Etukulwa etimilongo mbali
Kaleka efiku laJehova momadiladilo
1. Eshi we lihonga tete kutya okumangululwa komaupyakadi onghalelo ei ya kulupa oku li popepi, okwa li u udite ngahelipi?
OSHINIMA shimwe shomwaayo we lihonga tete mOmbibeli osho kutya elalakano laJehova olo kutya edu alishe li ninge oparadisa. Mounyuni oo mupe, itamu ka kala vali oita, ekaulo lonyanga, oluhepo, omikifi, okumona oixuna nosho yo efyo. Novafi otava alukile nokuli momwenyo. Kai fi tuu onakwiiwa ikumwifi! Okukala popepi nokuwanifwa kwoinima oyo okwa divilikwa koumbangi oo kutya okukala po kwaKristus ihaku monika e li Ohamba tai pangele okwa tameka mo 1914, nokudja opo otu li momafiku axuuninwa ounyuni ou woukolokoshi. Pexulilo lomafiku aa axuuninwa, Jehova ota ka hanauna po onghalelo ei yoinima yopaife nota ka eta ounyuni mupe wa udanekwa.
2. “Efiku laJehova” oshike?
2 Ombibeli otai ifana efimbo lehanauno olo tali uya kutya “efiku laJehova.” (2 Petrus 3:10, NW) Olo “efiku lehandu laJehova” okuhandukila ounyuni aushe waSatana. (Sefanja 2:3, NW) Otali ka xula po ‘poita mefiku linene laKalunga omunamapangelo aeshe hai ifanwa mOshiheberi Harmagedon [Armageddon],’ omo ‘eehamba dounyuni aushe’ tadi ka hanauninwa. (Ehololo 16:14, 16) Mbela onghedi yoye yokukalamwenyo otai ulike kutya owa itavela kutya “efiku laJehova” oli li popepi?—Sefanja 1:14-18, NW; Jeremia 25:33.
3. (a) Efiku laJehova otali uya naini? (b) Omolwashike shi na ouwa eshi Jehova ina holola kutya onaini “efiku olo, ile otundi” i na sha nefiku laye?
3 Ombibeli itai tu lombwele efiku kondadalunde omo Jesus Kristus te ke uya e li Omuwanifi wetokolo laJehova okuhanauna po onghalelo yoinima yaSatana. Jesus okwa ti: “Efiku olo, ile otundi ei kaku na ou e i shii, nande ovaengeli meulu ile Omona, Tate Oye aeke.” (Markus 13:32) Ovo ve he hole Jehova shili, otava ka kala noikala yokuundulila komesho efiku laye momadiladilo avo ndele tava lalakanene oinima younyuni. Ndele ovo ve hole shili Jehova otave ke mu longela nomutima aushe, kashi na nee mbudi kutya exulilo longhalelo ei yoinima youkolokoshi otali uya naini.—Epsalme 37:4; 1 Johannes 5:3.
4. Jesus okwa yandja elondwelo lilipi?
4 Omolwokulondwela ovo ve hole Jehova, Jesus okwa ti: “Kaleni mwa lungama, pashukeni . . . , osheshi inamu shiiva efimbo olo onaini tali uya.” (Markus 13:33-37) Okwe tu ladipika tu ha efe okulya nokunwa ile ‘oisho’ i kufe po unene elitulemo letu ndele hatu dimbwa kutya efimbo olo tu li mulo ola kwata moiti.—Lukas 21:34-36; Mateus 24:37-42.
5. Ngaashi Petrus a yelifa, efiku laJehova otali ka eta shike?
5 Petrus okwe tu pa omayele a faafana tu kaleke momadiladilo “euyo lefiku laKalunga, efiku tuu olo tali lungwinifa po eulu ndee tali hengumukifa oihovelitungifo komundjene woupyu.” Omapangelo aeshe ovanhu—oo taa fanekwa ‘keulu’—otaa ka hanaunwa po, noulikumwe aushe wovanhu ovakolokoshi—oo tau fanekwa ‘kedu’—nosho yo “oihovelitungifo,” oyo tai faneke omadiladilo noilonga younyuni ou mwii, ngaashi oikala yao yokukala wa manguluka ko kuKalunga nosho yo onghedi yao yokukalamwenyo inai koshoka noyokuhola omaliko. Aishe oyo otai ka pingenwa po ‘keulu lipe [Ouhamba waKalunga womeulu] nedu lipe [oulipamwe wovanhu mupe wokombada yedu]’ omo “tamu ka kala ouyuki.” (2 Petrus 3:10-13) Oiningwanima younyuni oyo ikumwifi otai ka hovela ombadilila mefiku nopotundi inai teelelwa.—Mateus 24:44.
Kaleni oupafi shi na sha nedidiliko
6. (a) Oinima ilipi yomenyamukulo laJesus kepulo lovahongwa vaye ya wanifilwa exulilo longhalelo yOshijuda? (b) Oitukulwa ilipi i na sha nenyamukulo laJesus tai yukifa elitulemo koiningwanima nokoikala yokudja mo 1914 okuyuka komesho?
6 Pakutala komafimbo oo tu li muo, otu na okushiiva nawa omauyelele edidiliko olo la kwatela mo oiningwanima i lili noku lili oyo tai didilikifa omafiku axuuninwa—‘exulilo longhalelo yoinima.’ Dimbuluka kutya eshi Jesus a nyamukula epulo lovahongwa vaye, olo la shangwa muMateus 24:3 (NW ), oinima imwe oyo a hokolola movelishe 4 fiyo 22 oya wanifwa nale kanini monghalelo yOshijuda pokati ko 33 no 70 O.P. Ndele exunganeko olo ola li newanifo linene okudja mo 1914, sha hala okutya, mefimbo ‘lokukala po kwaKristus nolexulilo longhalelo yoinima.’ Mateus 24:23-28 ote tu lombwele osho kwa li tashi ka ningwa okudja mo 70 O.P. fiyo okefimbo lokukala po kwaKristus. Oiningwanima oyo ya hokololwa muMateus 24:29–25:46 otai ningwa pefimbo lexulilo.
7. (a) Omolwashike tu na okukala oupafi pauhandimwe shi na sha nanghee eenghalo dopaife tadi wanifa edidiliko? (b) Nyamukula omapulo oo e li pexulilo lokatendo aka, u ulike nghee edidiliko la kala tali wanifwa okudja mo 1914.
7 Otu na okukala hatu didilike pauhandimwe oiningwanima noikala oyo tai wanifa edidiliko olo. Okukwatakanifa oinima oyo nomaxunganeko Ombibeli, otashi ke tu kwafela tu kaleke efiku laJehova momadiladilo. Otashi ke tu kwafela yo tu kale hatu tomho vamwe ngeenge hatu va londwele shi na sha nokukala popepi kwefiku olo. (Jesaja 61:1, 2) Tu na oinima oyo momadiladilo, natu endululeni omapulo taa landula oo taa divilike oitukulwa yedidiliko, ngaashi ya shangwa muMateus 24:7 nosho yo muLukas 21:10, 11.
Omonghedi ikumwifi ilipi exunganeko li na sha ‘nokufikamenafana kwoiwana nokwoilongo’ la kala tali wanifwa okudja mo 1914? Shi na sha noita, oshike sha kala tashi ningwa okudja opo?
Mo 1918, omukifi ulipi wa dipaa unene eemwenyo dihapu shi dulife Oita yoTete yOunyuni? Nonande ovanhu ove na eshiivo lounamiti, omikifi dilipi tadi dipaa ovanhu omamiliyona natango?
Omhumbwe yoikulya oya kuma ounyuni shi fike peni nonande opa ningwa omaxumokomesho opaunongononi mefelemudo la pita?
Oshike she ku tomha u itavele kutya 2 Timoteus 3:1-5, 13 ita hokolola osho onghalamwenyo ya kala alushe, ndele ota hokolola kutya eenghalo dii oda naipala unene eshi hatu ehene kexulilo lomafiku axuuninwa?
Okuyoololwa kwovanhu
8. (a) Oshike vali sha hokololwa muMateus 13:24-30, 36-43, osho Jesus a kwatakanifa nexulilo longhalelo yoinima? (b) Eyele laJesus otali ti ngahelipi?
8 Ope na oiningwanima ikwao ididilikwedi oyo Jesus a kwatakanifa nexulilo longhalelo yoinima. Shimwe shomuyo osho okuyoolola ‘ovanhu vouhamba movanhu vomunawii.’ Jesus okwe shi popya meyele laye li na sha nepya loilya omo omutondi a kuna mo eu. “Oilya” yomeyele laye otai faneke Ovakriste vashili ovavaekwa. “Eu” ovovo tave liti kutya Ovakriste ndele ove liulika kutya ove li “ovanhu vomunawii,” molwaashi ova kanyatela kounyuni oo tau pangelwa kOndiaboli. Ovo ova yoololwa mo ‘movanhu vouhamba’ waKalunga nova didilikilwa ehanauno. (Mateus 13:24-30, 36-43) Mbela osho osha ningwa shili?
9. (a) Konima yOita yoTete yOunyuni, eyoololo linene lilipi la ningwa shi na sha naaveshe ovo va li tave liti Ovakriste? (b) Ongahelipi Ovakriste ovavaekwa va ulika kutya ova li ovapiya vashili vOuhamba?
9 Konima yOita yoTete yOunyuni, opa li okuyoololwa kwaaveshe ovo kwa li tave liti Ovakriste nova tulwa meengudu mbali: (1) Ovawiliki vopamhepo vOukwakriste nosho yo ovalanduli vavo, ovo va yambidida nouladi Oshipandi shOiwana (paife Oiwana yaHangana) nopefimbo opo tuu opo ova li ovadiinini koilongo yavo, nosho yo (2) Ovakriste vashili vopefimbo lokonima yoita oyo, ova yambidida filufilu Ouhamba waKalunga wopaMessias, ndele haiwana younyuni ou. (Johannes 17:16) Ovo va ulika kutya ova li ovapiya vashili vOuhamba waKalunga mokutambula ko oilonga yokuudifa ‘evangeli louhamba’ mounyuni aushe. (Mateus 24:14) Oshidjemo osha li shike?
10. Oshidjemo shotete shilipi shi na sha noilonga yokuudifa Ouhamba?
10 Shotete, opa li okwoongelwa kwoixupe yaavo va vaekwa nomhepo yaKalunga, ovo ve na eteelelo loku ka kala naKristus ve li oshitukulwa shOuhamba womeulu. Nonande ovanhu va tya ngaho ova li ve lihanifilwa moiwana, ova li va etwa mehangano lovanhu ve na oukumwe. Okudidilikwa filufilu kwovavaekwa oko otaku ehene popepi.—Ehololo 7:3, 4.
11. Oilonga yokwoongela ilipi tai twikile, noi li metwokumwe nexunganeko lilipi?
11 Opo nee koshi yewiliko laKristus, opa tamekwa okwoongelwa ‘ongudu inene yomoiwana aishe nomomaludi aeshe nomovanhu aveshe nomomalaka aeshe.’ Ovo ove li “eedi dimwe” odo tadi ka xupa “moudjuu munene” okuya mounyuni mupe waKalunga. (Ehololo 7:9, 14, yelekanifa NW; Johannes 10:16, OB-1954) Oilonga oyo yokuudifa Ouhamba waKalunga fimbo exulilo inali uya otai twikile fiyo opaife. Ongudu inene yeedi dimwe, oyo paife i fike pomamiliyona, otai kwafele noudiinini oixupe yovavaekwa mokuudifa etumwalaka lOuhamba la fimanenena. Etumwalaka olo otali udika moiwana aishe.
Oshike tashi ka ningwa monakwiiwa?
12. Oilonga yokuudifa oi na okulongwa shi fike peni fimbo efiku laJehova inali uya?
12 Omaumbangi aeshe oo a popiwa metetekelo otaa ulike kutya otu li popepi nexulilo lomafiku axuuninwa nosho yo kutya efiku laJehova ola ehena popepi. Ndele mbela ope na omaxunganeko oo e na okuwanifwa natango fimbo efiku olo litilifa inali hovela? Heeno. Oshinima shimwe oshosho kutya, okuyoolola ovanhu shi na sha nomhata yOuhamba inaku pwa natango. Moitukulwa imwe omo mwa kala omahepeko a kwata moiti oule womido dihapu, paife omu na ehapupalo lovahongwa vape. Nokuli naamo ovanhu ihava tambula ko onghundana iwa, onghenda yaJehova otai ulikwa mokuyandja kwetu oundombwedi. Onghee hano, natu twikile nokulonga oilonga oyo! Jesus okwe tu shilipaleka kutya ngeenge oilonga ya pu, exulilo otali ke uya.
13. Ngaashi sha shangwa mOvatessaloniki votete 5:2, 3, oshiningwanima shididilikwedi shilipi tashi ka ningwa natango, notashi ka tya shike kufye?
13 Exunganeko limwe vali lOmbibeli lididilikwedi neenghono otali xunganeke tali ti: “Fimbo tava ti: Ombili [neameno, NW], kape na nande ombili, opo nee ehanauno tali va vakele, ngaashi omufimba ta hangwa koshifeta, ndee kave na apa tava i onhapo.” (1 Ovatessaloniki 5:2, 3) Otu na okuteelela natango opo tu mone nghee eingido olo “ombili neameno” tali ka ningwa. Ndele itali ka tya nandenande kutya ovawiliki vounyuni ova kandula po shili omaupyakadi ovanhu. Ovo tava kaleke efiku laJehova momadiladilo itava ka pukifwa keingido olo. Ove shi shii kutya diva konima yaasho, ehanauno lombadilila otali ke uya.
14. Oiningwanima ilipi tai ka ningwa pefimbo loudjuu munene, nomelandulafano lilipi?
14 Pehovelo loudjuu munene, ovapangeli otava ka pilukila po Babilon Shinene, ouhamba wounyuni womalongelokalunga oipupulu, notae ke shi hanauna po. (Mateus 24:21; Ehololo 17:15, 16) Konima yaasho, oiwana otai ka pilukila po ovo hava yambidida ounamapangelo waJehova, nokungaha otai ka pendula ehandu laJehova okulwifa omapangelo opapolotika novayambididi vao, naasho otashi ka eta okuhanaunwa po kwavo filufilu. Osho otashi ka kala Harmagedon, exulilo loudjuu munene. Opo nee, Satana neendemoni daye otava ka idililwa mombwili, ndele itava ka dula vali okunwefa mo ovanhu. Osho otashi ka xulifa po efiku laJehova eshi edina laye tali ka tumbalekwa.—Hesekiel 38:18, 22, 23; Ehololo 19:11–20:3.
15. Omolwashike tashi ka kala sha nyika oulai okudiladila kutya efiku laJehova oli li kokule natango?
15 Exulilo longhalelo ei otali ke uya naanaa pefimbo, sha hala okutya, peufwafimbo laKalunga. Itali ka tokelwa. (Habakuk 2:3, NW) Dimbuluka kutya, ehanauno laJerusalem mo 70 O.P. ola li le uya diva, eshi Ovajuda kwa li inave li teelela, eshi kwa li tava diladila kutya oshiponga osha pita po nale. Ongahelipi shi na sha naBabilon shonale? Osha li shi na eenghono, shi na elineekelo musho vene nosha li sha dingililwa kohotekuma ya kola. Ndele osha teka po moufiku umwe. Onghee hano, ehanauno lombadilila otali ka hanga onghalelo yopaife youkolokoshi. Eshi tali ke uya, natu hangikeni twa hangana melongelokalunga lashili, hatu kaleke efiku laJehova momadiladilo.
Eenghundafana dokweendulula
• Omolwashike sha fimanenena okukaleka efiku laJehova momadiladilo? Ongahelipi hatu dulu oku shi ninga?
• Otwa kumwa ngahelipi pauhandimwe kokwoongelwa kwovanhu oko taku ningwa?
• Oshike tashi ka ningwa natango fimbo efiku laJehova inali hovela? Oshike tu na okukala hatu ningi pauhandimwe?
[Omafano e li pepandja 180, 181]
Mafiku omafiku axuuninwa otaa ka xula po eshi onghalelo yaSatana tai ka hanaunwa po