ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • mwbr16 Oktoba ep. 1-23
  • Eedjo dokafo Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • Eedjo dokafo Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa
  • Eedjo dokafo Onghalamwenyo yapaKriste noilonga yokuudifa 2016
Eedjo dokafo Onghalamwenyo yapaKriste noilonga yokuudifa 2016
mwbr16 Oktoba ep. 1-23

Eedjo dokafo Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa

3-9 OKTOBA

OMAMONA OMEENDJOVO DAKULUNGA | OMAYELETUMBULO 1-6

“Onde lineekela Jehova nomutima wange aushe”

(Omayeletumbulo 3:1-4) Omumwange, ino dimbwa elongo lange, nomutima woye nau diinine oipango yange; 2 osheshi lo otali ku hapupalifile omafiku nomido dokukalamwenyo nombili. 3 Olune noudiinini inau ku efa. I mangela mofingo yoye, i shangela moshipelende shomutima woye, 4 opo nee to ka mona onghenda nomayele mawa moipafi yaKalunga noyovanhu.

w00 1/15 23-24

Kulika ekwatafano loye naJehova

Omuhongwa Jakob okwa shanga a ti:“Eheneni kuKalunga, opo nee Ye ta ehene kunye.” (Jakob 4:8). Omupsalme David okwa imba a ti: “Eendafano lOmwene oli li naava have mu tila.” (Epsalme 25:14) Osha yela kutya Jehova okwa hala tu kulike ekwatafano letu naye. Ndele havanhu aveshe ovo hava longele Kalunga nokudulika keemhango daye hava kala ve udite va ehena kuye.

Ongahelipi shi na sha naave? Mbela ou na ngoo ekwatafono lopofingo naKalunga? Ka pena omalimbililo, owa hala okweehena po pepi naYe. Ongahelipi hatu dulu okupameka ekwatafano letu naye? Eshi otashi ka tya shike kufye? Metukulwa etitatu lembo lomayeletumbulo omu na enyamukulo.

Lalakanena ouwanghenda noshili

Ohamba Salomo yopefimbo lonale oya hovela etukulwa etitatu lomayeletumbulo neendjovo edi: “Omumwange, ino dimbwa elongo lange, nomutima woye nau diinine oipango yange, osheshi lo otali ku hapupalifile omafiku nomido dokukalamwenyo nombili.” (Omayeletumbulo 3:1, 2) Molwaashi Salomo, okwanwefwa mo a shange omayele oo, oshayela kutya omayele oo okwa dja lelalela ku Jehova Kalunga nokwetu nuninwa. Eshi edimbulukifo kufye tu dulike keemhango daKalunga ile komahongo aye oo a shangwa mOmbiibeli. Ngeenge otwa dulika, ote tu “hapupalifile omafiku nomido dokukalamwenyo nombili.”Onghee hano, nokuli nopaife ohatu dulu okuhafela onghalamwenyo nokuhenuka oinima oyo hai tu etele oshiponga she fyo olo hali wile ovakolokoshi. Shikwawo vali, ohatu dulu okuhafela etelelo lomwenyo waalushe mounyuni mupe wombili. — Omayeletumbulo 1:24-31; 2:21, 22.

Salomo okwa twikila ko ta ti: “Olune noudiinini inau ku efa. I mangela mofingo yoye, i shangela moshipelende shomutima woye, opo nee to ka mona onghenda nomayele mawa moipafi yaKalunga noyovanhu.” — Omayeletumbulo 3:3, 4.

Melaka lopehovelo, oshitya “ouwanghenda” osha tolokwa “ohole ina oudinini” okuyukifa koudinini nosho yo keyambidido. Otwa tokola ngoo toko okukala twe liameka ku Jehova kutya nee otu hangwe konghalo yatya ngahelipi? Ohatu ulikile ngoo ovaitaveli vakwetu olukeno? Ohatu longo ngoo noudinini opo tu ehene elela popepi navo? Mbela ohatu kala ngoo ‘neendjovo dounongo kelaka letu’ eshi hatu ungaunga navo efiku nefiku nokuli nomeenghalo didjuu? — Omayeletumbolo 31:26.

Jehova ote ke tu ‘kufila’ po ngeenge otwa kala tu na olukeno. (Epsalme 86:5) Ngeenge otwe livele ombedi komanyono etu omonakudiwa nokuyukifa eendjila detu, ohatu ka kala noushili kutya ‘omatimba etu otaa ka dimwa po’ kuJehova. (Oilonga 3:19) Mbela katu na okuhopaenena Kalunga ketu mokukala hatu dimine po vakwetu omatauluko avo? — Mateus 6:14, 15.

Jehova “oKalunga kashili” nokwa hala oushili kwaavo va hala okukala nekwatafano naye. (Epsalme 31:5, NW) Mbela ohatu dulu ngoo shili okukala ookaume kaJehova nonande ohatu nyonene owina, hatu lihumbata twa fa ovakriste ofimbo ngeenge pehe na oo etu wete otwa fa “eembudi” odo hadi holeke oukwatya wado woshili? (Epsalme 26:4) Osho otashi kakala sha nyika oulai molwaashi oinima “aishe oya kala ngaho poluhaela momesho [aJehova]!” — Ovaheberi 4:13.

Ouwanghenda noushili oya fa ashike okalyenge komofingo molwaashi ohai tu kwafele tu filwe onghenda momesho aKalunga nokovanhu vakwetu. Inatu pumbwa ashike okuulika omaukwatya oo, ndele otwa pumbwa yo oku a shangela moipelende yomitima detu noku ininga oshitukulwa shoukwatya wetu.

Kulika elineekelo lakola muJehova

Ohamba Salomo oya twikila ko ya ti: “Nomutima woye aushe lineekela Omwene, ino liameka keendunge doye mwene. Mu shiiva meendjila doye adishe, opo nee Ye ota ka lalakanifa omalila oye.” — Omayeletumbulo 3:5, 6

Otwa pumbwa okulineekela Jehovah filufilu. E li Omushiti, “eenghono daye odinene” nokuli odjo ‘yeenghono.’ (Jesaja 40:26, 29) Oha dulu okuwanifa po omalalakano aye aeshe. Nomolwaasho edina laye tali ti “oha ningifa,” naasho oha shi tu kwafele tu kale tu na elineekelo kutya ota ka wanifa po elalakano laye! Oushili oo kutya “Kalunga ina dula okufufya” oo we mu ningifa a kale omunashili a shiya ko. (Ovaheberi 6:18) Oukwatya waye wa dengambada oo ohole . (1 Johannes 4:8) Ye “omuyuki meendjila daye adishe, nomunanghenda mokulonga kwaye akushe.” (Epsalme 145:17) Ngeenge itatu dulu okulineekela Jehova, olyelye vali hatu dulu okulineekela? Opo tu kulike elineekelo muye, otwa pumbwa ‘okumakela, fye tu tale ouwa wOmwene apa ufike’ mokutula moilonga osho hatu lihongo mOmbiibeli paumwene nokutala kutya ohashi eta ouwa ulipi. — Epsalme 34:9.

Ongahelipi hatu dulu ‘okushiiva Jehova meendjila detu adishe’? Omupsalme a nwefwa mo okwa ti: “Onda hala okudimbulukwa oinenelonga yOmwene, heeno, okudimbulukwa oikumifilonga yoye yonale.” (Epsalme 77:12) Molwaashi Kalunga iha monika, okudilonga koinenelonga yaye naasho a longela ovapiya vaye monakudiwa otashi ke tu kwafela tu kulike ekwatafano letu naye.

Eilikano oli li onghedi imwe omo hatu dulu okudimbuluka Jehova. Ohamba David oya li hai ifana Jehova “efiku alishe.” (Epsalme 86:3) Omafimbo amwe David okwa li ha ilikana oufiku, eshi a li onga onauki mombuwa. (Epsalme 63:6, 7) Omuyapostoli Paulus okwe tu kumaida tu ‘ilikane alushe mOmhepo.’ (Ovaefeso 6:18) Ohatu ilikana lungapi? Ohatu hafele ngoo ekwatafano naJehova tashi di komutima? Ngeenge otwe lihange meenghalo didjuu, mbela ohatu mu pula ngoo e tu kwafele? Mbela ohatu pula ngoo ewiliko laye okupitila meilikano ngeenge hatu ningi omatokolo a fimana? Omailikano etu taa ti sha ohae tu ehenifa popepi elela naye. Ohatu ka kala yo twa shilipalekwa kutya ota ka pwilikina komailikano etu ‘nokulalakanifa omalila’ etu.

Inashi nyika tuu oulai okukala twe ‘liameka keendunge detu vene’ ile kovanhu ovo va fimana mounyuni ofimbo hatu dulu okukala tu na elineekelo muJehova! Salomo okwa ti: “Ino kala omunongo momesho oye mwene.” Ndele mepingafano naasho okwa ti: “Tila Omwene, ndee kanduka mo mowii; osho tashi wapaleke olutu loye ndee tashi hekeleke omakipa oye.” (Omayeletumbulo 3:7, 8) Oumbada wokutila okunyemateka Kalunga ohau pangele eenghatu, omadiladilo nosho yo omaliudo etu. Oumbada wa tya ngaho ohau tu amene kokulonga owii nohashi velula pamhepo nokukala wa pepelelwa.

Yandja kuJehova osho sha denga mbada

Omeenghedi vali dilipi hatu dulu okweehena popepi naKalunga? Ohamba Salomo oya ti vali: “Omwene mu fimaneka neliko loye noshipe shoye shomukeshe to shi likola.” (Omayeletumbulo 3:9) Okufimaneka Jehova osha hala lela okutya oku mu tumbaleka, oku mu popya moipafi nokuyambidida mokushiivifa edina laye moipafi. Eliko olo hatu dulu okufimanekifa nalo Jehova ongaashi efimbo, owino, eenghono nosho yo oikwamaliko yetu. Oyo oyo i na okukala oiimati yetu yotete ya denga mbada. Mbela onghedi omo hatu longifa oiniwe yetu yopaumwene kai na okuulika kutya ohatu ‘kongo tete ouhamba waKalunga nouyuki waye’? — Mateus 6:33.

(Omayeletumbulo 3:5-8) Nomutima woye aushe lineekela Omwene, ino liameka keendunge doye mwene. 6 Mu shiiva meendjila doye adishe, opo nee Ye ota ka lalakanifa omalila oye. 7 Ino kala omunongo momesho oye mwene. Tila Omwene, ndee kanduka mo mowii; 8 osho tashi wapaleke olutu loye ndee tashi hekeleke omakipa oye.

w00 1/15 24

Kulika ekwatafano loye naJehova

Ouwanghenda noushili oya fa ashike okalyenge komofingo molwaashi ohai tu kwafele tu filwe onghenda momesho aKalunga nokovanhu vakwetu. Inatu pumbwa ashike okuulika omaukwatya oo, ndele otwa pumbwa yo oku a shangela moipelende yomitima detu noku i ninga oshitukulwa shoukwatya wetu.

Kulika elineekelo lakola muJehova

Ohamba Salomo oya twikila ko ya ti: “Nomutima woye aushe lineekela Omwene, ino liameka keendunge doye mwene. Mu shiiva meendjila doye adishe, opo nee Ye ota ka lalakanifa omalila oye.” — Omayeletumbulo 3:5, 6

Otwa pumbwa okulineekela Jehovah filufilu. E li Omushiti, “eenghono daye odinene” nokuli odjo ‘yeenghono.’ (Jesaja 40:26, 29) Oha dulu okuwanifa po omalalakano aye aeshe. Nomolwaasho edina laye tali ti “oha ningifa,” naasho oha shi tu kwafele tu kale tu na elineekelo kutya ota ka wanifa po elalakano laye! Oushili oo kutya “Kalunga ina dula okufufya” oo we mu ningifa a kale omunashili a shiya ko. (Ovaheberi 6:18) Oukwatya waye wa dengambada oo ohole . (1 Johannes 4:8) Ye “omuyuki meendjila daye adishe, nomunanghenda mokulonga kwaye akushe.” (Epsalme 145:17) Ngeenge itatu dulu okulineekela Jehova, olyelye vali hatu dulu okulineekela? Opo tu kulike elineekelo muye, otwa pumbwa ‘okumakela, fye tu tale ouwa wOmwene apa ufike’ mokutula moilonga osho hatu lihongo mOmbiibeli paumwene nokutala kutya ohashi eta ouwa ulipi. — Epsalme 34:9.

Ongahelipi hatu dulu ‘okushiiva Jehova meendjila detu adishe’? Omupsalme a nwefwa mo okwa ti: “Onda hala okudimbulukwa oinenelonga yOmwene, heeno, okudimbulukwa oikumifilonga yoye yonale.” (Epsalme 77:12) Molwaashi Kalunga iha monika, okudilonga koinenelonga yaye naasho a longela ovapiya vaye monakudiwa otashi ke tu kwafela tu kulike ekwatafano letu naye.

Eilikano oli li onghedi imwe omo hatu dulu okudimbuluka Jehova. Ohamba David oya li hai ifana Jehova “efiku alishe.” (Epsalme 86:3) Omafimbo amwe David okwa li ha ilikana oufiku, eshi a li onga onauki mombuwa. (Epsalme 63:6, 7) Omuyapostoli Paulus okwe tu kumaida tu ‘ilikane alushe mOmhepo.’ (Ovaefeso 6:18) Ohatu ilikana lungapi? Ohatu hafele ngoo ekwatafano naJehova tashi di komutima? Ngeenge otwe lihange meenghalo didjuu, mbela ohatu mu pula ngoo e tu kwafele? Mbela ohatu pula ngoo ewiliko laye okupitila meilikano ngeenge hatu ningi omatokolo a fimana? Omailikano etu taa ti sha ohae tu ehenifa popepi elela naye. Ohatu ka kala yo twa shilipalekwa kutya ota ka pwilikina komailikano etu ‘nokulalakanifa omalila’ etu.

Inashi nyika tuu oulai okukala twe ‘liameka keendunge detu vene’ ile kovanhu ovo va fimana mounyuni ofimbo hatu dulu okukala tu na elineekelo muJehova! Salomo okwa ti: “Ino kala omunongo momesho oye mwene.” Ndele mepingafano naasho okwa ti: “Tila Omwene, ndee kanduka mo mowii; osho tashi wapaleke olutu loye ndee tashi hekeleke omakipa oye.” (Omayeletumbulo 3:7, 8) Oumbada wokutila okunyemateka Kalunga ohau pangele eenghatu, omadiladilo nosho yo omaliudo etu. Oumbada wa tya ngaho ohau tu amene kokulonga owii nohashi velula pamhepo nokukala wa pepelelwa.

Yandja kuJehova osho sha denga mbada

Omeenghedi vali dilipi hatu dulu okweehena popepi naKalunga? Ohamba Salomo oya ti vali: “Omwene mu fimaneka neliko loye noshipe shoye shomukeshe to shi likola.” (Omayeletumbulo 3:9) Okufimaneka Jehova osha hala lela okutya oku mu tumbaleka, oku mu popya moipafi nokuyambidida mokushiivifa edina laye moipafi. Eliko olo hatu dulu okufimanekifa nalo Jehova ongaashi efimbo, owino, eenghono nosho yo oikwamaliko yetu. Oyo oyo i na okukala oiimati yetu yotete ya denga mbada. Mbela onghedi omo hatu longifa oiniwe yetu yopaumwene kai na okuulika kutya ohatu ‘kongo tete ouhamba waKalunga nouyuki waye’? — Mateus 6:33.

Konakona moule omamona opamhepo

(Omayeletumbulo 1:7) Okutila Omwene okwo efina leshiivo. Omalai taa dini ounongo noutekuduliko.

w06 11/1 9 okat. 1

Omanenedhiladhilo okuza membo lyOmayeletumbulo

Omapulo gopamanyolo taga yamukulwa:

1:7; 9:10 — Omomukalo guni etilo okutila Jehova li li “ekota [lyontseyo, OB-1954]” nosho wo “ekota lyowino”? Ngele kapu na etilo okutila Jehova, kapu na ontseyo, molwaashoka oye Omushiti gwiinima ayihe nOmunyoli gwOmanyolo. (Aaroma 1:20; 2 Timoteus 3:16, 17) Oye Onzo yolela yontseyo ayihe yashili. Onkee ano, ekota lyontseyo olyo etilosimaneko okutila Jehova. Etilokalunga nalyo oli li wo ekota lyowino, molwaashoka itapu vulu okukala owino ngele kapu na ontseyo. Kakele kaashono, omuntu ngoka ihaa tila Jehova ita ka longitha ontseyo ndjoka e na okusimaneka nayo Omushiti.

it-2 180

Eshiivo

Odjo yEshiivo. Jehova oye odjo yeshiivo alishe. Jehova oye ha yandje omwenyo, naasho otashi ulike kutya okuyadi eshiivo. (Eps 36:9; Oil 17:25, 28) Shikwao vali, Kalunga oye a shita oinima aishe, onghee hano, eshiivo lovanhu otali ulike oilonga yomake aye. (Eh 4:11; Eps 19:1, 2) Kalunga oye a nwefwa mo Eendjovo daye, omo okupitila mudo ovanhu tave lihongo ehalo nomalalakano aye. (2Tim 3:16, 17) Jehova oye odjo yeshiivo lashili alishe, nomunhu oo ha kongo eshiivo la tya ngaho, otaka kala e na oumbada woku mu tila nokukala a lungama ehe mu udife nai. Oumbada wa tya ngaho ou li ehovelo leshiivo. (Omayel 1:7) Etilo lokutila Kalunga ohali kwafele omunhu a mone eshiivo lashili, ofimbo ovo ihava konakona kombinga yaKalunga hava fiki pexulifodiladilo lapuka li na sha noinima oyo ve wete.

(Omayeletumbulo 6:1-5) Omumwange, ove ngenge wa ninga omuponhele woifuta yomukweni, wa yandja eke kuou u he mu shii, 2 we limangifa keendjovo domokanya koye, wa kwatwa keendjovo dokanya koye, 3 shi ninga hano, omumwange, opo u lixupife, osheshi wa kwatwa komake komukweni: inda u wile oombe u fininike omukweni, 4 Ino itavelela omesho oye eemhofi, neemhafu doye okukumuka. 5 Lixupifa momake ngaashi omenye nongaashi odila meke lomukwati weedila.

w00 9/15 25-26

Amena edina loye

OMUNHU oo ha nduluka po omatungo mawa ohe liningile edina liwa ngaashi omuduti womatungo. Omukainhu omunyasha oo he lihongo nawa oha shiivika e li omuhongwa dingi. Nokuli nomunhu oo iha ningi sha ohe liningile edina lii ngaashi omundedenhu. Ombiibeli oya divilika ongushu yokuliningila edina liwa ya ti: “Edina li nondilo li dule oupuna uhapu, nohokwe i dule oshisilveri noshingoldo.” — Omayeletumbulo 22:1.

Omunhu ota dulu okuliningila edina liwa okupitila nokuli moinima yanafangwa nonande otashi pula efimbo lihapu. Ashike aishe otai ka kala yongaho ngeenge ina katuka pandunge. Pashihopaenenwa, omunhu ota dulu okunyona po edina laye liwa ngeenge okwa i momilele inadi koshoka. Metukulwa eti 6 lOmayeletumbulo, ohamba Salomo oya yandja elondwelo li na sha noikala nosho yo eenghatu odo tadi dulu okunyona po edina letu liwa nekwatafano letu naJehova Kalunga. Oinima oyo i tondike kuJehova ongaashi okupopya inaku diladilwa nawa, ondede, ekonda nomilele inadi koshoka. Ngeenge otwa dulika kelondwelo olo, otashi ke tu kwafela tu kaleke po edina letu liwa.

Likaleka kokule noinima oyo ya nyika oulai

Etukulwa 6 lOmayeletumbulo ola popya tali ti: “Omumwange, ove ngenge wa ninga omuponhele woifuta yomukweni, wa yandja eke kuou u he mu shii, we limangifa keendjovo domokanya koye, wa kwatwa keendjovo dokanya koye, shi ninga hano, omumwange, opo u lixupife, osheshi wa kwatwa komake komukweni: inda u wile oombe u fininike omukweni.” — Omayeletumbulo 6:1-3.

Eyeletumbulo olo otali tu londwele tuhe lidope moinima yavamwe, unene tuu ovo va nyika oshiponga. Ovaisraeli okwa li ve na ‘okuyambidida vakwao ovo va hepa noka ve na oiniwe.’ (Leviticus 25:35-38) Ashike Ovaisraeli vamwe ovo va li hava shingifa ova li ve li dopa meepoloyeka dokushingifa nokumona oimaliwa moku udanekela vamwe ve ke va kongele oinima yondilo ve va pesha ashike paushili hasho tava ningi, nokuninga ngaho oshe va ningifa va kale ve na eendjo. Eenghalo da tya ngaho otadi dulu okuholoka po nokunena. Pashihopaenwa, omahangano oimaliwa otashi dulika a pule kutya otashi ka pula efimbo lifike peni okwaalula oimaliwa ya tya ngaho ofimbo inaa yandja omukuli. Inashi nyika tuu oulai okuninga eudaneko meendelelo ponhele yavamwe! Otashi dulika tu ka wile momwiyo wokuhola oimaliwa, nedina letu otali ka kakekwa meembaanga nosho yo momahangano oo haa yandje omikuli.

Ongahelipi ngeenge otwe lihange twa katuka onghatu moshinima osho pehovelo sha li tashi monika shopandunge ndele lwanima hatu ke shi didilika mo kutya mboli osha nyika oulai? Oshi li pandunge okweekelashi ounhwa ‘nokufininika omukweni’ mu paafane ombili. Natu kendabaleni ngaashi hatu dulu tu paafane ombili navakwetu. Odjo imwe oya ti: “Ino fiya emanya la londa ku likwawo fiyo osheshi mwa udafana nomupataneki woye nokupaafana ombili, opo pa kale ombili pokati keni naye.” Naasho oshi na okuningwa diva, nomolwaashi ohamba Salomo ya weda ko ya ti: “Ino itavelela omesho oye eemhofi, neemhafu doye okukumuka. Lixupifa momake ngaashi omenye nongaashi odila meke lomukwati weedila.” (Omayeletumbulo 6:4, 5) Oshi li pandunge okudja mo momaudafanotwokumwe oo opangeshefa diva ngaashi tashi dulika ofimbo inae kuyula.

Natu kale hatu longo noudiinini ngaashi oufelepuka

Salomo okwa popya a ti: “Omundede ove, inda kokafelepuka, u tale eendjila dako u mone eendunge!” Ounongo ulipi hatu dulu okumona meendjila dokafelepuka? Ohamba Salomo oya nyamukula ya ti “Ko ke he nomupiti wokomesho, nomupashukili ile omupangeli, ndelenee ko take lilongele omungome wako mokulombo, eendya dako ke di tuvikile mefimbo lokufu.” — Omayeletumbulo 6:6-8.

Onghedi omo oufelepuka ohava longele kumwe oikumwifa. Shididilikwedi, ohava ongele eendja dokomesho yefimbo. Kave na ‘omupiti wokomesho, nomupashukili ile omupangeli.’ Doshili, odi na ohambanghainhu, meityo olo kutya oilile po ashike okudala omai noyo ina youfelepuka ovo. Ashike ihai yandje eemhango. Nonande oufelepuka kave na omukwatelikomesho ile omupashukili wokutala ngeenge otava longo tuu shili, ohava longo oilonga yavo tau pumo.

Mbela nafye katu na okulonga noudiinini ngaashi oufelepuka? Okulonga noudiinini nokukala twa tokola toko okuxwepopaleka onghedi yetu yokuhonga oshi na ouwa kufye kutya nee ohatu pashukilwa ile hasho. Kashi na nee mbudi kutya otu li kofikola, ile okoilonga yetu yomboloto ile ohatu kufa ombinga moinima yopamhepo, natu kale hatu longo noudiinini. Ngaashi ashike oufelepuka hava mono ouwa mokulonga kwavo noudiinini, Kalunga naye okwa hala tu ‘shambukilwe ouwa woshilonga shetu ashishe shidjuu.’ (Omuudifi 3:13, 22; 5:18) Ohatu ka kala tu na eliudo la koshoka nokukala twa wanenwa ngeenge otwa kala hatu longo noudiinini. — Omuudifi 5:12.

Salomo okwa longifa omapulo avali okanhaku opo a pendule omundedenhu momulele waye eshi a ti: “Omundede oove, fiyo onaini to kala wa nangala, onaini to ka penduka meemhofi doye?” Noku hei teta melaka, ohamba oya weda ko vali tai ti: “Natango kofa po kanini, natango kumuka kanini, natango lixukata omake oye u tulumukwe, opo nee oluhepo tali ku uya ngaashi omweelaeli, noufyona ngaashi omulumenhu a dililwa oiti.” (Omayeletumbulo 6:9-11) Ofimbo omundedenhu a nangala okangali, oufyoona otau mu totele ngaashi omulunga. Epya lomundedenhu ohali kala li yadi omwiidi nokalilifa. (Omayeletumbulo 24:30, 31) Ongeshefa yaye ohai mbangolota diva. Fiyo onaini omuyandji woilonga ta efele omeva monduda? Omunafikola oo e na ondede yokulihonga, okwa teelela tuu e ke shi endife nawa mofikola?

Kala omunashili

Molwaashi okukala nomikalo dii ohandi ka kekifa edina lomunhu moshitukulwa shavo nohaku nghundipaleke ekwatafano laye naKalunga, Salomo okwa weda ko a ti: “Ou ha endaaenda nokanya [ke] yadi oipupulu, oye omukolokoshi nomulongi wowii, ou ta pepe nomesho ta nyota edu neemhadi ndee ta yandje omadidiliko nominwe daye, okukengelela oku li momutima waye, ta diladila alushe oumbudi ndee ta kunu eemhata.” — Omayeletumbulo 6:12-14.

Eshi otashi ulike koukwatya womukengeleledi. Omunhu oo ha popi oipupulu iha kala a hala shi monike. Ngahelipi? Omunhu oo e ‘yadi oipupulu’ ihashi limokila ashike mokupopya ndele ohashi limonikila yo nokelinyengo lolutu. Omuhongwanhu umwe okwa ti: “Omaudi, omutono wewi nomalinyengo okoshipala oo amwe oo haa ulike kutya omunhu omukengeleledi; molwaashi eholoke po lokoshipala ha li ulike kutya omunhu ota kufa kekofi nota holeke sha.” Omunhu oo wongaho oha toto po oinima ihe fi yoshili noha longo owii alushe. Fiyo onaini oinima tai twikile oku mu endela nawa?

10-16 OKTOBA

OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | OMAYELETUMBULO 7-11

“Ino efa omutima wayo u kanduke mo melila”

(Omayeletumbulo 7:6-12) Osheshi ame nda talela mo mekende leumbo lange, nda vandamena mombululu yekende lange, 7 ndele nda mona mokati kovashima, mokati kovanyasha nda didilika omumati e he neendunge, 8 ou a enda nepandavanda, ta i kokolonela yomukainhu ndee ta katuka langhele keumbo laye, 9 moshiwiliwili, onguloshi yefiku momulaulu, mokati koufiku, 10 ndee tala, omukainhu umwe te mu shakeneke, a djala ngaashi omuholi woipala e nomutima tau hongaula 11 ye e he netulumuko nelilongelelo, eemhadi itadi dulu okukala meumbo laye 12 tai i pondje, natango meendabo, ndee ta kala ofika pokolonela keshe ndee ta nangele.

w00 11/15 29-30

“Diinina oipango yange, opo u kale nomwenyo”

Salomo okwa weda ko a ti: “I manga kominwe doye, i shangela moshipelende shomutima woye.” (Omayeletumbulo 7:3) Molwaashi ominwe detu odo hadi dana onghadangala ya fimana opo tu wanife po omalalakano etu di dulife omesho, oilihongomwa oyo hatu lihongo momishwangwa otai tu kwafele tu mone eshiivo lOmbiibeli loku tu dimbulukifa pandjikilile noku tu wilika mukeshe osho hatu ningi. Oipango yaKalunga otai ka kala oshitukulwa shonghalamwenyo yetu ngeenge otwe i shangele moipelende yomomitima detu.

Nopehe na okudimbwa efimano lounongo noleudeko ohamba oye tu ladipika tai ti: “Lombwela ounongo; ‘Oove omumwameme omukainhu! Eendunge di luka Omulineekelwa woye.’” (Omayeletumbulo 7:4) Ounongo oo hau tu kwafele tu tule moilonga eshiivo olo Kalunga e tu pa. Otu na okukala tu hole ounongo ngaashi ashike tu hole okamwamemekadona ketu. Eudeko oshike? Eudeko olo oukwatya wokudula okufaneka oinima momadiladilo, okuuda ko eityo nokumona ekwatafano olo li li po. Otu na okukala twa lenga eudeko ngaashi ashike twa lenga ekwatafano letu nakaume ketu.

Omolwashike tu na okuliufa kedeulo lopamishangwa nokukulika ounongo neudeko letu? Ombiibeli oya ti: “Opo do di ku amene komukainhu wovanhu, komuhaelwa, ou ta popi neendjovo delihalifo.” (Omayeletumbulo 7:5) Nomokuninga ngaho, otadi ke tu amena keendjovo domweendindjila nomunailongo oo mwii.

Omumati omunyasha a shakena nomukainhu ombwada

Ohamba Salomo oya ka popya vali oshinima osho ya mona nomesho ayo vene ya ti: “Ame nda talela mo mekende leumbo lange, nda vandamena mombululu yekende lange, ndele nda mona mokati kovashima, mokati kovanyasha nda didilika omumati e he neendunge, ou a enda nepandavanda, ta i kokolonela yomukainhu ndee ta katuka langhele keumbo laye, moshiwiliwili, onguloshi yefiku momulaulu, mokati koufiku.” — Omayeletumbulo 7:6-9.

Mekende olo Salomo a talela ola li la longwa moiti ashike ola li li na eembululu omo mwa li hamu dulu okutalelwa. Komapandavanda okwa li haku laula diva eshi ta kweende taku wiwile. Salomo okwa li a mona nghee omumati oo omunyasha a li tai moshiponga. Molwaashi kali e na eendunge okwa li a hala osho omutima waye tau mu lombwele. Okwa li e shii nawa ovashiinda shaye omo a ya naasho tashi dulika sha li tashi ke mu ningilwa. Omumati oo omunyasha okwa li a ehena lela popepi ‘nokolonela yomukainhu’ oo, oyo ya li popepi neumbo laye. Omukainhu oo olyelye? Elalakano laye olashike?

Ohamba Salomo oyo ya mona oshinima osho oya twikila ko ya ti: Tala, omukainhu umwe te mu shakeneke, a djala ngaashi omuholi woipala e nomutima tau hongaula, ye e he netulumuko nelilongelelo, eemhadi itadi dulu okukala meumbo laye, tai pondje, natango meendabo, ndee ta kala ofika pokolonela keshe ndee ta nangele.” — Omayeletumbulo 7:10-12.

Onghedi omo omukainhu oo a li a djala otai holola osho e li. (Genesis 38:14, 15) Okwa li a djala nai, ngaashi ashike ombwada. Shikwao vali, omukainhu oo momadiladilo aye nosho yo momutima waye omwa li mu na “omakoto” nokwa li yo e na “omakonda.” Omukainhu oo okwa li e na eenghono dihapu noku na ekuni, ha popyaana, hamutwe mukukutu, ha popi mokule, iha lombwelwa, iha fi ohoni ye natango kali ha dulika. Ponhele yokukala meumbo, okwa li e hole oku ka endaenda meenhele daaveshe, ye ta kalakala eefika pokolonela keshe momapandavanda ta kongo oshihakanwa shaye. Okwa li a teelela omunhu umwe ngaashi omumati oo womunyasha.

Nghee a hekwa

Omumati oo omunyasha okwa li a shakeneka omukainhu oo ha endaenda noku na omakonda. Tala kunghee Salomo a popya shi na sha nomukainhu oo! Okwa ti: “Ndele ye okwe mu kwata ndee te mu xupita, ndee ta ti kuye e noshipala shi he nahoni: Ame ndi nokuyamba omapanduloyambo, nena eli ame nda wanifa omaudaneko ange, onghee hano nda pita pondje ndi ku shakeneke, ndi konge oshipala shoye, ndele nde ku mona.” — Omayeletumbulo 7:13-15.

Omukainhu oo okwa li e na omilungu dipu. Okwa li ha popi ehe na oumbada eshi ta popi eendjovo daye nomukumo. Keshe osho a li ta popi osha li sha diladilwa noukeka nosha wana okunwefa mo omumati oo omunyasha. Eshi omukainhu oo a ti okwa yamba omapanduloyambo efiku tuu olo nokwa wanifa omaudaneko aye, okwa li ta ti ye omuyuki noku na oupamhepo muwa. Omapanduloyambo oo kwa li haa yambwa kotembeli yomuJerusalem ongaashi ombelela, oufila, omaadi nomaviinyu. (Leviticus 19:5, 6; 22:21; Numeri 15:8-10) Molwaashi omunhu oo ha yambe omapanduloyambo okwa li ha dulu okulikufila ko keyambo nosho yo ovaneumbo laye, omukainhu oo okwa li a lombwela omumati omunyasha kutya oku na eendja nomaviinyu mahapu keumbo laye. Osho osha yela kutya omumati oo omunyasha okwa li ta hafele efimbo liwa keumbo lomukainhu oo. Omukainhu oo okwa li a dja mo meumbo laye onhomenawina e uye e mu konge. Itashi ka kala tuu shiwa ngeno umwe okwa li ta dulu okuya moshipala omangela oyo! Omuhongwanhu umwe wOmbiibeli okwa ti: “Oshoshili kutya omukainhu oo okwa li ta kongo omumati keshe. Ndele mbela okwa li ngoo ta kongo omumati oo a shakeneka? Elai olo ashike tali ke mu itavela ngaashi naanaa olo a ya nalo.”

Tete okwe lininga nawa mokudjala oshikutu tashi monika nawa kombada noshi na edimba liwa ndele ta hovele okupopya te lishiti, te mu papatele, noku mu fipa komilungu. Omukainhu oo okwa ti: “Ombete yange nde i yala omalapi ombete, oiyata yomavala yoliina yomuEgipti. Ombete yange [nde] i shamina namirha, aloe nakaneel.” (Omayeletumbulo 7:16, 17) Omukainhu oo okwa li a yala ombete yaye nomalapi omaluvala oliina yomuEgipti nokwa li a shasha ko nomaadi amirha, aloe nakaneel.

Omukainhu oo okwa weda ko vali ta ti: ‘Ila, natu kolwe kohole fiyo ongula, natu nyakukwe pamwe meehalo.’ Ka li ashike a shiva omumati nelalakano va lye pamwe ouvalelo ovo aveke vavali, ndele okwa li yo shi nasha nokuya momilele. Ohashi kala shihafifa noshi li omhito iwa kovalumenhu ovanyasha! Moku mu heka, omukainhu oo okwa twikila ko ta ti: “Osheshi omulumenhu ke mo meumbo, okwa ya a endaaenda kokule, okwa kufa okakutu koimaliwa. Efiku lomutooto wohani ye ota ka aluka keumbo.” (Omayeletumbulo 7:18-20) Okwe mu udanekela kutya itava monika shaashi omushamane waye okwa dja po noinima ina sha nongeshefa noita aluka diva. Omukainhu oo kali tuu a yula omutima womumati oo omunyasha! “Okwe mu hongaula nokupopya kwaye kuhapu, molwomufenhu womilungu daye ye okwe mu yula.” (Omayeletumbulo 7:21) Otashi pula omumati e na eendunge ngaashi Joseph a henuke omwiyo wa tya ngaho. (Genesis 39:9, 12) Mbela omumati oo okwa li ngoo a henuka omwiyo oo?

(Omayeletumbulo 7:13-23) Ndele ye okwe mu kwata ndee te mu xupita, ndee ta ti kuye e noshipala shi he nahoni: 14 Ame ndi nokuyamba omapanduloyambo, nena eli ame nda wanifa omaudaneko ange, 15 onghee hano nda pita pondje ndi ku shakeneke, ndi konge oshipala shoye, ndele nde ku mona. 16 Ombete yange nde i yala omalapi ombete, oiyata yomavala yoliina yomuEgipti. 17 Ombete yange de i shamina namirha, aloe nakaneel. 18 Ila, natu kolweni kohole fiyo ongula, natu nyakukweni pamwe meehalo. 19 Osheshi omulumenhu ke mo meumbo, okwa ya a endaaenda kokule, 20 okwa kufa okakutu koimaliwa. Efiku lomutooto wohani ye ota ka aluka keumbo. 21 Ye okwe mu hongaula nokupopya kwaye kuhapu, molwomufenhu womilungu daye ye okwe mu yula. 22 Ye okwe mu shikula diva ngaashi ongobe tai twalwa kokatomeno, ngaashi elai tali twalwa la mangwa li handukilwe, 23 fiyo oshikuti tashi tyuula exuli laye, ngaashi odila tai tuka keendjadja dokuwata, ye ke shi shii ta shingifa omwenyo waye.

w00 11/15 30-31

“Diinina oipango yange, opo u kale nomwenyo”

Natango ohamba Salomo oyo ya mona eshi oinima tai ningwa oya ti: ‘Ndee tala, omukainhu umwe te mu shakeneke, a djala ngaashi omuholi woipala e nomutima tau hongaula, ye e he netulumuko nelilongelelo, eemhadi itadi dulu okukala meumbo laye, tai pondje, natango meendabo, ndee ta kala ofika pokolonela keshe ndee ta nangele.’ — Omayeletumbulo 7:10-12.

Onghedi omo omukainhu oo a li a djala otai holola osho e li. (Genesis 38:14, 15) Okwa li a djala nai, ngaashi ashike ombwada. Shikwao vali, omukainhu oo momadiladilo aye nosho yo momutima waye omwa li mu na “omakoto” nokwa li yo e na “omakonda.” Omukainhu oo okwa li e na eenghono dihapu noku na ekuni, ha popyaana, hamutwe mukukutu, ha popi mokule, iha lombwelwa, iha fi ohoni ye natango kali ha dulika. Ponhele yokukala meumbo, okwa li e hole oku ka endaenda meenhele daaveshe, ye ta kalakala eefika pokolonela keshe momapandavanda ta kongo oshihakanwa shaye. Okwa li a teelela omunhu umwe ngaashi omumati oo womunyasha.

Nghee a hekwa

Omumati oo omunyasha okwa li a shakeneka omukainhu oo ha endaenda noku na omakonda. Tala kunghee Salomo a popya shi na sha nomukainhu oo! Okwa ti: “Ndele ye okwe mu kwata ndee te mu xupita, ndee ta ti kuye e noshipala shi he nahoni: Ame ndi nokuyamba omapanduloyambo, nena eli ame nda wanifa omaudaneko ange, onghee hano nda pita pondje ndi ku shakeneke, ndi konge oshipala shoye, ndele nde ku mona.” — Omayeletumbulo 7:13-15.

Omukainhu oo okwa li e na omilungu dipu. Okwa li ha popi ehe na oumbada eshi ta popi eendjovo daye nomukumo. Keshe osho a li ta popi osha li sha diladilwa noukeka nosha wana okunwefa mo omumati oo omunyasha. Eshi omukainhu oo a ti okwa yamba omapanduloyambo efiku tuu olo nokwa wanifa omaudaneko aye, okwa li ta ti ye omuyuki noku na oupamhepo muwa. Omapanduloyambo oo kwa li haa yambwa kotembeli yomuJerusalem ongaashi ombelela, oufila, omaadi nomaviinyu. (Leviticus 19:5, 6; 22:21; Numeri 15:8-10) Molwaashi omunhu oo ha yambe omapanduloyambo okwa li ha dulu okulikufila ko keyambo nosho yo ovaneumbo laye, omukainhu oo okwa li a lombwela omumati omunyasha kutya oku na eendja nomaviinyu mahapu keumbo laye. Osho osha yela kutya omumati oo omunyasha okwa li ta hafele efimbo liwa keumbo lomukainhu oo. Omukainhu oo okwa li a dja mo meumbo laye onhomenawina e uye e mu konge. Itashi ka kala tuu shiwa ngeno umwe okwa li ta dulu okuya moshipala omangela oyo! Omuhongwanhu umwe wOmbiibeli okwa ti: “Oshoshili kutya omukainhu oo okwa li ta kongo omumati keshe. Ndele mbela okwa li ngoo ta kongo omumati oo a shakeneka? Elai olo ashike tali ke mu itavela ngaashi naanaa olo a ya nalo.”

Tete okwe lininga nawa mokudjala oshikutu tashi monika nawa kombada noshi na edimba liwa ndele ta hovele okupopya te lishiti, te mu papatele, noku mu fipa komilungu. Omukainhu oo okwa ti: “Ombete yange nde i yala omalapi ombete, oiyata yomavala yoliina yomuEgipti. Ombete yange [nde] i shamina namirha, aloe nakaneel.” (Omayeletumbulo 7:16, 17) Omukainhu oo okwa li a yala ombete yaye nomalapi omaluvala oliina yomuEgipti nokwa li a shasha ko nomaadi amirha, aloe nakaneel.

“Omukainhu oo okwa weda ko vali ta ti: ‘Ila, natu kolwe kohole fiyo ongula, natu nyakukwe pamwe meehalo.’ Ka li ashike a shiva omumati kouvalelo va lye pamwe ovo aveke vavali. Ndele okwa li yo shi nasha nokuya momilele. Ohashi kala shihafifa noshi li omhito iwa kovalumenhu ovanyasha! Mokumu heka, omukainu oo okwa twikila ko a ti: “Osheshi omulumenhu ke mo meumbo, okwa ya a endaaenda kokule, okwa kufa okakutu koimaliwa. Efiku lomutooto wohani ye ota ka aluka keumbo.” (Omayeletumbulo 7:18-20) Okwe mu udanekela kutya itava monika shaashi omushamane waye okwa dja po noinima ina sha nongeshefa noita ka aluka diva. Omukainhu oo kali tuu a yula omutima womumati oo omunyasha! “Okwe mu hongaula nokupopya kwaye kuhapu, molwomufenhu womilungu daye ye okwe mu yula.” (Omayeletumbulo 7:21) Otashi pula omumati e na eengunge ngaashi Joseph a henuke omwiyo wa tya ngaho. (Genesis 39:9, 12) Mbela omumati oo okwa li ngoo a anya?

“Ngaashi ongobe tai twalwa kokatomeno”

Salomo okwa ti vali: “Ye okwe mu shikula diva ngaashi ongobe tai twalwa kokatomeno, ngaashi elai tali twalwa la mangwa li handukilwe, fiyo oshikuti tashi tyuula exuli laye, ngaashi odila tai tuka keendjadja dokuwata, ye ke shi shii ta shingifa omwenyo waye.”— Omayeletumbulo 7:22, 23.

Otashi ulike kutya omumati oo omunyasha kali ta dulu okwaanya eshivo lomukainhu oo. Omadiladilo aye aeshe okwa li a fa taai nomhepo nokwa li a shikula mo a fa “ongobe tai twalwa kokatomeno.” Ngaashi omunhu a mangelwa meti ita dulu okufaduka po ehandukilo laye, omumati oo omunyasha naye okwa li a wila menyono. Kali a didilika kutya otai moshiponga ‘fiyo oshikuti sha tyuula exuli laye,’ noshipute osho a mona otashi dulika shi mu twale mefyo. Otashi dulika afye filufilu molwaashi a kwatwa komikifi odo hadi tandavele okudja momilele. Oshipute osho otashi dulu yo okweetifa efyo lopamhepo “mwakwa telwa omwenyo waye.” Okukala po kwaye akushe nonghalamwenyo yaye aishe oya kumwa, okwa nyona yo kuKalunga. Okwa wila yo meemhango defyo ngaashi odila i li momwiyo!

‘ino pukila momalila aye’

Ohamba Salomo oya londwela oku dja kwaasho ya mona ya ti: “Hano paife nye ovamwange, udeni nge ndele pwilikineni eendjovo dokanya kange. Omutima woye ino u ameka keendjila domukainhu ou, ino ka pukila momalila aye. Osheshi ovadipawa vahapu ye e va denga poshi, novahapu aveshe ovo e va dipaa. Meumbo laye tamu di eendjila domoshovafi, odo tadi kulukile meenhele defyo.” — Omayeletumbulo 7:24-27.

Osha yela kutya eyele la Salomo otali tu londwele tu a luke ko keendjila defyo domunhu mwii noku “kala nomwenyo.” (Omayeletumbulo 7:2) Ongahelipi elondwelo olo ta li dulu okulonga kunena! Oshoshili kutya ope na eenhele dihapu omo hamu kala ovo va nangela oihakanwa yavo. Omolwashike u na okulitwala momwiyo wu uwete mokuya keenhele datya ngaho? Navali, omolwashike u na okulandula osho ‘omutima woye tau ku lombwele’ nokweenda momalila ‘omunailongo’?

Omukainhu oo ‘ehe shiivike’ a monika kohamba okwa li a yula omumati neeshivo a ye keumbo laye opo va ka ‘nyakukilwe pamwe meehalo.’ Ovanyasha vahapu osho va ningilwa oushada wa tya ngaho nomomukalo wa faafana unene tuu ovakainhu. Ndele diladila kepulo eli: Ngeenge omunhu te ku kokele momilele, mbela oku ku hole ngoo shili ile ota wanifa po ashike omahalo aye okulihola mwene? Ngeenge omulumenhu okuhole omukainhu wonhumba, omolwashike e na oku mu fininika a teye po omufika waye wopaKriste wa deulwa neliudo laye? Salomo okwe tu londwela tu amuke ko keendjila da tya ngaho eshi a ti: ‘Omutima woye ino u ameka ko.’

Eendjovo domukainhu ombwada ohadi i omufenhu nodadiladilwa nawa. Ngeenge otwa kala tu na ounongo neudeko, otali ketu kwafela tu didilike mo eendjovo domukainhu oo. Inatu dimbweni kutya osho Jehova e tu lombwela otashi ke tu amena. Onghee hano, natu kendabaleni ngaashi hatu dulu tu ‘diinine omalombwelo aKalunga, opo tu dule okukala fiyo alushe’. — 1 Johannes 2:17

(Omayeletumbulo 7:4, 5) Lombwela ounongo; Oove omumwameme omukainhu! Eendunge di luka Omulineekelwa woye. 5 Opo do di ku amene komukainhu wovanhu, komuhaelwa, ou ta popi neendjovo delihalifo.

(Omayeletumbulo 7:24-27) Hano paife nye ovamwange, udeni nge ndele pwilikineni eendjovo dokanya kange. 25 Omutima woye ino u ameka keendjila domukainhu ou, ino ka pukila momalila aye. 26 Osheshi ovadipawa vahapu ye e va denga poshi, novahapu aveshe ovo e va dipaa. 27 Meumbo laye tamu di eendjila domoshovafi, odo tadi kulukile meenhele defyo.

w00 11/15 29

“Diinina oipango yange, opo u kale nomwenyo”

Salomo okwa weda ko a ti: “I manga kominwe doye, i shangela moshipelende shomutima woye.” (Omayeletumbulo 7:3) Molwaashi ominwe detu odo hadi dana onghadangala ya fimana opo tu wanife po omalalakano etu di dulife omesho, oilihongomwa oyo hatu lihongo momishwangwa otai tu kwafele tu mone eshiivo lOmbiibeli loku tu dimbulukifa pandjikilile noku tu wilika mukeshe osho hatu ningi. Oipango yaKalunga otai ka kala oshitukulwa shonghalamwenyo yetu ngeenge otwe i shangele moipelende yomomitima detu.

Nopehe na okudimbwa efimano lounongo noleudeko ohamba oye tu ladipika tai ti: “Lombwela ounongo; ‘Oove omumwameme omukainhu! Eendunge di luka Omulineekelwa woye.’” (Omayeletumbulo 7:4) Ounongo oo hau tu kwafele tu tule moilonga eshiivo olo Kalunga e tu pa. Otu na okukala tu hole ounongo ngaashi ashike tu hole okamwamemekadona ketu. Eudeko oshike? Eudeko olo oukwatya wokudula okufaneka oinima momadiladilo, okuuda ko eityo nokumona ekwatafano olo li li po. Otu na okukala twa lenga eudeko ngaashi ashike twa lenga ekwatafano letu nakaume ketu

Omolwashike tu na okuliufa kedeulo lopamishangwa nokukulika ounongo neudeko letu? Ombiibeli oya ti: “Opo do di ku amene komukainhu wovanhu, komuhaelwa, ou ta popi neendjovo delihalifo.” (Omayeletumbulo 7:5) Nomokuninga ngaho, otadi ke tu amena keendjovo domweendindjila nomunailongo oo mwii.

Omumati omunyasha a shakena nomukainhu ombwada

Ohamba Salomo oya ka popya vali oshinima osho ya mona nomesho ayo vene ya ti: “Ame nda talela mo mekende leumbo lange, nda vandamena mombululu yekende lange, ndele nda mona mokati kovashima, mokati kovanyasha nda didilika omumati e he neendunge, ou a enda nepandavanda, ta i kokolonela yomukainhu ndee ta katuka langhele keumbo laye, moshiwiliwili, onguloshi yefiku momulaulu, mokati koufiku.” — Omayeletumbulo 7:6-9.

Mekende olo Salomo a talela ola li la longwa moiti ashike ola li li na eembululu omo mwa li hamu dulu okutalelwa. Komapandavanda okwa li haku laula diva eshi ta kweende taku wiwile. Salomo okwa li a mona nghee omumati oo omunyasha a li tai moshiponga. Molwaashi kali e na eendunge okwa li a hala osho omutima waye tau mu lombwele. Okwa li e shii nawa ovashiinda shaye omo a ya naasho tashi dulika sha li tashi ke mu ningilwa. Omumati oo omunyasha okwa li a ehena lela popepi ‘nokolonela yomukainhu’ oo, oyo ya li popepi neumbo laye. Omukainhu oo olyelye? Elalakano laye olashike?

w00 11/15 31

“Diinina oipango yange, opo u kale nomwenyo”

“Ngaashi ongobe tai twalwa kokatomeno”

Salomo okwa ti vali: “Ye okwe mu shikula diva ngaashi ongobe tai twalwa kokatomeno, ngaashi elai tali twalwa la mangwa li handukilwe, fiyo oshikuti tashi tyuula exuli laye, ngaashi odila tai tuka keendjadja dokuwata, ye ke shi shii ta shingifa omwenyo waye.”— Omayeletumbulo 7:22, 23.

Otashi ulike kutya omumati omunyasha kali ta dulu okwaanya eshivo lomukainhu oo. Omadiladilo aye aeshe okwa li a fa taai nomhepo nokwa li a shikula mo a fa “ongobe tai twalwa kokatomeno.” Ngaashi omunhu a mangelwa meti ita dulu okufaduka po enyono laye, omumati oo omunyasha naye okwa li a wila menyono. Kali a didilika kutya otai moshiponga ‘fiyo oshikuti sha tyuula exuli laye,’ tashi ti, oshipute osho a mona notashi dulika shi mu twale mefyo. Otashi dulika afye filufilu molwaashi a kwatwa komikifi odo hadi tandavele okudja momilele. Oshipute osho otashi dulu yo okweetifa efyo lopamhepo “omwenyo waye.” Okukala po kwaye akushe nonghalamwenyo yaye aishe oya kumwa, okwa nyona yo kuKalunga. Okwa wila yo momwiyo wefyo ngaashi odila i li momwiyo!

‘Ino pukila momalila aye’

Ohamba Salomo otai londwele oku dja kwaasho ya mona ya ti: “Hano paife nye ovamwange, udeni nge ndele pwilikineni eendjovo dokanya kange. Omutima woye ino u ameka keendjila domukainhu ou, ino ka pukila momalila aye. Osheshi ovadipawa vahapu ye e va denga poshi, novahapu aveshe ovo e va dipaa. Meumbo laye tamu di eendjila domoshovafi, odo tadi kulukile meenhele defyo.” — Omayeletumbulo 7:24-27.

Osha yela kutya eyele la Salomo otali tu londwele tu a luke ko keendjila defyo domunhu mwii noku “kala nomwenyo.” (Omayeletumbulo 7:2) Ongahelipi elondwelo olo ta li dulu okulonga kunena! Oshoshili kutya ope na eenhele dihapu omo hamu kala ovo va nangela oihakanwa yavo. Omolwashike u na okulitwala momwiyo wu uwete mokuya keenhele datya ngaho? Navali, omolwashike u na okulandula osho ‘omutima waye tau mu lombwele’ nokweende momalila ‘omunailongo’?

Omukainhu oo ‘ehe shiivike’ a monika kohamba okwa li a shiva omumati keumbo laye opo va ‘nyakukilwe pamwe meehalo.’ Ovanyasha va hapu osho va ningilwa oushada wa tya ngaho nomomukalo wa wa faafana unene tuu oukadona. Ndele diladila kepulo eli?Ngeenge omunhu te ku kokele momilele, mbela oku ku hole ngoo shili ile ota wanifa po ashike omahalo aye okulihola mwene? Ngeenge omulumenhu okuhole omukainhu wonhumba, omolwashike e na oku mu fininika a teye omufika waye wopaKreste nedeulo lomaliudo aye? “Salomo okwa londwela a ti: “Omutima woye ino u ameka” keendjila da datya ngaho.

Eendjovo domukainhu ombwada oha odi na omufenhu nodadiladilwa nawa. Ngeenge otwa kala tu na ounongo neudeko, otai ketu kwafela tu limonene mo eendjovo domukainhu oo. Inatu dimbweni kutya Jehova okwa ti kutya oshike tashi ke tu amena. Onghee hano, Natu kendabaleni ngaashi hatu dulu tu ‘konge ehalo laKalunga, opo tu dule okukala fiyo alushe’ — 1 Johannes 2:17.

Konakona moule omamona opamhepo

(Omayetumbulo 9:7-9) Ou ta kumaida omusheki, ote lietele ohoni, ndele ou ta hanyene omuhenakalunga, ta mono elopyolopyo lohoni. 8 Ino hanyena omusheki, opo ye e he ku tonde. Hanyena omunandunge, ndele ye e ku hole. 9 Pa omunandunge, opo eendunge daye tadi ka hapupala; longa omuyuki, opo omayele aye taa ka hapupala.

w01 5/15 29-30

‘Ngeenge otwa kala tu na ounongo, ohatu ka kala nomwenyo omido dihapu’

Ovakriste ova pumbwa okukala hava tambula ko nelininipiko eutekuduliko wounongo. Osho osha fimanenena unene tuu kovanyasha nosho yo ovo opo va hovele okulihonga kombinga Jehova. Molwaashi kave na owino u na sha neendjila daKalunga, otashi dulika va landule ‘osho omutima wavo tau va lombwele.’ Itashi ti kutya omalinyengotomheno avo aeshe omai, ndele okutya ohashi pula efimbo neenghendabala dihapu opo va kaleke omutima wavo wa yela nowa hokiwa kuJehova Kalunga. Osho otashi pula okukaleka omadiladilo avo, omahalo, ekwatafano nomalalakano avo metwokumwe nehalo laKalunga. Osho sha fimanenena oshosho kutya ova pumbwa “ngaashi ouhanana omashini aa omeendjovo inamu ya sha.” — 1 Petrus 2:2.

Mbela atusheni inatu pumbwa okulihonga shihapu shi dulife “omahovelolongo”? Oshoshili kutya otwa pumbwa okukulika ohokwe ‘moule woinima yaKalunga’ nokukala twa wana okulya eendja daava ovakulunhu. (Ovaheberi 5:12–6:1; 1 Ovakorinto 2:10) “Omupiya omudiinini nomunaendunge,” oo ta pashukilwa odikilila kuJesus Kristus, oha yandje alushe eendja dopamhepo pefimbo la wapala. (Mateus 24:45-47) Natu tyapuleni poshitaafula shopafaneko shounongo mokukonakona alushe Eendjovo daKalunga nosho yo oishangomwa ya kanghamena kOmbiibeli oyo hatu pewa kongudu oyo.

“Ino hanyena omusheki”

Omahongo ounongo okwa kwatela mo yo omapukululo nomahundikilo. Havanhu aveshe tava tambula ko ounongo. Onghee hano, moshitukulwa shotete shOmayeletumbulo omu na omalondwelo ngaashi: “Ou ta kumaida omusheki, ote lietele ohoni, ndele ou ta hanyene omuhenakalunga, ta mono elopyolopyo lohoni. Ino hanyena omusheki, opo ye e he ku tonde.” — Omayeletumbulo 9:7, 8a.

Omusheki oha etifa po ehandu noutondwe u na sha nomunhu oo a hala okuyukililifa eendjila daye. Omuhenakalunga i na lenga noke na olupandu li na sha nehandukilo. Itashi ka kala nande pandunge okuhonga omunhu Eendjovo daKalunga oo e tonde oshili ile omusheki! Omuyapostoli Paulus okwa li a shakeneka ongudu inene yOvajuda ovo ve tonde oshili eshi a li ta udifile muAntiokia. Ova li tave mu twifa eemhata moku mu sheka nosho yo oku mu pataneka, ashike Paulus okwa li a popya paunafangwa ta ti: “Ndele nye eshi tamu di kandula po, nomwe litala nye inamu wapala okuya momwenyo waalushe, hano taleni, ohatu liameke kovapaani.” — Oilonga 13:45, 46.

Eshi hatu ningi eenghendabala tu hange ovanamitima diwa moku va udifila onghundana iwa yOuhamba, natu lungame tuha ye meenhamanana nomeemhata novasheki. Kristus Jesus okwa lombwela ovahongwa vaye a ti: “Ndele ngenge tamu i meumbo, li kundeni nombili. Ndele eumbo olo ngenge la wana, ombili yeni nai kale mo; ndele ngenge inali wana, ombili yeni nai shune kunye. Ndele ngenge itamu tambulwa mo neendjovo deni itadi pwilikinwa, djeni mo meumbo olo ile moshilando osho, nye mu pupule ondwi keemhadi deni.” — Mateus 10:12-14.

Mepingafano nomusheki, omunaendunge oha tambula ko ehandukilo. Salomo okwa ti: “Hanyena omunandunge, ndele ye e ku hole. Pa omunandunge, opo eendunge daye tadi ka hapupala.” (Omayeletumbulo 9:8b, 9a) Omunaendunge oku shii kutya “edengo keshe pefimbo lalo katu li wete olo ehafo, ndelenee olo oluhodi, ndele komesho otali imikile ava va tekulwa kulo oshiimati shombili oshomouyuki.” (Ovaheberi 12:11. 12:11) Nonande outekuduliko ohau vele, omolwaashike taku ti ngeenge otwe u tambula ko ohatu ka kala ovanaendunge?

Ohamba inaendunge Salomo oya ti vali: “Longa omuyuki, opo omayele aye taa ka hapupala.” (Omayeletumbulo 9:9b) Atusheni otwa pumbwa okutwikila okulihonga, kutya nee otu va naendunge ile otwa kulupa. Ihashi kala tuu shi hafifa okutala ovanamido tava tambula oshili nokuliyapulila Jehova! Nafye natu kendabaleni okulihonga nokukaleka omadiladilo etu e lipyakidila.

“Omido dokukalamwenyo kwoye tadi twikilwa”

Salomo okwa divilika oitwa ya fimanenena opo omunhu odule okukala a wana okupewa ounongo. Okwa ti: “Efina lounongo olo okutila Omwene. Okushiiva Omuyapuki okwo eendunge.” (Omayeletumbulo 9:10) Ito dulu okumona ounongo wopakalunga oo hau di kuKalunga kashili ngeenge inou konga. Omunhu otashi dulika a kale e na eshiivo, ashike ngeenge iha tila Jehova, otaka dopa okulongifa eshiivo la tya ngaho monghedi oyo tai fimanekifa Omushiti. Otashi dulika a fike pexulifodiladilo la puka li na sha noinima oyo i shivike, ndee tashi mu monikifa a fa elai. Osho sha fimanenena, eshiivo laJehova, Omuyapuki a shiya ko, oye ha yandje eshiivo omo mwa kwatelwa yo nounongo.

Ounongo ohau imike oiimati ilipi? (Omayeletumbulo 8:12-21, 35) Ohamba yaIsrael Salomo oya ti: “Molwange omafiku oye taa hapupala, omido dokukalamwenyo kwoye tadi twikilwa.” (Omayeletumbulo 9:11) Oto dulu ashike okukala nomwenyo omido dihapu ngeenge owa kala u na ounongo. Onghee hano, “ounongo otau kwatelele omwenyo ou e u na.” — Omuudifi 7:12.

Oshi li oshinakuwanifwa shomunhu keshe a ninge eenghendabala opo a mone ounongo. Salomo okwa divilika oshinima osho eshi a ti: “Oove ngenge omunongo, ounongo woye tau ku kwafa, ndele ngenge oove omusheki, ove auke u noku shi humbata.” (Omayeletumbulo 9:12) Omunaendunge oha mono ouwa, ofimbo omusheki ha kala te lipe oushima omolwokumona oixuna kwaye. Oushili oyo kutya, ohatu teya osho hatu kunu. Onghee hano, natu ‘pakaleke omatwi etu okupwilikina ounongo.’ — Omayeletumbulo 2:2.

“Oulai oo ngaashi omukainhu e he netulumuko”

Mepingafano naasho, Salomo okwa twikila ko a ti: “Oulai oo ngaashi omukainhu e he netulumuko, oushima ouke ndele ina shiiva sha nande. Ndele ye ta kala omutumba ponhu yeumbo laye, koshipundi koikulundu yoshilando, a shiive ovo hava ende po nondjila, ovo hava ende va yuka nomalila avo: Omushima ne uye oku.” — Omayeletumbulo 9:13-16a.

Omukainhu oo elai oha weelele, ye iha lombwelwa noiha petwa momutwe. Naye okwa li a tunga eumbo laye. Onghee hano, okwa li ha ende ta ifana nokuli novanhu ovo vehe na owino. Ovo va li tava ende po ova li ve na okuninga ehoololo. Mbela ova li ve na okutambula ko eshivo lounongo ile olomukainhu oo elai?

“Omeva oulunga manyenye”

Aveshe vavali omunongo nelai, ova li tava shivi ovapwilikini ‘ve uye kuvo.’ Ashike keshe umwe onelalakano la yooloka. Omunongo okwa li ha shivi ovanhu koitendele yomaviinyu, yombelela noyomingome. Eholokepo lelai otali tu dimbulukifa omukainhu ombwada. Salomo okwa ti: ‘Oo a hala osho omutima waye tau mu lombwele ndee ta lombwele ou e he neendunge ndee ta ti kuye: Omeva oulunga manyenye, omungome wa holekwa omuwa.’ — Omayeletumbulo 9:16b, 17.

(Omayeletumbulo 10:22) Enangeko noupuna lOmwene, olo tali likolifa, noshilonga shidjuu itashi wedele ko sha.

w06 6/1 13-16 okat. 3-16

Ehafo olo hali di mokweenda moudiinini

3 Omayeletumbulo 10:22 otaa ti: “Enangeko noupuna lOmwene, olo tali likolifa, [noita weda ko oudjuu washa kulo, NW].” Mbela ehepuluko lopamhepo lovapiya vaJehova vokunena kali fi enangeko noupuna lihafifa? Natu konakoneni oinima imwe i na sha nehepuluko letu lopamhepo nokutala kutya oye tu kuma ngahelipi pauhandimwe. Okudilonga shi na sha nomanangeko noupuna oo Jehova a pa ‘ovayuki ovo hava ende vehe na oshipo’ otaku ka pameka etokolotoko letu lokutwikila okulongela Tate yetu womeulu nehafo. — Omayeletumbulo 20:7.

‘Omanangeko noupuna oo tae tu likolifa’ paife

4 Otu na eshiivo lashili lomahongo Ombibeli. Omalongelokalunga Oukwakriste ohaa ti kutya okwa itavela mOmbibeli, ndelenee ihaa kala metwokumwe naasho tai hongo. Nokuli noilyo yelongelokalunga limwe luhapu ohai kala i na omataleko a yoolokafana e na sha naasho Omishangwa tadi hongo lela. Oilyo yomalongelokalunga oo kai li tuu monghalo yopamhepo ya yooloka ko kwaayo yovapiya vaJehova! Nonande ovapiya vaJehova ova dja moiwana ya yoolokafana nosho yo momaputuko e lili noku lili, ohava longele Kalunga kashili nove shii edina laye. Kalunga kashili ke fi omukwatatu. (Exodus 15:3, OB-1954; 1 Ovakorinto 8:6; 1 Timoteus 2:5) Ove shii yo kutya omhata ya fimanenena i na sha nounamapangelo weshito alishe oi li pokukandulwa po nosho yo kutya keshe umwe womuvo oku na okukanyatela oudiinini waye kuJehova shi na sha nomhata oyo. Ove shii oshili kombinga yoonakufya nokave na oumbada wa pitilila wokutila kutya Kalunga oha hepeke ovanhu momundilo woheli ile kutya ohe va xwike momundilo wekoshokifo, ngaashi vamwe hava ti. — Omuudifi 9:5, 10..

5 Natango, otwa hafa okukala tu shii kutya inatu uya po ombadilila okupitila moevolusi, ndele otwa shitwa kuKalunga, twa shitwa oshifeka shaye. (Genesis 1:26; Malakia 2:10) Omupsalme umwe okwa imba shi na sha naKalunga a ti: “Ohandi ku pandula, eshi nda tungwa nda tungikikika; oilonga yoye oya longekekeka, nomwenyo wange otau shi shiiva nawa.” — Epsalme 139:14.

6 Ohatu henuka eenghedi da nyika oshiponga. Oikundaneki ihapu otai londwele kutya osha nyika oshiponga okushila omakaya, okunwa sha pitilila nosho yo okuya moluhaelo. Ashike ovanhu vahapu ihava pwilikine komalondwelo oo. Ndele oshike hashi ningwa po ngeenge omunamutimamuwa te lihongo kutya Kalunga kashili okwa tokola oinima ya tya ngaho noha nyematekwa kwaavo tave i longifa? Omunhu a tya ngaho ohe linyengifwa a efe po oinima ya tya ngaho. (Jesaja 63:10; 1 Ovakorinto 6:9, 10; 2 Ovakorinto 7:1; Ovaefeso 4:30) Nonande oha efa po oinima oyo opo a hafife Kalunga, oha mono yo omauwa onhumba, ngaashi okukala noukolele muwa nosho yo ombili yopamadiladilo.

7 Ohashi kala shidjuu neenghono kovanhu vahapu okweefa po eenghedi dii. Ndele nande ongaho, omudo keshe ovanhu omayovi omilongo ohava efa po eenghedi da tya ngaho. Ohave liyapulile Jehova nokuninginifwa momeva, shi li euliko lomoipafi kutya ova efa po eenghedi odo itadi mu hafifa. Osho itashi tu tu tuu omukumo atusheni! Osho ohashi pameke etokolotoko letu lokuhenuka elihumbato lii nola nyika oshiponga.

8 Ohatu dulu okukala nomaukwaneumbo a hafa. Moilongo ihapu, omakwatafano omaukwaneumbo otaa ende taa nghundipala. Ovalihomboli vahapu otava hengafana, naasho luhapu ohashi yahameke ounona pamaliudo. Moilongo ihapu yaEuropa, omaukwaneumbo e fike peepersenda 20 lwaapo oku na ashike omudali umwe. Mbela Jehova okwe tu kwafela ngahelipi tu kale ovadiinini momaukwaneumbo? Lesha Ovaefeso 5:22–6:4, nokudidilika omayele mawa oo Eendjovo daKalunga da yandja kovalumenhu, kovakainhu nosho yo kounona. Okutula moilonga omayele oo e li meevelishe odo nosho yo oo e li momishangwa dimwe vali mOmbibeli ohaku pameke lela ekwatafano lohombo nohaku kwafele ovadali mokutekula nawa ounona nohaku xumifa yo komesho ehafo loukwaneumbo. Kae fi tuu omanangeko noupuna mahafifa?

9 Otu na eshilipaleko kutya mafiku omaupyakadi omounyuni ou otaa ka xulifwa po. Nonande ovapangeli vonhumba ova ninga eenghendabala da mana mo nopa ningwa exumokomesho lopaunongononi nolopaungoba, omaupyakadi a kwata moiti oo e li ko kunena inaa kandulwa po. Klaus Schwab, omutotipo wehangano lomounyuni li na sha nokuxwepopaleka omauxupilo (World Economic Forum), okwa popya efimbo opo la di ko a ti kutya, “omaupyakadi mahapu oo a taalela ounyuni otaa hapupala neenghono nokape na efimbo loku a kandula po.” Okwa popya shi na sha “noiponga oyo ya kuma oiwana aishe, ngaashi oukulo, okunyonwa po kwoushitwe nosho yo ouxupilo uhe li nawa.” Schwab okwa xulifa a ti: “Kunena, ounyuni owa pumbwa okulongela kumwe shi dulife nale nokuninga omatokolo meendelelo opo u kandule po omaupyakadi.” Mokweendela ko kwefimbo, mefelemudo eti-21, ovanhu vahapu otava ende tava kanifa eteelelo li na sha nonakwiiwa.

10 Kashi hafifa tuu okushiiva kutya Jehova okwa dika po Ouhamba waye wopaMessias, oo okupitila muo omaupyakadi ovanhu aeshe taa ka kandulwa po! Ota ka “xulifa po oita” okupitila mOuhamba oo nota ka etifa ‘ombili inene’ kombada yedu. (Epsalme 46:10; 72:7, OB-1954) Ohamba ya nangekwa, Jesus Kristus, ‘otai ka xupifa epongo, omukwanaluhepo nomuxupi momafininiko nomomalwifo.’ (Epsalme 72:12-14) Mepangelo lOuhamba waKalunga itamu ka kala omhumbwe yoikulya. (Epsalme 72:16) Jehova ota ka “feta po omahodi momesho [etu], nefyo itali kala po vali ile oluhodi ile okulila ile ouyahame itau kala po vali, osheshi eshi shotete osha xula po.” (Ehololo 21:4) Ouhamba oo owa dikwa po nale meulu notau ka katuka eenghatu mafiku u xulife po omaupyakadi aeshe kombada yedu. — Daniel 2:44; Ehololo 11:15

11 Otu shii osho hashi eta ehafo lashili. Mbela oshike hashi eta ehafo lashili? Omushiivimwenyo umwe okwa ti kutya ehafo ola fikama po moinima itatu — okulihafifa, okulipyakidila (osho osha kwatela mo okulonga oilonga yonhumba ile oinima i na sha noukwaneumbo), nosho yo elalakano (okulonga opo u hange elalakano lonhumba ile okulalakanena okuningila vamwe ouwa). Okwa tumbula kutya omalihafifo inaa fimana unene mokuyelekanifa naikwao oyo ivali, nokwa ti: “Oshinima osho oshihokwifa molwaashi ovanhu vahapu ohava lalakanene unene omalihafifo monghalamwenyo yavo.” Ndele mbela Ombibeli otai ti ngahelipi shi na sha naasho?

12 Ohamba Salomo yaIsrael shonale oya ti: “Nde lipopila momwenyo wange: Paife nee nda hala oku ku yelekela nehafo. Kala u udite hano ouwa! Ndelenee tala, naasho yo ongahoelela. Nda lombwela oindjola. Oyo oulai. Nehafo nde li lombwela: Tashi kwafa shike?” (Omuudifi 2:1, 2) Omishangwa otadi ulike kutya omalihafifo ohaa eta ashike ehafo lopakafimbo. Ongahelipi shi na sha nokulonga oilonga yonhumba? Otu na oilonga ya fimanenena oyo tu na okulonga — oilonga yokuudifa Ouhamba nokuninga ovanhu ovahongwa. (Mateus 24:14; 28:19, 20) Eshi hatu udifile vamwe etumwalaka lexupifo olo tali di mOmbibeli, ohatu longo oilonga oyo tai ka tya exupifo kufye nokwaavo tave tu pwilikine. (1 Timoteus 4:16) Tu li “ovalongi pamwe naKalunga,” ohatu mono oushili oo kutya “okuyandja oku nelao komesho yokutambula.” (1 Ovakorinto 3:9; Oilonga 20:35) Oilonga oyo otai ningifa onghalamwenyo yetu i kale i na eityo notai kwafele Omushiti a nyamukule omulundili waye, Satana Ondiaboli. (Omayeletumbulo 27:11) Jehova okwa ulika okupitila mOmishangwa kutya etilokalunga olo hali eta ehafo lashili notali kalelele. — 1 Timoteus 4:8.

13 Otu na oprograma yokudeula ya fimana notai pondola. Gerhard, oo e li omukulunhuongalo meongalo limwe lEendombwedi daJehova, okwa popya shi na sha nounyasha waye, a ti: “Eshi nda li omunyasha, onda li ndi na oupyakadi munene u na sha nokupopya. Ngeenge nda li ndi li monghalo idjuu, kanda li handi dulu okupopya nawa nonda li handi kokoma nokuli. Onda li handi kala ndi udite ndihe na oshilonga nonda li nda kwatwa kepolimano. Ovadali vange ova li va unganeka opo ndi ye kokersesa i na sha nokupopya, ndele eenghendabala davo inadi kwafa sha, molwaashi oupyakadi oo kwa li ndi na kawa li wopalutu, ndele owa li wopamadiladilo. Ndele nande ongaho, opa li efiloshisho la denga mbada la dja kuJehova, Ofikola yOukalele woPauteokratika. Okukufa ombinga mofikola ya tya ngaho okwa li kwa kwafela nge ndi kale omuladi. Onda kala handi kendabala okutula moilonga osho nda li handi lihongo mofikola oyo, naasho osha kwafela neenghono. Onda hovela okukala handi popi nda manguluka nokanda li vali nda polimana. Onda kala yo ndi na ouladi muhapu moukalele. Paife ohandi yandje nokuli oipopiwa yomoipafi. Onda pandula shili Jehova oo a kwafela nge ndi xwepopale monghalamwenyo okupitila mofikola oyo.” Mbela onghedi omo Jehova he tu deula tu longe oilonga yaye kai fi oshinima shihafifa?

14 Otu na ekwatafano lopofingo naJehova notu na ekwafo loumwainafana wopaiwana. Omumwameme Katrin wokuNdowishi okwa li a teka omukumo neenghono eshi a uda shi na sha nekakamo ledu linene olo la li la etifa oshikungulu shinene sha dja mefuta koushilolukadi waAsia. Okamonakadona kaye okwa li ka hangwa ka ka talela po koThailand eshi oshiponga osho shinenenene sha ningwa, osho sha dipaa nokuyahameka ovanhu vahapu. Omudalakadi oo okwa kala oule weevili 32 ehe shii kutya okamonakadona kaye oke li monghalo ya tya ngahelipi; kali e shii ngeenge oka fya ile pamwe oka yahamekwa. Katrina kali tuu a tulumukifwa konima eshi a dengelwa ongodi omo a shilipalekwa kutya okamonakadona kaye oke li monghalo i li nawa

15 Oshike sha li sha kwafela Katrin pefimbo olo a li te lipula unene shi na sha nokamonakadona? Okwa shanga a ti: “Onda kala handi ilikana kuJehova konyala efimbo alishe olo. Efimbo alishe olo nda kala handi ilikana, onda kala ndi udite ndi na ombili yopamadiladilo nonda li ndi udite nda pamekwa neenghono. Kakele kaasho, ovamwatate vopamhepo ovanahole ova li va talela nge po nokutwa nge omukumo.” (Ovafilippi 4:6, 7) Onghalo yaye ngeno inai naipala tuu ngeno ka li a ilikana Jehova pefimbo olo loudjuu nokuhekelekwa kovamwaxe vopamhepo ovanahole! Ekwatafano letu lopofingo naJehova nosho yo nOmona waYe nosho yo eendafano letu noumwainafana wetu wopaKriste oi li enangeko noupuna le likalekelwa noli na ondilo, nomolwaasho katu na nande oku li kwata okahetengi.

16 Otu na eteelelo loku ka mona vali oonakufya vetu ovaholike. (Johannes 5:28, 29) Omulumenhu umwe omunyasha wedina Matthias okwa li a tekulwa moukwaneumbo wopaKriste. Fimbo a li omunyasha weedula omulongo nasha, okwa li a fiya po eongalo lopaKriste molwaashi ka li e na olupandu li na sha nomanangeko noupuna oo a li ta hafele. Paife okwa shanga a ti: “Inatu kundafana nande onale natate eenghundafana domoule. Oule womido, otwa kala ihatu udafana. Ndele nande ongaho, tate okwa kala alushe a halela nge onghalamwenyo iwa. Okwa kala e hole nge neenghono, nonande kanda li nde shi nongela pefimbo olo. Mo 1996, onda li omutumba putate pombete yaye ndi mu kwete meke nonda li handi lili neenghono, noku mu pa ombili omolwaaishe oyo nda li nda ninga nonde mu lombwela yo kutya ondi mu hole neenghono. Ndele ka li vali ta dulu okuuda nge. Konima youyahame wefimbo lixupi, okwa fya. Ngeenge onda ka mona tate pefimbo lenyumuko, ohatu ka diminafana po. Ota ka kala yo a hafa okuuda kutya paife ondi li omukulunhuongalo nosho yo kutya ame nomukulukadi wange otu li ovakokolindjila.” Eteelelo lenyumuko kali fi tuu enangeko noupuna kufye

17-23 OKTOBA

OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | OMAYELETUMBULO 12-16

“Ounongo ou dule Oshingoldo”

(Omayeletumbulo 16:16, 17) Okulilikolela ounongo ku dule unene oshingoldo nokulikongela eendunge ku dule oshisilveri. 17 Ondjila yovayuki tai kukuma owii, naau ta pashukile okweenda kwaye, ota amene omwenyo waye.

w07 7/15 8

“Ounongo ou li eameno”

Omayeletumbolo 16:16 otaa ti: “Okulilikolela ounongo ku dule unene oshingoldo nokulikongela eendunge ku dule oshisilveri.” Omolwashike ounongo u li oshinima sha fimanenena? Osheshi “epopilo lounongo olo ngaashi epopilo loimaliwa. [Ndelenee] ekwafo lokushiiva nokutya, olo ounongo tau kwatelele omwenyo ou e u na.” (Omuudifi 7:12) Ongahelipi ounongo tau dulu okukaleka omunhu nomwenyo?

Okulikongela ounongo wopakalunaga osha hala kutya okushiiva Eedjovo daKalunga, Ombiibeli, nokukala metwokumwe nado otashi ke tu kwafela tu kale metwokumwe nonghedi oyo ya hokiwa kuJehova. (Omayeletumbulo 2:10-12) Ohamba Salomo oya ti: “Ondjila yovayuki tai kukuma owii, naau ta pashukile okweenda kwaye, ota amene omwenyo waye.” (Omayeletumbulo 16:17) Oshoshili kutya ounongo ohau xupifa omunhu meendjila dowii noku mu kaleka nomwenyo! MOmayeletumbulo 16:16-33 omu na omupopyo wopandunge oo tau ulike kutya okukala nounongo ohashi tu kwafele tu lungamene okupopya kwetu neenghatu detu.

“Okukala omunini”

Natu tule moilonga omayele opandunge e na sha nounongo oo taa ti : “Ame ohandi tondo elinenepeko nelitumbo.” (Omayeletumbulo 8:13) Ounhwa nounongo ihau tu kumwe. Otwa pumbwa okukala hatu katuka nounongo nokulungama tuha kwatwe komhepo yekuni nounhwa. Otwa pumbwa okuhenuka omhepo younhwa unene tuu ngeenge twa pondola sha ile ngeenge twe lineekelelwa oshinakuwanifwa shonhumba meongalo lapaKriste.

Omayeletumbulo 16:18 otaa londwele kutya: “Ounhwa tau tetekele ehanauno, nelinenepeko tali tetekele epunduko.” Diladila kolwoodi olo la tukuluka meulu, eshi oshishitwa shopamhepo sha umbwa mo meulu noshe lininga Satana Ondiaboli. (Genesis 3:1-5; Ehololo 12:9) Mbela omhepo younhwa oyo ye mu umbifa mo meulu? Ombiibeli otai tu lombwele kutya omunhu oo opo elidilulula ina wana okunangekwa e li omufitaongalo “opo e he linenepeke ndee ta wile metokolo laSatana.” (1 Timoteus 3:1, 2, 6) Inashi fimana tuu kufye okuhenuka okukulika oukwatya welinenepeko nokweefa u tu kwate!

(Omayeletumbulo 16:18, 19) Ounhwa tau tetekele ehanauno, nelinenepeko tali tetekele epunduko. 19 Okukala omunini mokati kovalininipiki ku dule okutukulilafana oihakanwa pamwe novalinenepeki

w07 7/15 8-9

“Ounongo ou li eameno”

Omayeletumbulo 16:16 otaa ti: “Okulilikolela ounongo ku dule unene oshingoldo nokulikongela eendunge ku dule oshisilveri.” Omolwashike ounongo u li oshinima sha fimanenena? Osheshi “epopilo lounongo olo ngaashi epopilo loimaliwa. [Ndelenee] ekwafo lokushiiva nokutya, olo ounongo tau kwatelele omwenyo ou e u na.” (Omuudifi 7:12) Ongahelipi ounongo tau dulu okukaleka omunhu nomwenyo?

Okulikongela ounongo wopakalunaga osha hala kutya okushiiva Eedjovo daKalunga, Ombiibeli, nokukala metwokumwe nado otashi ke tu kwafela tu kale metwokumwe nonghedi oyo ya hokiwa kuJehova. (Omayeletumbulo 2:10-12) Ohamba Salomo oya ti: “Ondjila yovayuki tai kukuma owii, naau ta pashukile okweenda kwaye, ota amene omwenyo waye.” (Omayeletumbulo 16:17) Oshoshili kutya ounongo ohau xupifa omunhu meendjila dowii noku mu kaleka nomwenyo! MOmayeletumbulo 16:16-33 omu na omupopyo wopandunge oo tau ulike kutya okukala nounongo ohashi tu kwafele tu lungamene okupopya kwetu neenghatu detu.

“Okukala omunini”

Natu tule moilonga omayele opandunge e na sha nounongo oo taa ti : “Ame ohandi tondo elinenepeko nelitumbo.” (Omayeletumbulo 8:13) Ounhwa nounongo ihau tu kumwe. Otwa pumbwa okukala hatu katuka nounongo nokulungama tuha kwatwe komhepo yekuni nounhwa. Otwa pumbwa okuhenuka omhepo younhwa unene tuu ngeenge twa pondola sha ile ngeenge twe lineekelelwa oshinakuwanifwa shonhumba meongalo lapaKriste.

Omayeletumbulo 16:18 otaa londwele kutya: “Ounhwa tau tetekele ehanauno, nelinenepeko tali tetekele epunduko.” Diladila kolwoodi olo la tukuluka meulu, eshi oshishitwa shopamhepo sha umbwa mo meulu noshe lininga Satana Ondiaboli. (Genesis 3:1-5; Ehololo 12:9) Mbela omhepo younhwa oyo ye mu umbifa mo meulu? Ombiibeli otai tu lombwele kutya omunhu oo opo elidilulula ina wana okunangekwa e li omufitaongalo “opo e he linenepeke ndee ta wile metokolo laSatana.” (1 Timoteus 3:1, 2, 6) Inashi fimana tuu kufye okuhenuka okukulika oukwatya welinenepeko nokweefa u tu kwate!

Omayeletumbulo 16:19 otaa ti: “Okukala omunini mokati kovalininipiki ku dule okutukulilafana oihakanwa pamwe novalinenepeki.” Otwa pumbwa okutala koshinima shi na sha nohamba yaBabilon, Nebukadnesar. Omolwounhwa, okwa li e liningila oshihongwafano osho sha li koshikulundudu shaDura. Komhunda oko sha li sha tulwa oya li ileile ina oule weemeta 27 okudja pedu. (Daniel 3:1) Oshihongwafano osho osha li sha ningwa nawa, nongeenge to i mombala yaNebukadnesar oko ashike wa li wa hala okutala. Nonande oshihongwafano osho osha li shileshile nosha li hashi fuula ovanhu neenghono, Jehova kali e shi hokwa. Omupsalme okwa imba a ti: “Osheshi Omwene Oye a tumbala, ndee ta yavelele omudinwa, ndelenee ovalituleko ohe va dimbulukile kokule.” (Epsalme 138:6) Ombiibeli oya ti vali “Osheshi osho sha fimana povanhu, osho oixuna puKalunga.” (Lukas 16:15) Osho sha fimana kufye okutula ashike moilonga omayele oo taa ti: “Kaleni mwa wana naai ixupi” nosho yo kutya “inamu lovelela ei oinenenima.” — Ovaroma 12:16.

Popya “nounongo” nosho yo nexwamo

Ongahelipi ounongo tau ka kuma onghedi yetu yokupopya? Ohamba otai tu lombwele tai ti: “Ou ta diinine ondjovo, ote ke limonena ouwa. Naau te lineekele Omwene, ye omunelao. Ou e nomutima u nounongo, ota ifanwa omunaendunge, nounyenye womilungu tau hapupalifa elongo. Eendunge domunaendunge odo ofifiya yomwenyo kuye, ndelenee outekuduliko womalai oo oulai. Omutima womunongo tau mu nongeke mokanya kaye ndee tau hapupalifa elongo lomilungu daye.” — Omayeletumbulo 16:20-23.

Ounongo ohau tu kwafele tu popye hatu yavelele nonoukeka. Ngahelipi mbela? Omunaendunge oha kendabala ‘okukonga osho shiwa, NW’ moshinima keshe ‘nokweelineekela muJehova.’ Ngeenge otwa kendabala okumona ouwa muvakwetu, ohatu ka hovela okuva popila mouwa. Ponhele yokukala hatu endelele okupopya ile yokutwa eemhata, eendjovo detu nadi kale dihokwifa nodongheda. Okukala nounongo otaku ke tu kwafela tu ude ko eenghalo davamwe nonghee tave di lididimikile.

Eendjovo da nwefwa mo kounongo oda fimanenena molwaashi ohadi tu kwafela ngeenge hatu kufa ombinga moilonga yokuudifa nokuninga ovanhu ovahongwa. Ngeenge hatu hongo vamwe Eendjovo daKalunga, elalakano letu kali fi ashike okuva lombwela ouyelele oo u li momishangwa, ndele okuhanga omitima dovanhu pauhandimwe. Osho otashi ka ulika kutya ohatu longifa omilungu detu nelungi. Omuyapostoli Paulus okwa a ladipika omweendi pamwe naye Timoteus a kale mwaai ei “shii shili.” — 2 Timoteus 3:14, 15.

(Omayeletumbulo 16:20-24) Ou ta diinine ondjovo, ote ke limonena ouwa. Naau te lineekele Omwene, ye omunelao. 21 Ou e nomutima u nounongo, ota ifanwa omunaendunge, nounyenye womilungu tau hapupaliffa elongo. 22 Eendunge domunaendunge odo ofifiya yomwenyo kuye, ndelenee outekuduliko womalai oo oulai. 23 Omutima womunongo tau mu nongeke mokanya kaye ndee tau hapupalifa elongo lomilungu daye. 24 Eendjovo doukaume di li ngaashi oshikukifa shomaadi eenyiki; ounyenye komwenyo nevelulo lomakipa.

w07 7/15 9-10

“Ounongo ou li eameno”

Omayeletumbulo 16:19 otaa ti: “Okukala omunini mokati kovalininipiki ku dule okutukulilafana oihakanwa pamwe novalinenepeki.” Otwa pumbwa okutala koshinima shi na sha nohamba yaBabilon, Nebukadnesar. Omolwounhwa, okwa li e liningila oshihongwafano osho sha li koshikulundudu shaDura. Komhunda oko sha li sha tulwa oya li ileile ina oule weemeta 27 okudja pedu. (Daniel 3:1) Oshihongwafano osho osha li sha ningwa nawa, nongeenge to i mombala yaNebukadnesar oko ashike wa li wa hala okutala. Nonande oshihongwafano osho osha li shileshile nosha li hashi fuula ovanhu neenghono, Jehova kali e shi hokwa. Omupsalme okwa imba a ti: “Osheshi Omwene Oye a tumbala, ndee ta yavelele omudinwa, ndelenee ovalituleko ohe va dimbulukile kokule.” (Epsalme 138:6) Ombiibeli oya ti vali “Osheshi osho sha fimana povanhu, osho oixuna puKalunga.” (Lukas 16:15) Osho sha fimana kufye okutula ashike moilonga omayele oo taa ti: “Kaleni mwa wana naai ixupi” nosho yo kutya “inamu lovelela ei oinenenima.” — Ovaroma 12:16.

Popya “nounongo” nosho yo nexwamo

Ongahelipi ounongo tau ka kuma onghedi yetu yokupopya? Ohamba otai tu lombwele tai ti: “Ou ta diinine ondjovo, ote ke limonena ouwa. Naau te lineekele Omwene, ye omunelao. Ou e nomutima u nounongo, ota ifanwa omunaendunge, nounyenye womilungu tau hapupalifa elongo. Eendunge domunaendunge odo ofifiya yomwenyo kuye, ndelenee outekuduliko womalai oo oulai. Omutima womunongo tau mu nongeke mokanya kaye ndee tau hapupalifa elongo lomilungu daye.” — Omayeletumbulo 16:20-23.

Ounongo ohau tu kwafele tu popye hatu yavelele nonoukeka. Ngahelipi mbela? Omunaendunge oha kendabala ‘okukonga osho shiwa, NW’ moshinima keshe ‘nokweelineekela muJehova.’ Ngeenge otwa kendabala okumona ouwa muvakwetu, ohatu ka hovela okuva popila mouwa. Ponhele yokukala hatu endelele okupopya ile yokutwa eemhata, eendjovo detu nadi kale dihokwifa nodongheda. Okukala nounongo otaku ke tu kwafela tu ude ko eenghalo davamwe nonghee tave di lididimikile.

Eendjovo da nwefwa mo kounongo oda fimanenena molwaashi ohadi tu kwafela ngeenge hatu kufa ombinga moilonga yokuudifa nokuninga ovanhu ovahongwa. Ngeenge hatu hongo vamwe Eendjovo daKalunga, elalakano letu kali fi ashike okuva lombwela ouyelele oo u li momishangwa, ndele okuhanga omitima dovanhu pauhandimwe. Osho otashi ka ulika kutya ohatu longifa omilungu detu nelungi. Omuyapostoli Paulus okwa a ladipika omweendi pamwe naye Timoteus a kale mwaai ei “shii shili.” — 2 Timoteus 3:14, 15.

Embo An Expository Dictionary of New Testament Words, la shangwa kuW. E. Vine ola fatulula nawa oshitya shOshigreka osho tashi ti ‘etwomukumo’ kutya oshi na eityo lokulundulula omadiladilo shelikololela ketomheno la femba olo la yandjwa. Ngeenge hatu ningi eenghundafana di na sha nokulundulula omadiladilo ovapwilikini vetu otwa pumbwa okwiindila ounongo u kale momadiladilo avo, u kulike ohokwe yavo nou nwefe mo eenghalo davo. Ongahelipi hatu dulu okumona ounongo wa tya ngaho? Omuhongwa Jakob okwa nyamukula a ti: ‘Omokweendelela okupwilikina, nokuliteelela mokupopya.’ (Jakob 1:19) Ngeenge otwa kala hatu nane ovapwilikini nokuyandja elitulemo noukeka kwaasho tava popi, ohatu ka uda ko nawa osho shi li momitima davo.

Omuyapostoli Paulus okwa li a twa vamwe omukumo. (Oilonga 18:4) Nokuli nomupataneki waye umwe, Demetrius, omuhambuli womafano oshisiliveli okwa popya a ti: “Paulus tuu ou nhumbi a ivalaleka haamu amuke muEfeso, ndele muAsia aishe ndee ta hongaula ovanhu vahapu.” (Oilonga 19:26) Mbela Paulus okwa li e li uditila efimano eshi a pondola moilonga yokuudifa? Hasho nandenande. Okwa li e wete kutya oilonga yokuudifa “ehololo lOmhepo noleenghono” daKalunga. (1 Ovakorinto 2:4, 5) Nafye ohatu kwafelwa komhepo iyapuki yaJehova. Molwaashi otwe lineekela muJehova, otwa tomhwa filufilu kutya ote ke tu kwafela eshi hatu popi nounongo nonomukumo moukalele.

O-An American Translation; New International Version oya ti: Ovo ve “nomutima u nounongo” ohava ifanwa “ovanaendunge” ile “ovanongo.” (Omayeletumbulo 16:21) Ovo ve na ounongo ohava tyapula onghalamwenyo. Ndele ongahelipi shi na sha nomalai? Ohava “dini ounongo noutekuduliko.” (Omayeletumbulo 1:7) Ohava teya oidjemo ilipi eshi tava anye epukululo laJehova? Ngaashi sha popiwa metetekelo kuSalomo: “Outekuduliko womalai oo oulai.” (Omayeletumbulo 16:22) Otava ka pewa outekuduliko wa wedwa po, u li molupe lehandu. Omalai otae li etele yo oudjuu muhapu, ohoni, omikifi nosho yo efyo lomhiva.

Natango ohamba Salomo oya popya shi na sha nanghee ounongo u na okunwefa mo onghedi yetu yokupopya eshi ya ti: “Eendjovo doukaume di li ngaashi oshikukifa shomaadi eenyiki; ounyenye komwenyo nevelulo lomakipa.” (Omayeletumbulo 16:24) Ngaashi ashike omunhu oo a fya ondjala ha kala e udite nawa ngeenge ta li omaadi eenyiki, nafye ngeenge otwa kala hatu popi eendjovo detwokumo ohatu ka tulumukifa vakwetu. Omaadi eenyiki ohaa yandje oukolele, haa velula nomawa kovanhu. Eendjovo odo da fa omaadi eenyiki, ohadi velula pamhepo. — Omayeletumbulo 24:13, 14.

Lungamena ‘ondjila oyo tai talwa komunhu ya yuka’

Salomo okwa ti: “Ope nondjila tai talwa komunhu oya yuka; ndelenee exulilo layo eendjila defyo.” (Omayeletumbulo 16:25) Eshi oshi li elondwelo komatomhafano oipupulu oo e li omhinge neemhango daKalunga. Etokolo moshinima shonhumba otashi dulika li kale la fa li li mondjila patale ko lopanhu, ashike paushili woovene oli li omhinge nomafinamhango aKalunga e li pauyuki. Shikwao vali, Satana otashi dulika yo a pukife omunhu opo omunhu e lipake mo nokwiitavela kutya oshinima sha tya ngaho oshi li mondjila, omanga paushili woovene tashi twala mefyo.

Konakona moule omamona opamhepo

(Omayeletumbulo 15:15) Omafiku aeshe omufininikwa omaii, ndelenee omutima tau hafe, otau dana oshivilo alushe.

g 11/13 16

Oho ‘dana ngoo oshivilo alushe’?

“Omafiku aeshe omufininikwa omaii, ndelenee omutima tau hafe, otau dana oshivilo alushe.” — Omayeletumbulo 15:15.

EENDJOVO edi oda hala okutya shike? Otadi yukifa eityo komadiladilo nokomaliudo aumwe. “Omufininikwa” oha kala eu dite nai noha kala e wete omafiku aye aeshe ‘mai.’ Mepingafano naasho, omunhu oo e na ‘omutima wa hafa’ oha kendabala okuyandja elitulemo koinima oyo iwa, naasho ohashi mu etele ehafo ‘nokudana oshivilo alushe.’

Atusheni otu na omaupyakadi oo haa nyono po ehafo letu. Ashike nande ongaho, ohatu dulu okuninga oinima imwe oyo tai tu kwafele tu kale twa hafa naashi tu li meenghalo didjuu. Natu taleni osho Ombiibeli tai ti.

• Ino kala noshisho shi na sha nefiku lomongula. Jesus Kristus okwa ti: “Inamu kala noshisho shefiku lomongula. Osheshi lo otali uya li na shalo vene. Okeshe tuu efiku la wana oudjuu walo.” — Mateus 6:34

• Kendabala okuyandja elitulemo koinima iwa oyo ye ku ningilwa. Mbela omolwashike ito shange omusholondodo woinima ya tya ngaho ngeenge owa sholola opo u i dimbukuke nawa? Shimwe vali, ino kala ho yandje elitulemo komanyono oo wa ninga monakudiwa. Ponhele yaasho, lihonga mo sha ndee to pula komesho. Kala wa fa omushingi oo ha tale mesipili efimbo limwe ngeenge ota ku di otuwa ndee hamo ashike ha kala a tala. Kaleka momadiladilo kutya ‘Kalunga okuyadi ekufilo.’ — Epsalme 130:4.

• Ngeenge wa wililwa po koisho, konga omunhu oo ta dulu oku ku mwenyeka. Omayeletumbulo 12:25 otaa ti: “Oshisho shomomutima womunhu otashi u fidimike poshi, ndelenee ondjovo yehekeleko otai u hafifa.” “Ondjovo yehekeleko” otai dulu okudja koshilyo shoukwaneumbo ile kukaume ketu oo twe lineekela, omunhu oo ehe na eamo lokukembaula noiha teya omukumo ndele “oku hole alushe” ouwa. — Omayeletumbulo 17:17.

Omayele oo ta hangwa mOmbiibeli okwa kwafela ovanhu vahapu va kale va hafa neenghono nonande ova kala noku li konga lwoikando. Naave omayele oo otaa dulu oku ku kwafela.

(Omayeletumbulo 16:4) Oinima aishe Omwene e i lilongelela, nosho yo omuhenakalunga kwe mu shitila efiku lomupya.

w07 5/15 18-19

“Eemhangela doye tadi ka wanifwa”

Ohole yokulihola fye vene otai tu imbi tuha pukulule omanyono etu, tuha henuke omaukwatya mai notu kale itatu yandje elitulemo kowii wetu. Ashike Jehova iha fufywa. Okuwete osho ovanhu aveshe tava ningi. Omalinyengotomheno oo e li momadiladilo ovanhu okwa kwatafana nomutima. Opo tu ninge oshinima shonhumba, tete ohatu kulike omahalo momutima wopafaneko oo wa kwatela mo oinima ngaashi omadiladilo etu, omaliudo nokudula kwetu. “Omwene ta yeleke omitima” noha tokola pauyuki noke na onhondo. Otu na okulungamena omhepo yetu.

“Oilonga yoye i yandja kOmwene”

Okuninga eemhangela osha kwatela mo okudiladila nawa tashi di komutima. Opo nee hatu ningi osho twa pangela. Mbela ohatu dulu ngoo okupondola moilonga yetu? Salomo okwa ti: “Oilonga yoye i yandja kOmwene, opo nee eemhangela doye tadi ka wanifwa.” (Omayeletumbulo 16:3) Okuyandja oilonga kuJehova osha hala kutya okukala welitula nowelineekela muye, okukala omudiinini kuye noku mu mbubulila oisho yetu aishe oyo ye tu wilila po. Omupsalme okwa imba a ti: “Ondjila yoye i tula meke lOmwene, u mu lineekele; Oye note shi ningi.” — Epsalme 37:5.

Opo eemhangela detu di pondole, oda pumbwa okukala metwokumwe nEendjovo daKalunga noda pangelwa nelinyengotomheno la yuka. Shikwao vali, otwa pumbwa okwiilikana kuJehova e tu kwafele, e tu yambidide notu kendabale twa mana mo tu shikule omayele Ombiibeli. Osha fimanenena ‘okuundulila omitengi detu kOmwene’ ngeenge twa taalela eenghalo didjuu molwaashi ‘ote tu kalele noshisho.’ Jehova “ita efa nande omuyuki a kale alushe nokutengauka.” — Epsalme 55:23.

“Oinima aishe Omwene e i lilongelela”

Ohatu ka mona oidjemo ilipi ngeenge otwa yandje oilonga yetu aishe kuJehova? Ohamba inaendunga Salomo oya ti: “Oinima aishe Omwene e i lilongelela.” (Omayeletumbo 16:4a) Jehova Kalunga oo e li Omushiti weshito alishe okwe i lilongelela nelakano. Ngeenge hatu yandje oilonga yetu aishe kuJehova, onghalamwenyo yetu otai ka kala i na eityo noilonga yetu otai ka kala tai sha. Jehova okwa li a lalakanena ovanhu va kale nomwenyo fiyo alushe kombada yedu. (Ovaefeso 3:11) Jehova okwa shita edu nelalakano “li kalwe.” (Jesaja 45:18) Kalunga okwa a wanifa po elalakano laye lopehovo li na sha nedu li kalwe kovanhu. (Genesis 1:28) Ngeenge otwe liyandje Kalunga kashili, onghalamwenyo yetu otai ka kala i na eityo nohatu ka kala fiyo alushe.

Jehova, “omuhenakalunga kwe mu shitila efiku lomupya.” (Omayeletumbulo 16:4) Ina shita omuhenakalunga molwaashi “oilonga yaye oya wana ya pwa.” (Deuteronomion 32:4) Kakele kaasho, okwa efa va kale po nova twikile okukala po fiyo osheshi efimbo letokolo la fika. Pashihopaenenwa, Jehova okwa li a lombwela Farao a ti: “Ame nde ku efa u kale po, opo ndi shiive okumonifa eenghono dange muove, edina lange opo li udifwe kombada yedu alishe.” (Exodus 9:16) Omahandukilo omulongo nehanauno laFarao netangakwaita laye mefuta litilyana, otashi ulike kutya eenghono daJehova inadi ngabekwa.

Jehova natango oha longifa eenghalo opo ovakolokoshi va wanife po elalakano laye inaave shiiva. Omupsalme okwa ti: “Osheshi onyanya yovanhu otai ku shitukifile efimaneko, poxuuninwa eshi to lidike omitemo dehandu.” (Epsalme 76:11) Jehova otashi dulika efe ovatondi vaye va handukile ovapiya vaye, ashike osho ohe shi ningi ngeenge a hala oku va pa outekuduliko wa pumbiwa noku va deula. Ashike omafimbo amwe Jehova oye mwene ha katuka onghatu.

Ngeenge Jehova oha yambidida oshiwana shaye osho ashike, ongahelipi shi na sha novalinenepeki nosho yo ohamutwemukukutu? Ohamba Salomo oya ti: “Keshe ou e nomutima we linenepeka, ye oixuna koshipala shOmwene. Oshili, ye ita ka kala ita handukilwa.” (Omayeletumbulo 16:5) Ovo ve “nomutima we linenepeka” otashi dulika va kale va fa ve li meameno, ashike itava ka dula oku ya onhapo ehandukilo. Onghee hano, otashi ka kala pandunge okukala nomhepo yelininipiko nonande otwa longwa ile tu shii nohatu dulu okupondola ka shi na nee mbudi kutya otu na oufembanghenda wa tya ngahelipi.

“Metilo lOmwene”

Ohatu ningi omapuko, molwaashi otwa dalwa ovalunde. (Ovaroma 3:23; 5:12) Mbela oshike tashi ke tu kwafela tu ninge eemhangela odo itadi tu etele oidjemo ii? Omayeletumbulo 16:6 otaa ti: “Okunyona taku kwatakanifwa nohole noudiinini, nokutila Omwene omunhu ta kukuma owii.” Ohatu ka tila okulonga osho tashi nyemateke Jehova molwaashi okwe tu kwatakanifa nokwe tu ulikila ohole i na oudiinini nonande otu valunde. Onghee hano, ohole yetu yokuhola Jehova nosho yo olupandu letu li na sha nohole yaJehova youdiinini nai tu linyengife tu tile okulonga osho itashi mu wapalele.

Ohatu ka kala tu na etilo lokutila Kalunga momitima detu ngeenge otwa fimaneke eenghono daye. Diladila ashike keenghono daye odo tadi hololwa keshito! Okutala nghee eshito tali holola eenghono daKalunga otashi tu kwafele tu lundulule okudiladila kwetu ngaashi la li la kwafela tatekulululwa Job. (Job 42:1-6) Mbela ohashi tu kumu ngahelipi ngeenge hatu lesha mOmbiibeli omahokololo e na sha nanghee Jehova a li a ungaunga novapiya vaye monakudiwa? Omupsalme okwa imba a ti: “Ileni, mu tale oilonga yaKalunga, ou ta kumifa mokukala kwaye kombada yovanhu.” (Epsalme 66:5) Ohole yaJehova youdiinini inai pumbwa okukwatwa okahetengi. Eshi Ovaisrael va ‘twila ondumbo nokunyikifa omhepo Iyapuki yaKalunga oufiye, onghee Ye okwe lishitula omunaita navo.’ (Jesaja 63:10) Shikwao vali, “Eendjila domulumenhu ngenge tadi wapalele Omwene, Ye ote mu anuna novatondadi vaye.” (Omayeletumbulo 16:7) Etilokalunga kali fi tuu eameno la denga mbada!

Ohamba inaendunge Salomo oya ti: “Oshipewa shinini pamwe nouyuki shi dule ouhapu womaliko pamwe noipupulu.” (Omayeletumbulo 16:8) Omayeletumbulo 15:16 otaa ti: “Oshipewa shinini mokutila Omwene shi dule omamona mahapu noupyakadi wao.” Oumbada wokutila Kalunga owa fimana molwaashi ohau tu kwafele tu kale melila louyuki.

“Omutima womunhu tau diladila ondjila yaye”

Ovanhu ova shitwa nemanguluko lokuninga omatokolo, otava dulu okuhoolola osho shi li mondjila ile osho sha puka. (Deuteronomion 30:19, 20) Omutima wetu wopafaneko otau dulu okukala u na omaetepo mahapu, ashike otashi dulika tu hoolole po limwe ile e dulife po nokuli. Salomo okwa ulika kutya okuninga ehoololo oshinakuwanifwa shetu, eshi a ti: “Omutima womunhu tau diladila ondjila yaye.” Opo nee konima yaasho, “Omwene ta endifa eenghatu daye.” (Omayeletumbulo 16:9) Molwaashi Jehova oha pashukile eenghatu detu, ohatu ka katuka pandunge mokukala hatu kongo ekwafo kuye opo a ‘pameke’ eemhangela detu.

24-30 OKTOBA

OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | OMAYELETUMBULO 17-21

“Panga ombili navamwe”

(Omayeletumbulo 19:11) Eendunge domunhu tadi mu pe outalonheni, nefimano laye olo okudima po etauluko.

w14 12/1 12-13

“Eendunge domunhu tadi mu pe outalonheni”

Omudeuli wetanga lomokambaba wofikola yopombada okwa tewa moilonga molwaashi i ha pangele ehandu laye.

Okaana ka handuka molwaashi ina ka pondola.

Omukainhu ta tangunine okamonamati molwaashi ina ka wapaleka mondunda yako.

Atusheni ohatu shakeneke ovanhu va handuka, nopehe nomalimbililo, nafye ohatu handuka omafimbo nomafimbo. Nonande otwa tala ko ehandu li li oukwatya mwii oo tu na okuhenuka, natango ohatu kala tu na omatomheno okukala twa handuka, unene tuu ngeenge omunhu okwa ungaunga nafye shihe li pauyuki. Omushiivinawa woinima i na sha nomadiladilo wokoAmerika okwa shanga a ti: “Ngeenge omunhu wa handuka, oha shi ku kwafele u kale nomaiudo e li nawa nosho yo oukolele.”

Etaleko la tya ngaho otali ka kala tali ti sha ngeenge otwa konakona eendjovo domuyapostoli Paulus da nwefwa mo. Okwa dimina kutya ope na omafimbo amwe oo ovanhu hava kala va handuka, eshi a ti: “Handukeni, ndelenee inamu nyona. Inamu efa etango li ningine mu nehandu.” (Ovaefeso 4:26) Tu na eendjovo odo momadiladilo, mbela otu na okukatuka onghatu twa handuka ile otu na oku li pangela?

MBELA OWA PUMBWA OKUKALA WA HANDUKA?

Eshi Paulus a yandja omayele e na sha nokuhanduka, okwa li e na momadiladilo eendjovo dOmupsalme oo a shanga a ti: “Handukeni, ndelenee inamu nyona.” (Epsalme 4:5) Ndele elalakano laPaulus ola li lashike eshi a yandja omayele oo? Okwa weda ko a ti: “Onya keshe, ekeshuko nehandu, efulakato netukano, owii keshe nau kale kokule nanye.” (Ovaefeso 4:31) Paulus okwa li ta kumaida ovakriste va henuke okukatuka onghatu omolwehandu. Shihokwifa, Omushiivinawa woinima i na sha nomadiladilo okwa twikila ko a ti: ‘Okwa ningwa omakonakono kutya ‘okukatuka diva’ wa handuka ohashi weda ko ashike kehandu nokefulalalo noiha shi kufa po omukundu.’

Ndele mbela ongahelipi hatu dulu ‘okweefa’ ehandu nosho yo oilanduliko yalo ii? Ohamba inaendunge Salomo oya shanga kutya: “Eendunge domunhu tadi mu pe outalonheni, nefimano laye olo okudima po etauluko.” (Omayeletumbulo 19:11) Ongahelipi “eendunge domunhu” hadi mu kwafele a ngungumane?

NGHEE EENDUNGE HADI PE OMUNHU OUTALONHENI

Eendunge odo okudula okuuda ko onghalo yonhumba. Okukala u na eendunge osha hala kutya okukala u udite ko lelalela onghalo. Ongahelipi osho tashi tu kwafele ngeenge twa ungaungiwa nafye nai ile otwa udifwa nai?

Ngeenge otwa mono ovanhu tava longo ouhenouyuki, otashi dulika shi tu udife nai. Ashike ngeenge otwa landula omaliudo etu nokukatuka twa handuka, otashi dulika tu ke lieyahameke fye vene ile omunhu mukwetu. Ngaashi ashike omundilo oo ina kwatwa nawa hau dulu okuxwika eumbo, eenghatu dehandu nado otadi dulu okunyona po edina letu liwa nekwatafano letu navamwe nokuli naKalunga. Onghee hano, ngeenge otwa didilike kutya otwa handuka unene, osho otashi ulike kutya olo olo efimbo olo twa pumbwa okuuda ko onghalo oyo. Okukala tu udite ko onghalo otashi ke tu pa efano laasho tashi ningwa po notashi ke tu kwafela tu pangele omaliudo etu.

Ohamba David, xe yaSalomo, hanga a kale e na etimba lohonde moshinima shi na sha nomulumenhu wedina Nabal, lao linene David okwa li a kwafelwa a ude ko onghalo oyo. David novalumenhu vaye ova li va amena oufita weedi daNabal mombuwa yaJuda. Eshi efimbo lekululo leedi la fika, David okwa li a pula Nabal e mu pe sha shokulya. Opo nee, Nabal okwa li a nyamukula a ti: “Ame ndi kufe ngeno omungome wange nomeva ange noimuna yange ei nde i tomena ekululo lange, ndi i yandje kovalumenhu ava inandi va shiiva apa va dile?” Osho osha li etukano! Eshi David a uda eendjovo odo, okwa li a fikama pamwe novalumenhu vaye 400 va ka hanaune po Nabal neumbo laye alishe. — 1 Samuel 25:4-13.

Omukulukadi waNabal, wedina Abigail, okwa li a shiivifilwa osho sha li poku va ningilwa nokwa ya diva a ka shakeneke David. Eshi a shakeneka David novalumenhu vaye, Abigail okwa wila keemadi daDavid ndee ta ti: “Efa omupiya woye omukainhu a popye momatwi oye, u pwilikine eendjovo domupiya woye omukainhu.” Abigail okwa li e mu shiivifila oulai omushamane waye, Nabal, nokulombwela David kutya ote ke livela ombedi ngeenge okwa tileshi ohonde. — 1 Samuel 25:24-31.

Eendunge dilipi David a mona meendjovo daAbigail odo de mu kwafela a pongolole po onghalo oyo idjuu? Shotete, okwa li a didilika kutya Nabal omulumenhu elai paushitwe waye, noshitivali, David okwa li a mona kutya okwa li ta ka tilashi ohonde ngeenge okwa kwata onghone. Ngaashi David, naave otashi dulika u handukifwe koshinima shonhumba. Oto ka ninga po shike? Oshifo shimwe shokokapangelo kaMayo osha popya kombinga yokupangela ehandu sha ti: “Kufa okafimbo kanini u fude mokule nokuvalula fiyo okomulongo.” Onghee hano, kanghama po manga nokudiladila kwaasho sha etifa po oupyakadi nosho yo oilanduliko oyo tai ka etifwa kehandu loye. — 1 Samuel 25:32-35.

Monghedi ya faafana, vahapu kunena ova kwafelwa va kale hava pangele ehandu lavo. Sebastian ota dimbuluka umwe oo a li naye modolongo moPoland womido 23 lwaapo, kutya okwa li e lihonga okupangela ehandu laye nomaliudo oo e na eenghono eshi a konakona Ombiibeli. Okwa ti: “Tete, ohandi diladila kombinga youpyakadi, opo nee handi kendabala okutula moilonga omayele Ombiibeli. Onda ka didilika kutya Ombiibeli olo embo lokupukulula lashiya ko.”

Setsuo naye okwa li a landula onghedi ya faafana. Okwa ti: “Onda li handi hanyaukile vakwetu koilonga ngeenge va handukifa nge. Ndele paife eshi nda konakona Ombiibeli, ponhele yokuhanyauka ohandi lipula kutya: ‘Epuko ola lye mbela? Mbela haame nda etifa oupyakadi?’” Okudiladila komapulo oo ohaku kwafele omunhu a handuluke nokudima mo omaliudo e na eenghono e li momutima waye.

Omaliudo ehandu otashi dulika a kale e na eenghono, ashike omayele Eendjovo daKalunga nao oku na eenghono. Ngeenge owa tula moilonga omayele opandunge oo ta hangwa mOmbiibeli noku pula Kalunga e ku kwafele, naave oto dulu okupangela ehandu.

(Omayeletumbulo 18:13) Ou ta nyamukula fimbo ina uda ko, osho oulai waye ndee tashi mu fifa ohoni.

(Omayeletumbulo 18:17) Pehovelo lomoihokolola keshe umwe e nounongo; ndelenee omuhokololifi wavo te uya ndee te mu konakona.

(Omayeletumbulo 21:13) Ou ta fitikile onghuwo yohepele okutwi kwaye, oye mwene yo ota ka kuwa onghuwo, ndele ita ka mona epopilo.

w11 8/15 29-30 okat. 11-14

Natu lalakaneni ombili

Nghee ovakulunhuongalo tava dulu okuyandja ekwafo

11 Ongahelipi ngeenge Omukriste okwa hala oku ka popya nomukulunhuongalo wonhumba kombinga youpyakadi oo e na nomupambele waye ile nomwiitaveli mukwao? Omayeletumbulo 21:13 okwa ti: “Ou ta fitikile onghuwo yohepele okutwi kwaye, oye mwene yo ota ka kuwa onghuwo, ndele ita ka mona epopilo.” Onghee hano, omukulunhuongalo ke na nande ‘okufitika okutwi kwaye.’ Ashike eyeletumbulo limwe vali ola londwela la ti: “Nakutulifa mo oshibofa oha monika a fa oye e li mondjila fiyo osheshi omuhokololifi waye a yandja oumbangi waye.” (Omayel. 18:17, pa-New English Translation) Omukulunhuongalo oku na okupwilikina nonghenda, ndele oku na yo okulungama aha ame omunhu oo e uya oku mu lopotela oupyakadi wonhumba. Konima eshi a hokololelwa osho sha ningwa po, na pule omunhu oo ngeenge okwa popya ngoo naao e mu ninga nai. Omukulunhuongalo ota dulu yo okukundafana omayele opamishangwa nomunhu oo opo e mu kwafele a mone kutya oshike e na okuninga po opo a lalakanene ombili.

12 MOmbibeli omu na oihopaenenwa itatu oyo tai ulike kutya osha nyika oshiponga okutokola umwe diva fimbo ino uda eembinga adishe mbali. Pashihopaenenwa, Potifar okwa li a itavela omukulukadi waye eshi a li e mu lombwela kutya Josef okwa li ta kendabala oku mu kwata onghonga. Potifar okwa li a tulifa Josef modolongo nonande ehandu laye kala li pauyuki. (Gen. 39:19, 20) Ohamba David oya li ya itavela Siba eshi ya li ya lombwelwa kuSiba kutya omwene waye Mefiboset okwa li ta yambidida ovatondi vayo. Ohamba oyo oya li ya katuka eenghatu meendelelo mokulombwela Siba ya ti: “Tala, ashishe shaMefiboset tashi ningi shoye.” (2 Sam. 16:4; 19:25-27) Ohamba Artasasta nayo oya li ya katuka eenghatu meendelelo eshi ya li ya lombwelwa kutya Ovajuda otava tungulula ekuma laJerusalem nova li va hala okutwa ondubo nouhamba waPersia. Ohamba oyo oya li ya itavela ehokololo olo loipupulu noya li ya lombwela Ovajuda va xulife po oilonga aishe yokutungulula oyo ya li tai longwa muJerusalem. Onghee hano, Ovajuda ova li yo va xulifa po oilonga yokutunga otembeli yaKalunga. (Esra 4:11-13, 23, 24) Ovakulunhuongalo Ovakriste navo ove na okudulika komayele aPaulus oo a li a pa Timoteus e na sha nokuhenuka okuninga omatokolo meendelelo — Lesha Timoteus 5:21.

13 Nokuli nokonima eshi eembinga adishe mbali da hokolola kutya oshike sha etifa po okuhaudafana, natango osha fimana okudimbuluka kutya “ngenge umwe e shii a shiiva sha, ina shiiva natango ngaashi e nokushiiva.” (1 Kor. 8:2) Onghee hano, osha fimana okulipula kutya: Mbela otu shii ngoo ashishe osho sha kwatelwa mo osho tashi dulika sha etifa po okuhaudafana? Otu shii ngoo nawanawa onakudiwa yovanhu ovo va kwatelwa moshinima osho? Ovakulunhuongalo ove na okulungama vaha itavelifwe oipupulu ile omitotolombo ile okweendwa medu ngeenge tava ungaunga noikoya yopamhangu ya tya ngaho. Kakele kaasho, kave na okwiitavela osho umwe ta popi molwaashi ashike oshipuna. Kalunga okwa nangeka po Omutokoli, Jesus Kristus, oo ta ka tokola pauyuki. Jesus ita ka “tokola ngaashi omesho taa tale noita yukifa ngaashi omatwi aye taa udu.” (Jes. 11:3, 4) Ponhele yaasho, Jesus oha wilikwa komhepo yaJehova. Ovakulunhuongalo Ovakriste navo otava dulu okupula Kalunga e va pe omhepo yaye iyapuki i va wilike.

14 Fimbo ovakulunhuongalo inava tokola omwiitaveli mukwao, ove na tete okupula ekwafo lomhepo yaJehova nokweefa va wilikwe kuyo mokutala omayele oo e li mEendjovo daKalunga nosho yo moishangomwa oyo ya nyanyangidwa kongudu yomupiya omudiinini nomunaendunge. — Mat. 24:45

(Omayeletumbulo 17:9) Ou ta tuvike etauluko, ota kongo ohole, ndelenee ou ta tongolola vali eendjovo, ta tukaula ookaume.

w11 8/15 31 okat. 17

Natu lalakaneni ombili!

17 Luhapu okuhaudafana oko haku holoka pokati kovamwatate ihaku kala kwa kwatela mo omanyono a kwata moiti oo a pumbwa okuungaungwa nao pamhangu. Onghee hano, oshiwa okukala hatu dimine po vamwe pahole ngeenge va ninga omapuko a tya ngaho. Eendjovo daKalunga oda ti: “Ou ta tuvike etauluko, ota kongo ohole, ndelenee ou ta tongolola vali eendjovo, ta tukaula ookaume.” (Omayel. 17:9) Onghee hano, atusheni ohatu ka kaleka po ombili meongalo nosho yo ekwatafano letu naJehova ngeenge otwa dulika keendjovo odo. — Mat. 6:14, 15.

Konakona moule omamona opamhepo

(Omayeletumbulo 17:5) Ou ta sheke ohepele, ota dini Omushiti wayo. Ou ta hafele oshiponga, ita ka kala ita handukilwa.

w10 11/1 15 okat. 17

Ovanyasha, kaleni hamu wilikwa kEendjovo daKalunga

17 Opo u dule okukanyatela oudiinini woye kuKalunga, ou na okukala u na ‘eenghono dokukoneka hadi dulu okutongola ouwa nowii,’ nou na oku di deula moku di “longifa” eshi to ningi osho u shii kutya oshi li mondjila. (Heb. 5:14, NW) Pashihopaenenwa, apa otapa landula omapulo oo tae ke ku kwafela u hoolole osho shi li mondjila nou henuke okuninga osho sha puka, ngeenge tashi uya pokuhoolola eemusika odo wa hala okupwilikina, eemuvi odo wa hala okutala ile eenhele doko-Internet odo wa hala okuya kudo. Tete lipula kutya: ‘Mbela ouyelele wa tya ngaha otau ka ladipika nge ndi kale omunalukeno ile otau ka ningifa nge ndi “hafele oshiponga” shaumwe?’ (Omayel. 17:5) ‘Mbela otau ka kwafela nge ngoo ndi kale ndi “hole eshi shiwa” ile otau ke shi ninga shidjuu kwaame “okutonda eshi shii”?’ (Amos 5:15) Oinima oyo ho ningi ngeenge u li oove auke otai ka ulika kutya oshike wa lenga lelalela. — Luk. 6:45.

w10 11/1 31 okat. 15

Fye ohatu ende moudiinini wetu!

15 Omulumenhu omuyuki Job ka li ha kala a hafa ngeenge omutondi waye umwe a hangwa koshiponga. Eyeletumbulo limwe la ka shangwa lwanima ola londwela la ti: “Ino hafa, omutondadi woye ngenge ta wile po. Ndele ino kuwilila komwenyo, ye ngenge ta punduka, opo Omwene e he shi dimbulukwe, ndele sho itashi yuka momesho aye, ndee ta kandula po puye ehandu laye.” (Omayel. 24:17, 18) Molwaashi Jehova oha dulu okukonakona omitima, oku shii kutya ohatu kala twa hafa meholeko ngeenge vamwe va hangwa koshiponga ile hasho, noita hokwa nande oikala ya tya ngaho. (Omayel. 17:5) Ngeenge otwa ningi ngaho, Kalunga otashi dulika e tu katukile onghatu, molwaashi okwa ti: “Ehandu olange Ame handi futu.” — Deut. 32:35.

(Omayeletumbulo 20:25) Omunhu te litele omwiyo mokuhadiladila kwaye, ta udanekele Omuyapuki oshali ndelenee komesho ta ka diladila eudaneko.

w09 5/1 19-20 okat. 12-13

Ovanyasha, ningeni exumokomesho li wetike

Lilongekida opo u ka kale nohombo tai pondola

12 Ovanyasha vamwe vomido dopokati ohava lotokele mohombo, molwaashi ova itavela kutya omaupyakadi avo ngaashi okukala inava hafa, oudja nosho yo omaupyakadi oo hava shakeneke meumbo otaa ka xula po. Ndelenee eano lohombo oli li oshinima sha kwata moiti. Ovanhu vamwe vopefimbo lOmbibeli ova li hava ningi eano inava diladila nawa kwaashishe osho sha kwatelwa mo. (Lesha Omayeletumbulo 20:25.) Omafimbo amwe, ovanyasha ihava diladila va mana mo koiteelelwa oyo ve na oku ka wanifa po mohombo. Lwanima, ohava ka mona kutya mboli ope na shihapu sha kwatelwa mo shi dulife pwaasho va li va teelela.

13 Fimbo ino hovela okweendelafana nomunhu wonhumba, lipula kutya: ‘Omolwashike nda hala okuhombola ile okuhombolwa? Oshike ndi na okukala nda teelela oku ka shakeneka? Mbela omunhu ou okwa wapalela nge ngoo shili? Onde lilongekida tuu oku ka wanifa po oiteelelwa yange ngeenge onda hombola ile onda hombolwa?’ “Omupiya omudiinini nomunaendunge” okwa nyanyangida oitukulwa tai popi kombinga yohombo oyo tai dulu oku ku kwafela u likonakone nawa. (Mat. 24:45-47) Omayele a tya ngaho a tala ko kutya okwa dja kuJehova. Konakona nawa osho sha popiwa mo noku shi tula moilonga. Ino efa nandenande u kale wa “fa eenghambe noufino, ava ve he na eendunge.” (Eps. 32:8, 9) Kala u na eudeko la wana li na sha noiteelelwa oyo u na oku ka wanifa po mohombo. Ngeenge ou udite kutya owe lilongekidila okweendelafana nomunhu wonhumba, dimbuluka alushe okutula po ‘oshihopaenenwa shoukoshoki.’ — 1 Tim. 4:12.

31 OKATOBA-6 NOVEMBA

OMAMONA OMEENDJOVO DAKULUNGA | OMAYELETUMBULO 22-26

“Omona woye omumati, mu ikifa ondjila yaye ya yuka”

(Omayeletumbulo 22:6) Omona woye omumati, mu ikifa ondjila yaye ya yuka, opo nee ita ka yapuka muyo, eshi a kula.

(Omayeletumbulo 23:24, 25) Xe yomuyuki ota hafe pombada; naau a dala omunongo, ye ote mu nyakukilwa. 25 Hafifa xo nanyoko, naau e ku dala, mu nyakukifa pombada.

w08 4/1 16

Nghee to dulu okutekula okaana koye mounyuni ou wa xutuka

Oshikuti sha denga mbada

Epsalme 127:4, 5 otali popi omudali kutya oku li “ofule.” Mbela osho osha hala kutya omashamane oye aeke ta dana onghandangala? Hasho nandenande. Omayele oo otaa longo kovadali aveshe mwa kwatela omushamane nomukulukadi nosho yo omudali oo ta tekula ounona e li oye aeke. (Omayeletumbulo 1:8) Outumbulilo “ofule” otau ulike keenghono domunhu oo e shi okuumbifa nawa outa noshikuti ita shekuna. Pefimbo lOmbiibeli, outa owa li hau longwa moshivela shoshukushu novakwaita ovo va li hava ‘umbu tava longifa outa,’ ova li have u lyata kombinga imwe eshi tave u mane nofipa opo i kale ya shila nawa. (Jeremia 50:14, 29) Osho otashi ulike kutya ohashi pula eenghono neenghendabala eshi tave u mange opo u dule okuumbifwa nawa itau shekuna.

Sha faafana, otashi pula eenghendabala dihapu opo u tekule okaana. Ounona ihava kala ve li kuvo vene, ndele ove li ngaashi oshikuti osho sha nuninwa sha. Shinyikifa oluhodi, ovadali vahapu ihava ningi eenghendabala odo da pumbiwa opo va tekule ovana. Kave na ashike efimbo nande. Ohava efa ounona vavo va hongwe okupitila moTV, kofikola nova efa yo oomakula ovo ve va honge osho shiwa naasho shii noku va honga kombinga yoipala nomilele. Ova efa ovana vavo va ninge eshi va hala. Ohava lele ovana vavo ondebula, nokuninga omalipopilo kutya inava hala okuudifa nai ovana pamaliudo. Ashike oushili oyoo kutya, eshi tava efele ounona vavo otashi ke va yahameka neenghono shi dulife pwaasho.

Okutekula okaana ohashi pula oilonga youdiinini. Okushikula omayele oo ta hangwa mEendjovo daKalunga nomutima aushe, otashi ke va kwafela noku va pefa ondjabi inene. Oshifo shi na sha novadali osha ti: “Okwa ningwa omakonakono kutya ounona ovo va tekulwa kovadali ovanahole nohava komangele — ovo have va yambidida nove na ongaba — ounona va tya ngaho ohave shi endifa nawa mofikola, hava kala ve na owino wonhumba, hava kala ve udite oumbo nohava kala yo va hafa ve dulife ounona vovadali ovo va talala ile ovakwanyanya.”

Ovadali va tya ngaho otava ka mona ondjabi. Omayeletumbulo 22:6 oshitukulwa shotete otashi ti ngaha: “Omona woye omumati, mu ikifa ondjila yaye ya yuka.” Opo nee ovelise oyo oya twikila ko neendjovo tadi kumu omutima tadi ti: “Opo nee ita ka yapuka muyo, eshi a kula.” Mbela omayele a nwefwa mo omayeletumbulo e na sha nokupondola otaa fufya? Hasho. Okaana koye ngeenge oke na ehalo, omayele a tya ngaho otae ke ka kwafela. Ashike ovelise oyo oya pa yo ovadali omayele opahole. Omayele elipi mbela?

Ngeenge okaana koye owe ka tekula metwokumwe nomayele Ombiibeli, ope na omhito opo to ka mona oidjemo itunhula—okutala ovana voye tava kulu va hafa, oto ka mona kutya owa wanifa po oshinakuwanifwa shoye u li omudali. (Omayeletumbulo 23:24) Onghee hano, longekida ounona voye onga “oikuti,” va amena nokukala alushe ho va wilike. Kuna fiku u ke lipe oushima.

w07 6/1 31

Omapulo adja kovaleshi

Mbela Omayeletumbulo 22:6 okwa hala kutya ngeenge ounona vovakriste ova tekululwa nawa, kave na fiku va fiye po Jehova?

Ovelise oyo otai ti: “Omona woye omumati, mu ikifa ondjila yaye ya yuka, opo nee ita ka yapuka muyo, eshi a kula.” Ngaashi ashike okatai komuti wa tetwa haka tutuma, ounona ovo va deulwa nawa ohava ka longela Jehova ngeenge ova kulu. Ovadali aveshe ove shii kutya okutekula ounona ohashi pula efimbo nenghendabala. Opo ovadali va ninge ounona vavo ovahongwa, ove na oku va honga noukeka, oku va tekula, oku va twa omukumo noku va tulila po oshihopaenenwa shiwa. Ove na yo oku shi ninga pandjikilile nopahole oule womido.

Ndele mbela osho osha hala okutya ngeenge ounona ova ka kala itava longele Jehova, eenghendabala dedeulo lovadali oda ponya? Omafimbo amwe, ovadali ihava ningi naanaa eenghendabala va mana mo opo va tekulile ounona vavo meendjila daJehova. (Ovaefeso 6:4) Ashike Omayeletumbulo inaa tya kutya edeulo liwa otali ningifa okaana ka kale ka diinini kuKalunga. Ovadali kave na okukomangela ounona va ninge osho va hala. Ngaashi ovakulunhu, ounona navo ova manguluka okuhoolola kutya ova hala okukala nonghalamwenyo ya tya ngahelipi. (Deuteronomion 30:15, 16, 19) Kutya nee ovadali ova ninga eenghendabala di fike peni, ounona vamwe ihava ka kala ovadiinini ngaashi ashike Salomo oo a shanga omayele aa hatu kundafana. Nokuli novana vaJehova vamwe kava li ovadiinini.

Omushangwa oo ina u popya kutya pomhito keshe okaana ‘ita ka dulu okuyapuka mo’ mondjila, ashike otai popi ya mbwalangandja shi na sha noidjemo. Mbela omushangwa oo itau tu tuu ovadali omukumo! Ovadali ove na okushiiva kutya eenghendabala davo dopehovelo dokutekulila ounona vavo mondjila yaJehova otashi dulika di ka ete oidjemo iwa. Molwaashi onghandangala yavo nosho yo enwefemo lavo olo unene la fimanenena, ovadali otava ladipikwa va kale va lenga onghadangala oyo tava dana. —Deuteronomion 6:6, 7.

Nonande ounona ova efa po okulongela Jehova, ovadali ovo va tekula ovana vavo noukeka otava ka kala ve na etimaumbwile kutya ounona vavo otava ka alukila kuJehova. Oshili yOmbiibeli oi na eenghono nedeulo lovadali ihali dimbiwa diva. — Epsalme 19:8.

(Omayeletumbulo 22:15) Oulai ngenge wa kanyatela momutima womona omumati, outekushiti tau u taata mo.

(Omayeletumbulo 23:13, 14) Omona woye omumati ino mu fila onghenda oku mu handukila. Ngenge to mu dengifa oshimwati, ye ita ka fya. 14 Ove to denge tuu oshimwati, ndelenee ove to xupifa omwenyo waye moshovafi.

w97 10/15 32

Okuputudha Aanona Ye Na Omikalo—Otashi Vulika Tuu Natango?

“Tse ngashingeyi otu li muulipamwe wa kitakana noonkondo, eputuko lya vundakana noonkondo, moka kaamu na ompango yimwe ayike yeihumbato,” Robert Glossop gwEhangano lyoVanier yUukwanegumbo muOttawa, Kanada, osho ta ti. Oshilanduliko oshike? Ehokololoningomwa moshifokundaneki The Toronto Star otali ti: “Omausimba gaagundjuka, elongithonkondo nomaidhipago mokati kaagundjuka ayihe mbika otayi indjipala.”

Uupyakadhi kau li owala muAmerika lyokUumbangalantu. Bill Damon, omuwiliki gwoCenter for Human Development moBrown Universiti muRhode Island, U.S.A., okwa konakona omaupyakadhi ngaka muBritania nomiigwana yilwe yAaeuropa, nosho wo muAustralia, Israel naJapani. Otu ulike kokushonopala kwoongeleka, oosikola nomalongekidho galwe mokugandja epukululo kaagundjuka. Okwiitaala kutya eputuko lyetu “inali kotokela shoka aanona ya pumbwa opo ya kale ye na uukwatya wopantu noye li aainekelwa.” Damon otu ulike koohapu dhaantu mboka ya hwanga mokuputudha aanona mboka taya longo kutya “egeeloputudho otali ehameke uukolele nonkalonawa yaanona,” nota ti kutya shika “oshi li omukalo gwokuputudha aanona ye na omutse omukukutu noihaaya vulika.”

Oshike shoka aagundjuka yonena ya pumbwa? Yo oya pumbwa aluhe eputudho lyohole ndyoka tali pukulula omadhiladhilo nomutima. Aagundjuka yi ili noyi ili oya pumbwa omikalo dhegeeloputudho dha yoolokathana. Uuna tatu inyengithwa kohole, egeeloputudho olundji otali vulu okugandjwa mokutompathana. Shika osho molwaashono twa lombwelwa mOmayeletumbulo 8:33 tu “pulakeneni omalongo.” Nonando yamwe ‘itaya vulu okundungikwa koohapu.’ Kuyo, egeelo lyu uka omolwokwaavulika notali gandjwa pashiyelekitho oshiwanawa, otashi vulika lya pumbiwa. (Omayeletumbulo 17:10; 23:13, 14; 29:19) Mokupopila shika, Ombimbeli itayi ambidhidha okudhenga nongeyo, hoka tashi vulika taku nyanyagula notaku ehameke okanona. (Omayeletumbulo 16:32) Pehala lyaashono, okanona oke na okuuva ko molwashike taka pukululwa nokuuva kutya shika osho molwashoka omuvali okuko a gama. — Yelekanitha Aaheberi 12:6, 11.

Omayele ga tya ngaaka ge na oshilonga nomawanawa gOmbimbeli otaga yelithwa membo The Secret of Family Happiness.

it-2 818 okat. 4

Outekushiti, oshimwati

Eenghonopangelo dovadali. “Outekushiti” peemhito dimwe ohau faneke kutya ovadali ovo ve na eenghonopangelo kounona vavo. Embo lOmayeletumbulo oli na oinima ihapu oyo tai yukifa keenghonopangelo odo, noutumbulilo oo otau faneke yo keenghedi adishe odo da kwatelwa mo ngeenge taku yandjwa outekuduliko, mwa kwatelwa oku va denga noshimwati. Ovadali ova pewa oshinakuwanifwa kuKalunga shoku va pa outekuduliko noku va vyula. Ngeenge ovadali ova dopa okuyandja outekuduliko, Kalunga mwene ota ka katuka onghatu moku va handukila nokudipaa okaana keshe eshi ina ka pwilikina kuye. (Omayel 10:1; 15:20; 17:25; 19:13) “Oulai ngenge wa kanyatela momutima womona omumati, outekushiti tau u taata mo.” “Omona woye omumati ino mu fila onghenda oku mu handukila. Ngenge to mu dengifa oshimwati, ye ita ka fya. Ove [tomu] denge tuu oshimwati, ndelenee ove to xupifa omwenyo waye moshovafi.” (Omayel 22:15; 23:13, 14) Ndele nee, “ou e nonghenda noshitetati, ye ha tondo omona waye. Ndelenee ou e mu hole, ote mu hanyene.” — Omayel 13:24; 19:18; 29:15; 1Sam 2:27-36.

(Omayeletumbulo 23:22) Pwilikina xo, ou e ku dala, ndele ino dina nyoko, eshi a kulupa.

w04 6/15 14 ¶1-3

Tala ko ongushu yoshali yomwenyo woye monghedi ya yuka

NGEENGE ngeno owa pulwa shi na sha nongushu yomwenyo woye, oto ka tya ou na ongushu i fike peni? Ohatu tale ko omwenyo u na ondilo—omwenyo wetu nosho yo wavamwe. Oumbangi waasho oyoo kutya otashi dulika tu ye komupangi tu ka hakulwe ngeenge hatu vele ile tu ninge oshilaye nandokotola a kale ha tale ngeenge otu li monghalo iwa. Otwa hala okukala nomwenyo nosho yo noukolele. Nokuli naavo va kulupa ile va lemana, vahapu inava hala okufya; ova hala okukala nomwenyo..

2 Onghedi omo ho tale ko omwenyo ohai kumu ekwatafano loye navamwe. Pashihopaenenwa, Eendjovo daKalunga otadi ti: “Pwilikina xo, ou e ku dala, ndele ino dina nyoko, eshi a kulupa.” (Omayeletumbulo 23:22) “Pwilikina” itashi ti ashike okuuda eendjovo, ndele eyeletumbulo olo ola hala okutya okuuda ko ndele to dulika. (Exodus 15:26; Deuteronomion 7:12; 13:18; 15:5; Josua 22:2; Epsalme 81:14) Etomheno lilipi lokupwilikina Eendjovo daKalunga tadi yandje? Kali fi ashike molwaashi kutya xo nanyoko ove ku dule momido ile kutya ove na owino muhapu. Etomheno olo la yandjwa ololo kutya ovo ve “ku dala.” Omatoloko amwe okwa toloka ovelishe oyo taa ti: “Pwilikina xo oo e ku pa omwenyo.” Oshi shii okuudiwa ko kutya ngeenge owa tala ko omwenyo woye u na ongushu, oto ka kala u udite u na oshinakuwanifwa kodjo yomwenyo woye.

3 Doshili, ngeenge ou li Omukriste washili, owa dimina kutya Jehova oye Odjo elela yomwenyo woye. Omolwaye u ‘na omwenyo’; to dulu ‘okulinyengaanyenga’; to katuka u li oshishitwa shi na omaliudo; nomolwaye u ‘li po’ noto dulu okudiladila nokuninga eemhangela shi na sha nonakwiiwa, mwa kwatelwa omwenyo waalushe. (Oilonga 17:28, yelekanifa OB-1986; Epsalme 36:10; Omuudifi 3:11.) Metwokumwe nOmayeletumbulo 23:22, osha yuka ‘okupwilikina’ kuKalunga neduliko, tu na ehalo lokuuda ko nokukatuka metwokumwe netaleko laye li na sha nomwenyo, ponhele yokuhokwa omataleko e na sha nomwenyo amwe e lili.

w00 6/15 21 ¶13

“Amushe ovamwaxe”

13 Okuulikila oilyo youkwaneumbo efimaneko oshi dulife pokufimanekifa omukukadi nounona. Eyeletumbulo limwe lomOshijapani ola ti: “Ngeenge wa kulupa, dulika kounona voye.” Oshitwa sheyeletumbulo olo oshi li apa kutya, ngeenge ovanamido ova wanifa po oshinakuwanifwa shavo sheenghonopangelo, otave ke shi limonena meendjovo dovana vavo. Ofimbo Omishangwa tadi lombwele ovadali va kale va fimaneka ovana vavo noku va honga okukala hava pwilikine, noku va kwafela va kale va fimaneka ovanhu ovo va kula kuvo moukwaneumbo. Omayeletumbolo 23:22 otaa ti: “Ino dina nyoko, eshi a kulupa.” Ohamba Salomo oya kala metwokumwe neendjovo odo noya kala ya fimaneka ina nokungaho oye liningila edina liwa. Salomo okwa ka kala e li omutumba kolukalwapangelo laye naina okulumosho nokupwilikina eshi ina omunamido, Batseba, te mu lombwele. — 1Eeh 2:19, 20.

Konakona moule omamona opamhepo

(Omayeletumbulo 24:16) Osheshi lu-7 omuyuki ta punduka ndee ta penduka vali, ndelenee ovahenakalunga tava ka wila momupya.

w13 3/15 4-5 okat 5-8

Ovo ve hole Jehova kape na osho “tashi va tengula”

NGEENGE OWA PUNDUKA, INO DJA MO MEFIYAFANEPO

5 Osho hatu ka ninga po ngeenge twa punduka otashi ka ulika kutya fye ovanhu va tya ngahelipi. Vamwe ohava punduka ndele tave livele ombedi nohava twikile okulongela Kalunga. Ashike vamwe ihave livele ombedi. Omayeletumbulo 24:16 okwa ti: “Osheshi lu-7 omuyuki ta punduka ndee ta penduka vali, ndelenee ovahenakalunga tava ka wila momupya.”

6 Nokuli nongeenge otwa punduka ohatu ka dula okuyambuka po. Jehova ote ke tu kwafela ngeenge otwa shakeneke omaupyakadi ile twa ningi omapuko, shimha ashike twe mu lineekela. Otu shii kutya Jehova ote ke tu kwafela tu ‘penduke’ po opo tu dule okutwikila oku mu longela twa mana mo. Osho itashi hekeleke tuu aveshe ovo ve hole Jehova nomutima aushe! Ashike ovahenakalunga ihava kala va hala okupenduka po. Ihava kongo ekwafo lomhepo iyapuki yaKalunga noloshiwana shaye, ile vehe li tambule ko ngeenge tave li pewa. Mepingafano naavo, “ava ve hole omhango” yaJehova kape na osho tashi va ningifa va punduke ndele tava kala itava dulu vali okwaalukila mefiyafanepo lomwenyo. — Lesha Epsalme 119:165.

7 Vamwe otashi dulika va nyone omanyono inaa kwata moiti omolwomaunghundi avo onhumba, tashi dulika nokuli ve shi ninge lwoikando. Ndele natango Jehova ote ke va tala ko ve li ovayuki ngeenge ova kala tava “penduka” po, sha hala okutya, ngeenge ove livele ombedi shili nokukala tava longo osho sha yuka. Osho oshi liwetikile monghedi omo Jehova a li a ungaunga naIsrael shonale. (Jes. 41:9, 10) Omayeletumbulo 24:16 inaa yukifa elitulemo komapuko oo hatu ningi, ponhele yaasho, okwa ulika kutya Jehova ote ke tu kwafela tu ‘penduke’ po. (Lesha Jesaja 55:7.) Jehova Kalunga naJesus Kristus ove na elineekelo kutya ohatu dulu okuninga ngaashi hatu dulu opo tu ‘penduke’ po. — Eps. 86:5; Joh. 5:19.

8 Nokuli nonande omutondoki okwa punduka fimbo e li mefiyafanepo, otashi dulika a penduke po ndele ta tondoka fiyo okefikilo ngeenge okwa penduka po diva. Katu shii kutya exulilo lefiyafanepo letu loku ka mona omwenyo waalushe otali ke uya ‘mefiku nopotundi’ ilipi. (Mat. 24:36) Ashike ngeenge otwa kendabala noudiinini tuha punduke, otashi ke tu kwafela tu twikile okutondoka mefiyafanepo fiyo okefikilo. Ndele mbela otu na okuninga shike opo tuha punduke?

(Omayeletumbulo 24:27) Longa nokuyukifa oilonga yoye pondje ndele longekida epya loye, opo nee to tungu ongulu yoye.

w09 10/1 10 okat. 1

Omapulo a dja kovaleshi

Omushangi wOmayeletumbulo umwe okwa yandja omayele komulumenhu omunyasha a ti: “Longa nokuyukifa oilonga yoye pondje ndele longekida epya loye, opo nee to tungu ongulu yoye.” Eyeletumbulo olo la nwefwa mo otali popi kombinga yashike? Otali popi kutya omulumenhu oku na okulilongekida nawa fimbo ina hombola nokuhovela oukwaneumbo waye, sha hala okutya, okukala e shii oinakuwanifwa yomohombo.

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma