-
Ngeenge umwe oo u hole a fyaOshungonangelo (yomoukalele)—2016 | No. 3
-
-
OSHIPALANYOLE SHOKOMBADA
Ngeenge umwe oo u hole a fya
“Ino lila vali muholike, . . Kalunga . . . opo . . . e . . . li.”
Eendjovo odo oda li da nongofolelwa omukainhu wedina Bebe, eshi va li pefudiko laxe oo a fila moshiponga shohauto.
Bebe okwa kala lela e na ekwatafano naxe. Eendjovo odo da popiwa metetekelo oda li da popiwa komukainhu umwe womovapambele vaBebe, ashike oda li de mu yahameka ponhele yoku mu hekeleka. Okwa kala ha popi lwoikando ta ti: “Tate okwa fya efyo lii.” Konima yomido donhumba, Bebe okwa li a tala membo laye omo a li a shanga shi na sha nefyo laxe, nokwa li a didilika kutya natango okwa nyika oluhodi.
Bebe okwa li a mona kutya omunhu oha kala a nyika oluhodi efimbo lile unene tuu ngeenge okwa li e na lela ekwatafano nanakufya. Ombiibeli oya ti kutya efyo “omutondi wahauxuuninwa.” (1 Ovakorinto 15:26) Ohali hange ovanhu aveshe, nokape na osho tashi dulu oku li kelela. Nokuli luhapu ohali tu hange ombadilila nohali tu kufa ovaholike vetu. Kape na nande omunhu ta dulu okuhenuka efyo. Onghee hano, itashi kumwifa eshi hatu kala twa nyika oluhodi efimbo lile ngeenge twa filwa.
Otashi dulika u lipule kutya: ‘Ohashi kwata efimbo li fike peni okukala wa nyika oluhodi? Ongahelipi handi dulu okuungaunga nonghalo ya tya ngaho? Ongahelipi handi dulu okuhekeleka ovo va nyika oluhodi? Mbela ovaholike vetu ovo va fya ove na ngoo eteelelo lasha?’
-
-
Mbela osha puka okukala wa nyika oluhodi?Oshungonangelo (yomoukalele)—2016 | No. 3
-
-
OSHIPALANYOLE SHOKOMBADA | NGEENGE UMWE OO U HOLE A FYA
Mbela osha puka okukala wa nyika oluhodi?
Mbela owa kwatwa nande nale kouvela wa kwata moiti oule wefimbo lixupi? Otashi dulika wa li wa veluka diva ndele to dimbwa ouyahame oo. Ashike oluhodi itali yelekwa nouyahame. Omuxungimwenyo, Alan Wolfelt, okwa shanga membo laye Healing a Spouse’s Grieving Heart a ti: “Kape na oshinima hashi kwata olule shi dulife okukala wa nyika oluhodi.” Okwa weda ko a ti: “Mokweendela ko kwefimbo nosho yo kekwafo lavamwe, oho ende to xwepopala.”
Pashihopaenenwa, diladila nghee tatekulululwa Abraham a li e linyenga eshi a li a filwa omukulukadi waye. Ombiibeli oya ti: “Abraham e uya keefya daSara noku mu lila.” Outumbulilo “noku mu” otau ulike kutya okwa kala olule a nyika oluhodi.a Ope na vali oshihopaenenwa shaJakob, oo a li a lombwelwa oipupulu kutya omonamati waye, Josef, okwa dipawa koifitukuti. Okwa kala “omafiku mahapu” a nyika oluhodi noilyo youkwaneumbo waye oya li ya nyengwa oku mu hekeleka. Oluhodi lomonamati ola kala le mu wilila po neenghono oule womido. — Genesis 23:2; 37:34, 35; 42:36; 45:28.
Abraham okwa li a nyika oluhodi omolwefyo lomuholike waye, Sara
Sha faafana, nokunena ovanhu vahapu ohava kala va nyika oluhodi ngeenge va filwa. Natu ka taleni koihopaenenwa yopavali.
Gail, womido 60, okwa ti: “Omushamane wange Robert okwa fya mo 9 Juli 2008. Fimbo omushamane wange ina ya koilonga ongula yefiku olo a fya, otwa li twe lixupita, twa papatelafana na keshe umwe okwa lombwela mukwao ta ti, ‘ondi ku hole’ ngaashi hatu shi ningi shito. Ndele onda kala oule womido hamano nda nyika oluhodi. Nghi shii ngeenge nandi ka dimbwe omuholike wange, Rob.”
Etienne, womido 84, okwa ti: “Nonande omukulukadi wange okwa fya pa pita paife omido di dulife po 18, natango onde mu djuulukwa nohandi kala nda nyika oluhodi omolwefyo laye. Efimbo keshe handi mono oshinima shihokwifa meshito, ohandi mu diladila nohandi lipula kutya ngeno opo a li ngeno ota ka kala yo e shi hafela.”
Osha yela kutya okukala twa nyika oluhodi efimbo lile oshi li paushitwe. Ovanhu ohava kala va nyika oluhodi meenghedi da yoolokafana, onghee hano, kashi li pandunge okutokola vamwe. Sha faafana, nafye inatu pumbwa okukala hatu litokola fye vene ngeenge otwa nyika oluhodi efimbo lile. Ongahelipi to dulu okuungaunga nonghalo yokukala wa nyika oluhodi?
a Omonamati waAbraham, Isak, naye okwa kala a nyika oluhodi efimbo lile. Natango pefimbo opo Isak okwa hangika a nyika oluhodi omolwefyo laina, Sara, oo a fya konima yomido nhatu. — Genesis 24:67.
-
-
Okuungaunga nonghalo yoluhodiOshungonangelo (yomoukalele)—2016 | No. 3
-
-
OSHIPALANYOLE SHOKOMBADA | NGEENGE UMWE OO U HOLE A FYA
Okuungaunga nonghalo yoluhodi
Ope na omayele mahapu oo taa dulu okupewa ovanhu ovo va nyika oluhodi, nonande haaeshe taa kwafa. Pashihopaenenwa, vamwe otashi dulika ve ku ladipike uha lile ile uha ulike omaliudo oye, ofimbo vamwe tave ku ladipike u ninge ngaho. Ombiibeli oya yandja omayele e li pandunge oo ovanongononi vokunena navo va mona kutya oku li mondjila.
Momaputuko amwe, okwa itavelwa kutya ovalumenhu ihava lili. Ndele mbela osha pumbiwa ngoo okufitikinina omahodi omolwohoni? Ovashiivi nawa vouluvi ova mona kutya osha pumbiwa okulila ngeenge wa nyika oluhodi. Okuulika oluhodi wa manguluka, otashi ke ku kwafela u pule komesho nonande owa filwa. Okufitikinina oluhodi otashi dulu oku ku etela ouyahame ponhele yoku ku xwepopaleka. Ombiibeli itai yambidida nande ediladilo olo kutya osha puka ile kashi li paushitwe okulila ngeenge wa filwa. Pashihopaenenwa, diladila shi na sha naJesus. Nonande oku na eenghono dokunyumuna, okwa li a lila moipafi omolwefyo lakaume kaye Lasarus. — Johannes 11:33-35.
Omafimbo amwe ngeenge twa nyika oluhodi ohatu kwatwa yo kehandu, unene tuu ngeenge omunhu okwa fya efyo lombadilila. Ope na oinima ihapu oyo tashi dulika i handukife omunhu oo a filwa, ngaashi omayele a puka noinaa diladilwa oo tashi dulika a pewe kovanhu ovo e lineekela. Omulumenhu umwe wokoSouth Afrika wedina Mike okwa ti: “Tate okwa fya fimbo nda li ndi na omido 14.” Okwa weda ko vali a ti: “Omufita umwe waAngilikana okwa popya pefudiko latate a ti kutya Kalunga oha kufa po diva ovanhu ovo vawa molwaashi okwe va pumbwa.a Osho osha li sha handukifa nge molwaashi natango tate otwa li twe mu pumbwa neenghono. Paife opa pita omido 63, ashike natango oshinima osho ohashi vele nge.”
Ongahelipi shi na sha nokukala u udite ondjo? Ngeenge efyo ola holoka po ombadilila, omunhu oo a filwa otashi dulika a kale te lipula kutya ‘Ngeno onda ningile shonhumba ile shongadi pamwe ngeno omunhu oo ina fya.’ Ile tashi dulika pamwe oshikando shaxuuninwa wa popya nomunhu oo a fya omwa li tamu tanguna. Okulipula ngaho otashi ku ningifa u kale u udite ondjo neenghono.
Ngeenge owa wililwa po komaliudo a tya ngaho, osha fimanenena oku a holola. Oto dulu okulombwela kaume koye oo ta dulu oku ku pwilikina noku ku shilipaleka kutya omaliudo a tya ngaho ohaa hange ovanhu vahapu ovo va filwa. Ombiibeli oya ti: ‘Kaume oku hole alushe, nomumwaina omulumenhu ta dalwa, a kwafe moluhepo.’ — Omayeletumbulo 17:17.
Omunhu oo a filwa ota dulu okupanga oukaume wopofingo nOmushiti wetu, Jehova Kalunga. Mbubulila Jehova omutima woye aushe ‘osheshi Oye te ku file oshisho.’ (1 Petrus 5:7) Kakele kaasho, Jehova okwa udaneka kutya aveshe ovo tave mu ilikana va mana mo ote ke va hekeleka ‘nombili yaYe ei i dule eendunge adishe, otai ke va amena.’ (Ovafilippi 4:6, 7) Kala yo ho pitike Kalunga e ku hekeleke okupitila mEendjovo daye, Ombiibeli. Shanga omusholondodo womishangwa dehekeleko. (Tala okamhungu komishangwa.) Oto dulu yo okukoneka dimwe domomishangwa odo. Okudilonga moule komishangwa odo otashi ke ku kwafela unene tuu ngeenge u li oove auke noho mono shidjuu okukofa oufiku. — Jesaja 57:15.
Efimbo opo la di ko, omulumenhu wedina Jack, e na omido 40, okwa li a filwa omukulukadi waye, oo a li ta vele okankela. Jack okwa popya kutya oha kala e udite owike. Ashike eilikano ola li le mu kwafela. Okwa ti: “Ngeenge nda ilikana kuJehova ihandi kala vali ndi udite owike. Omafimbo amwe ohandi penduka oufiku nohandi kala nda londokwa keemhofi. Ngeenge nda lesha nokudilonga moule kOmishangwa dehekeleko ndele handi mbubulile Jehova omaliudo ange meilikano, ohandi kala nda pepelelwa nondi udite ombili yokomutima, nokonima yaasho ohandi dulu okukofa noupu.”
Omukainhu umwe omunyasha wedina Vanessa okwa filwa ina oo a li ta vele. Omunyasha oo naye okwa li a kwafelwa keilikano. Okwa ti: “Ngeenge nda taalela oupyakadi ohandi lili noku ifana edina laKalunga. Jehova oha udu omailikano ange noha pe nge alushe eenghono odo nda pumbwa.”
Ovaxungimwenyo vamwe ohava ladipike ovanhu ovo tava ungaunga nonghalo yoluhodi va kufe ombinga moikonga yokukwafela ovanhu moitukulwa yavo. Okuninga ngaho ohashi va etele ehafo noku va kwafela va ungaunge noupu nonghalo oyo. (Oilonga 20:35) Ovakriste vahapu ovo va pita monghalo yoluhodi ova mona kutya okukwafela vamwe ohashi va hekeleke neenghono. — 2 Ovakorinto 1:3, 4.
a Osho hasho Ombiibeli tai hongo. Ombiibeli oya yandja omatomheno atatu kutya omolwashike ovanhu vaha fi. — Omuudifi 9:11; Johannes 8:44; Ovaroma 5:12.
-
-
Nghee u na okuhekeleka ovo va nyika oluhodiOshungonangelo (yomoukalele)—2016 | No. 3
-
-
OSHIPALANYOLE SHOKOMBADA | NGEENGE UMWE OO U HOLE A FYA
Nghee u na okuhekeleka ovo va nyika oluhodi
Mbela ope na efimbo olo wa li u udite uhe na oshilonga ile ito dulu okukwafela kaume ile omupambele woye oo a nyika oluhodi? Omafimbo amwe ohatu kala tuhe shii kutya natu ka popye ile natu ka ninge shike. Ashike ope na shihapu osho hatu dulu okuninga notashi kwafa.
Osho sha fimana okukala po kwoye nokupopya eendjovo di li paunafangwa ngaashi: “Ombili unene.” Momaputuko mahapu omunhu oha mono kutya ou na ko nasha naye moku mu papatela noku mu fefenga komapepe. Omunhu oo a filwa ngeenge ta popi naave, kala ho pwilikine nelitulemo nononghenda. Oto dulu okukwafela oukwaneumbo oo wa filwa moinima oyo itau dulu okuninga, ngaashi oku va telekela, okufila oshisho ounona noku va kwafela eshi tava ningi omalongekido e na sha nefudiko. Ekwafo la tya ngaho otali ke va hekeleka shi dulife okupopya eendjovo da diladilwa nawa.
Mokweendela ko kwefimbo, oto ka dula okupopya kombinga yanakufya, to popi shi na sha nomaukwatya aye mawa nosho yo oimoniwa yaye ihafifa. Eenghundafana da tya ngaho otadi ka xwepopaleka onghalo yomunhu oo a filwa. Pashihopaenenwa, Pam oo a filwa omushamane waye, paife pa pita omido 6, okwa ti: “Omafimbo amwe ovanhu ohava lombwele nge oinima iwa oyo ya ningwa kuIan, oyo inandi shiiva nande onale, naasho ohashi etele nge ehafo.”
Olopota imwe oya popya kutya, ovanhu vahapu ovo va filwa ohava pewa ashike ekwafo pehovelo loshiningwanima, ndele ngeenge ovanhu va shuna komalipyakidilo avo ohave va dimbwa. Onghee hano, oshiwa okutwikila okukala ho kwatafana nomunhu oo a filwa.a Ovanhu vahapu ovo va filwa nohava kala va nyika oluhodi efimbo lile ohava pandula onghedi ya tya ngaho molwaashi ohashi va hekeleke.
Natu ka taleni koshihopaenenwa shomukainhu omunyasha wedina Kaori wokuJapan oo a li a yahamekwa neenghono kefyo laina nosho yo omumwainakadona woshiveli shavo oo a ka fya konima yeemwedi 15. Okwa li a pandula neenghono eshi a kala ta kwafelwa pandjikilile kookaume kaye ovadiinini. Ritsuko oo a li umwe womookaume kaye, nonande okwa li a kula kuye, ova kala ve na ekwatafano le likalekelwa. Kaori okwa ti: “Paushili wo vene, oshinima osho kanda li nde shi hafela. Kanda li ndi shii ngeenge ope na omunhu oo hatu ka kala tu na ekwatafano naye ngaashi olo nda li ndi na nameme. Ndele onghedi oyo meme Ritsuko ha ungaunga naame oya pameka ekwatafano letu naye. Oshivike keshe, ohatu i naye moilonga yokuudifa nosho yo kokwoongala kwopaKriste. Oha shivi nge keumbo laye, ha etele nge oikulya noha shangele nge lwoikando eenhumwafo nosho yo oukalata. Meme Ritsuko oha ungaunga naame monghedi iwa, naasho osha kuma nge neenghono.”
Paife opa pita omido 12 eshi ina yaKaori a fya, ashike paife ye nomushamane waye ove li moilonga yokuudifa yefimbo liyadi. Kaori okwa ti: “Natango meme Ritsuko oha ulikile nge oukwao wananghali. Ngeenge nda shuna koshitukulwa oko nda dalelwa, ohandi mu talele po nohatu hafele alushe eendafano tali tungu.”
Ope na natango oshihopaenenwa shaPoli wokuKipro oo e li umwe womEendombwedi daJehova nokwa kala ha kwafelwa pandjikilile. Poli okwa li e na omushamane omunalukeno wedina Sozos. Omushamane waye okwa tula po oshihopaenenwa shiwa mokukala ha file oshisho eongalo lopaKriste nokwa kala ha shivi eefiye novafiyekadi keumbo laye. (Jakob 1:27) Shinyikifa oluhodi, Sozos okwa ka fya komukifi wokouluvi hau ifanwa brain tumor, eshi a li e na omido 53. Poli okwa ti: “Onda filwa omushamane wange omudiinini oo twa kala naye mohombo oule womido 33.”
Kendabala okukala ho kwafele ovo va filwa meenghedi tadi longo
Konima yefudiko lomushamane waye, Poli okwa tembukila koKanada nomonamati waye, Daniel, oo a li e na omido 15. KoKanada oko va tembukila, ova ka kala hava ongala pamwe nEendombwedi daJehova. Poli okwa ti: “Ookaume kange vokeongalo olo lipe kava li ve shii onakudiwa yetu nonghalo idjuu oyo twa pita muyo. Ashike nande ongaho, ova kala tava pange oukaume nafye, have tu hekeleke neendjovo dopahole nohava ningi keshe osho tava dulu opo ve tu kwafele. Osho osha li ekwafo linene komonamati wange pefimbo olo a li a pumbwa okuulikilwa ohole kuxe. Ovakwatelikomesho meongalo ova li va kwafela Daniel neenghono. Ova li alushe have mu shivi va ka dane etanga nokuhafela pamwe nookaume kavo.” Poli nosho yo omonamati waye paife otave shi endifa nawa.
Ope na eenghedi dihapu omo hatu dulu okukwafela nokuhekeleka ovo va nyika oluhodi. Ombiibeli nayo otai tu hekeleke eshi ya popya kombinga yonakwiiwa itunhula oyo twa teelela.
a Ovanhu vamwe ohava didilike moulindeli vavo, efiku omo omunhu a filwa opo va kale hava dimbuluka oku mu hekeleka mefiku olo tuu olo ile popepi nefiku olo.
-
-
Oonakufya otava ka nyumunwaOshungonangelo (yomoukalele)—2016 | No. 3
-
-
OSHIPALANYOLE SHOKOMBADA | NGEENGE UMWE OO U HOLE A FYA
Oonakufya otava ka nyumunwa
Gail oo a tumbulwa moitukulwa ei ya pambafana ka li e shii ngeenge onghalo yaye yokukala a nyika oluhodi omolwefyo lomushamane waye, Rob, otai ka xwepopala. Ashike paife okwa teelela nodjuulufi oku ka mona omushamane waye mounyuni mupe oo wa udanekwa kuKalunga. Gail okwa ti: “Ondi hole unene omushangwa wEhololo 21:3, 4.” Omushangwa oo otau ti: “Kalunga mwene ota kala pamwe navo, . . . ndele ota feta po omahodi momesho avo, nefyo itali kala po vali ile oluhodi ile okulila ile ouyahame itau kala po vali, osheshi eshi shotete osha xula po.”
Gail okwa ti: “Eudaneko olo otali yandje eteelelo litunhula notali hekeleke ovanhu aveshe ovo va filwa. Ondi uditile onghenda ovanhu ovo va filwa ndele kave na eteelelo loku ka mona ovaholike vavo ovo va fya.” Omolweitavelo laye, Gail okwe liyamba okukala ha longo eevili 70 omwedi keshe moilonga yokuudifa, ta udifile ovanhu kombinga yeudaneko laKalunga olo kutya ‘efyo itali kala po vali.’
Job okwa kala e na elineekelo kutya ota ka nyumunwa
Otashi dulika u kale u udite kutya osho itashi shiiva. Ndele diladila koshihopaenenwa shaJob oo a li ta vele oudu wa kwata moiti. (Job 2:7) Nonande Job okwa li e lihalela okufya, natango okwa kala a itavela kutya Kalunga oku na eenghono doku mu nyumuna. Okwa popya nondjungu a ti: “Akutu, ngeno u holeke nge moshovafi . . . Ove ngeno u ifane, ame nohandi ku nyamukula, Ove ho djuulukwa oshilonga shomake oye.” (Job 14:13, 15) Job okwa li e na elineekelo kutya Kalunga ota ka kala e mu djuulukwa note ke mu nyumuna.
Mafiku Kalunga ota ka ninga edu alishe oparadisa nota ka nyumuna Job nosho yo ovanhu omamiliyona. (Lukas 23:42, 43) Ombiibeli oya popya mOilonga 24:15, ya ti: “Otaku ka kala enyumuko.” Jesus okwe tu shilipaleka yo a ti: “Inamu shi kuminwa, osheshi efimbo tali uya, opo aveshe ava va kala meembila otava udu ondaka yaye. Ndee tava hololoka mo.” (Johannes 5:28, 29) Job ota ka mona ewanifo leudaneko olo. Ota ka wanifilwa yo eendjovo odo tadi ti: “Olutu laye tali ka fuluka vali eenghono dounyasha” ndele ta kala ‘omunyasha’ fiyo alushe. (Job 33:24, 25) Osho otashi ka ningilwa aveshe ovo va ulika olupandu li na sha nefilonghenda laKalunga loku ka nyumunina ovanhu kombada yedu.
Ouyelele oo twa kundafana moshitukulwa eshi itau ka xulifa po filufilu oluhodi loye ngeenge owa filwa. Ndele ngeenge owa kala to dilonga moule komaudaneko oo e li mEendjovo daKalunga, Ombiibeli, oto ka kala u na eteelelo lashili noto ka pula komesho u na ondjungu. — 1 Ovatessaloniki 4:13.
Mbela ino hala okulihonga shihapu shi na sha nanghee to dulu okuungaunga nonghalo yoluhodi? Ile pamwe ou na omapulo a pamba onghalo oyo, ngaashi kutya: “Omolwashike Kalunga a efa oukolokoshi nokumona oixuna ku kale po?” Inda ko-website yetu yo-jw.org u mone nghee Ombiibeli ya yandja omanyamukulo taa hekeleke.
-