.
18 Kunena, ovanhu vahapu ova efuwa yo pamhepo, va pukifwa nove he na eteelelo. Ngeenge otu na ko nasha neemhumbwe dopamhepo daavo ve he shii Kalunga kashili natango, ngaashi Jesus, ohatu ke linyengifwa kohole nokolukeno tu va lombwele onghundana iwa yOuhamba waKalunga. (Mateus 6:9, 10; 24:14) Mokutala kefimbo lixupi olo la xupa ko, oshi li sha endelela unene shi dulife nale okuudifa etumwalaka eli tali xupifa eemwenyo.—1 Timoteus 4:16.
“Exulilo loinima aishe oli li popepi”
19 Dimbuluka kutya, Petrus okwa tetekelifa omayele aye okukala tu holafane neendjovo edi a ti: “Exulilo loinima aishe oli li popepi.” (1 Petrus 4:7) Diva ounyuni ou woukolokoshi otau ka pingenwa po kounyuni mupe wouyuki waKalunga. (2 Petrus 3:13) Onghee hano, paife kali fi efimbo lokukala tu he na ko nasha. Jesus okwe tu londwela a ti: “Lipashukileni, omitima deni di ha lolokifwe koitendele nokokukolwa nokoshisho shoipalwifa, efiku olo li he mu vakele ngaashi omwiyo.”—Lukas 21:34, 35.
20 Doshili, natu “kaleni oupafi” hano, tu kale tu shi shii kutya otu li peni mokweendela ko kwefimbo. (Mateus 24:42) Natu kaleni twa lungamena omayeleko aeshe aSatana oo taa dulu oku tu piyaaneka. Inatu efa nande ounyuni ou wa talala nou he na ohole u tu imbe okuulikila vamwe ohole. Komesho yaaishe, natu eheneni popepi elela naKalunga kashili, Jehova, oo Ouhamba waye wopaMessias mafiku tau ka wanifa po omalalakano aye makumwifi e na sha nedu.—Ehololo 21:4, 5.
[Eshangelo lopedu]
a Mu 1 Petrus 4:8, omatoloko amwe Ombibeli otaa ti kutya otu na okukala tu holafane “shili,” “moule” ile “twa mana mo.”
OMAPULO EKONAKONO
• Jesus okwa yandja omayele elipi kovahongwa vaye eshi kwa li ta tukauka navo, noshike tashi ulike kutya Petrus okwa li a uda ko nawa omayele oo? (Okatendo 1-2)
• ‘Ohole ya xwama’ oshike? (Okatendo 3-5)
• Omolwashike tu na okukala tu holafane? (Okatendo 6-8)
• Ongahelipi to dulu okuulika kutya ou hole vamwe? (Okatendo 9-18)
• Omolwashike paife shi he fi efimbo lokukala tu he na ko nasha, notu na okukala twa tokola toko okuninga shike? (Okatendo 19-20)
[Efano pepandja 29]
Oukwaneumbo wa hangana owe lilongekida nawa okukondjifa omafininiko omafiku aa axuuninwa
[Efano pepandja 30]
Ohole ohai tu linyengifa tu kwafele ovo ve na omhumbwe shili
[Efano pepandja 31]
Okulombwela vamwe onghundana iwa yOuhamba waKalunga osho oshilonga shohole