Mukristo dhó Maisha ndirigoti Lod’radha dhi njí dhi Njudha dhi Buku nǎ Referase
© 2024 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
BI 3 DDO 3-DDO 9
MUNGU DZÁ LO NǍ BBO NA MANA KɄ NÁ LO MEZALI 3
Adhori ni li ni thí Yova djó
ijwbv 14 §4-5
Mezali 3:5, 6—“Nzɨ di ni thí li nidhó akili djo”
“Adi ni thí li Yova djo ni thí nǎ ro krʉ.” Ko adi ridho ko li ko thí Yova djó ke ji nari bbai ko rinji nari chulu. Ko adi ko thí li Mungu djo ko thí nǎ ro krʉ. Biblia nǎ, le thí na mana kʉ ngbaribbai ma le kʉ le nǎ nari. Føri tsu ndi nǎ ngbaribbai le le mbu nari ma, le ronga cho ddikpa lo dho ná lo ma, ledhó ngaddidha ma na. Nì mai ri kʉ fø ro, Mungu djo le le thí li lu nari nga kʉ ngbaribbai ma le le mbu nari dhé ri. Føri kʉ ko adi nanga vʉ ná lo ndiri na ko dhori nari kʉ ko churi ke i chu bblo pli kʉ ko dho ná lo.—Waroma 12:1.
“Nzɨ di ni thí li nidhó akili djo.” Ringani ko di ko thí li Mungu djo dhonalo ko kʉ nzá kaka ná ndrŭ ndirigoti ko nzá ka ko li ko thí kodhó ngaddidha dhi kpakpanga djo ri. Njati ko li ko thí ko djo dhé inga ko bbari ko vʉ lo nanga ngbaribbai ma ko ko mbu nari ró ro ró, ko vʉ nanga ná lo ka ndi njani bblo maddi, ro ri nzá ka ndi bbʉ bblo matokeo ri. (Mezali 14:12; Yeremia 17:9) Mungu dhó nyodyu kʉ bbo pli kodhó ri djolu. (Isaya 55:8, 9) Ko di ribba kedhó ngaddidha ddá chutso ko dho ró, kodhó lo si bbi bblo maisha nǎ.—Zaburi 1:1-3; Mezali 2:6-9; 16:20.
ijwbv 14 §6-7
Mezali 3:5, 6—“Nzɨ di ni thí li nidhó akili djo”
“Adi ni thí li ke djo ni nji ná lo krʉ kana.” Ringani ko di rine ko chu Mungu dhó ngaddidha ko thí ko li ke djo ko nji ná lo krʉ kana ndirigoti bbo na mana kʉ ná lo nanga ko vʉ nari kana. Føri ko adi nji sala chulu ko kedhó ngaddidha ne ndirigoti Biblia nǎ ke po ná lo ko dyø nari na.—Zaburi 25:4; 2 Timoteo 3:16, 17.
“Ke si rili nidhó chu ngʉ mbrø.” Mungu adi rili kodhó chu ngʉ mbrø ko tsotso ndi kó ndiro ko njiri ndidzá yadha ripo nari bbai nari chulu. (Mezali 11:5) Føri adi rili ko pʉ bí kʉ ná kpakpalo ko ró ro ndirigoti ko é hwè na bbo pli.—Zaburi 19:7, 8; Isaya 48:17, 18.
be 76 §4
Ara anzi maendeleo ni nji nari na
B’lo ro barieni njonjo kʉ ná kpakpalo na ndidhó maisha nǎ ná ke ka ndi di riddi ɨ: ‘Ma ro hwirieni fø di ná lo tso ró b’lo. Ma chu ma ka ma njí ná lo ngbà.’ Nde, føri ká ka ndi é nyodyu dhi lo i nì? Mezali 3:7 ripo kodho ɨ: “Nzɨ di ni nja nyodyu ni nyǒ djó.” B’lo lú ko da ná lo ka ndi liri ko é bblo kʉ ná nganjadha na nja kʉ ná lo kana. Njati ri é nì ko maendeleo nji kiroho nǎ ri ró, ko da lú ná lo ka ndi cho kodhó ngaddidha ronga ndirigoti ko thí ronga ndiro ko famu ri nari kʉ, kodhó lo u Yova dhó ledha nja ko tsotso koni d’e. Ri nga kʉ ko bani na ná lo tso ró ko hwini ko koro nari i kʉ maendeleo ko nji ri, ro ri kʉ Yova dhó ro ko chutsoddadha ne kodhó maisha nǎ nari. Føri ko adi nji lu ná chu kʉ, ko uri u ko nzɨ nji ddikpa lo ro maddi ngadhi Mungu dhó chutsoddadha ro ri ndirigoti lú ko ko thí li kodhi ra nǎ ji dhi Baba djo ndirigoti jidha ko dhǒ ke dho nari chulu.
Kiroho nǎ Mali
w06 15/9 17 §7
Mezali dzá buku nǎ bbo na mana ku ná lo
3:3. Ringani ko di bbo pli kʉ ná jidha ma, chø kʉ ná lo ma na nja mana na bbo pli ndirigoti ko di fø sifa dhǒ bbo ró dzi kʉ ná ritsi ko tho ko chu ro nari bbai. Fø sifa ringani ko ndíndi ko thí na ndiro ri ngʉ ko ró sehemu bbai d’e.
BI 3 DDO 10-DDO 16
MUNGU DZÁ LO NǍ BBO NA MANA KɄ NÁ LO MEZALI 4
“Ab’o ni thí ronga”
w19.01 15 §4
Ni ká ka ni b’o ni thí ronga ngbaribbai?
4 Mezali 4:23 nǎ, le tilo le “thí” djo, ná fø lo na mana kʉ “ngbaribbai ma le kʉ le nǎ nari” inga “le nǎ siri le kʉ nari.” (Azø Zaburi 51:6 ndirigoti maelezo ya chini.) Nja chu nǎ ko ka ko pori, le “thí” kʉ ledhó ngaddidha ma, ngbaribbai lé le mbu nari ma, le ronga adi cho ddikpa lo njidha dho ná ritsi ma, le nǎ kʉ ná tamaa ma na. Ri kʉ ngbaribbai ma ko kʉ ko nǎ nari nganga, nga ko ndí ró ko njani nari ri.
w19.01 17 §10-11
Ni ká ka ni b’o ni thí ronga ngbaribbai?
10 Ndiro ko b’o ko thí ronga d’e, ringani ko d’i hatari na ka ndi tsu ri ná lo utso, ndirigoti ko nyi ri tso tse. Mezali 4:23 nǎ le ripo “le b’o le thí ronga” ná fø lo adi dzamu adi nji ná njí nga no ko dho. Pi Sulemani dhó saa na, dzamu b’o ná kpa ngʉ adi di b’o ronga ndima b’o ná bba ró ukuta djó ndirigoti kpadhó ngʉe wawá ná ritsi ndiri na ndima bbʉ sinyal ndrŭ dho mbubai si ná saa na d’e. Fø lo nga ko no nari ka ndi kó ko tsotso ko famu ko ka ko njí ná lo ndiro nzɨ ko bbari Shetani sa kodhó ngaddidha ró.
11 Drrdrr, dzamu b’o ná kpa ngʉ adi njínji ddinga vile ró bbobbo dzaitso ronga ngʉ adi b’o ná kpa na. (2 Sa. 18:24-26) Mbubai si ná saa na, kpa ngʉ adi ndima tsotso kó ddinga ndiro ndima neri ndima chu vile ró bbobbo dzaitso ká ini ngbà ma nari d’e. (Neh. 7:1-3) Kodhó bblo Biblia vu ná zamiri ka ndi liri ko é dzamu b’o ná ke bbai ndirigoti ri ka ndi kó ko tsotso Shetani di rine ndi sa ko thí ná saa na. Føri i kʉ kodhó ngaddidha ma, ngbaribbai ko ko mbu nari ma, ko ronga adi cho ddikpa ritsi njidha dho ná lo ma, ko nǎ kʉ ná tamaa ma na. Kodhó zamiri di o o ko na ná saa na, ringani ko í ri ró dzaitso thei, føri kʉ ko njí ko dho ka ná lo thei ndiro ko pʉ hatari dhi lo ko ró ro d’e.
w19.01 18 §14
Ni ká ka ni b’o ni thí ronga ngbaribbai?
14 Ndiro ko b’o ko thí ronga d’e, ringani ko í ri tso i ndiro nzɨ che kʉ ná lo tsu ri na ró, ro akopʉ ri tso bblo kʉ ná lo dho. Addinga ki vile ró ukuta dhi loroji djo. Dzaitso ronga b’o ná ke ngʉ adi ngab’o ndiro nzɨ mbubai tsu ri na ró, ro nja saa na ke ngʉ adi ri tso pʉpʉ ndiro le tsú nyo ma, ndrŭ dhó lo u ná nja ritsi ma na ri na d’e. Njati dzaitso ro le die pʉ nzá dhé ró, ri nǎ kʉ ná ndrŭ ka ndima cheeni che. Føri bbai ko dho maddi ringani ko di ko thí tso pʉ bí ina Mungu dhó ngaddidha dho.
w12 1/5 32 §2
“Ab’o ni thí ronga!”
Kodho ká ringani ko b’o mufano dhi ko thí ronga addudho? Mungu chongʉe Pi Sulemani ronga ndi ndiri ɨ: “Krʉ kʉ ná ritsi djolu ab’o ni thí ronga, dhonalo føri kʉ shinga adi tø ná nga.” (Mezali 4:23) Ngbaribbai ma ko njínji ko thí mufano dhi ri na nari ka ndi lø kodhó njʉ kʉ ná maisha ronga ndirigoti gosi nari ronga lø. Ká addudho? Dhonalo Mungu adi ko thí nǎ kʉ ná lo njanja. (1 Samweli 16:7) Ri kʉ ngbaribbai ma ko kʉ ko nǎ, inga “ko nǎ ruruni ná le thí i adi” ngbaribbai ma Mungu ndi mbu ko djo nari dhǒ ri.—1 Petro 3:4.
Kiroho nǎ Mali
Ni ká e nì tayari Yova ni b’o ro?
4 Mezali 4:18 ripo ko dho, “chølo dhi ke dhó chu kʉ bbʉtso kadha bbai anzi ndidhó kadha ra kpø dyi kpa lili djo ro.” Fø andiko ridho nari kʉ Yova adi ndidzá ndrŭ tsotso kó ndiro ndima famu ndi pɨ ná lo d’e. Ro, fø andiko ka ndi njínji bbo pli Mungu dzá lo kana dhi ná Mukristo djo maddi. Ndiro ddikpa le ma kana nga ngʉ chøchø Yova na d’e, føri adi ddo dzi bí. Mungu dzá lo ko di zø ndirigoti ko di njínji ri nǎ shauri na ndirigoti kedhó tengenezo bbʉ ná shauri na ró, ko ka ko dhǒ Kristo dhó sifa, ndirigoti kodhó lochudha ka ndi dhidhi Mungu djo. Akonja ngbaribbai ma Yesu dhongʉe fø lo nari.
BI 3 DDO 17-DDO 23
MUNGU DZÁ LO NǍ BBO NA MANA KɄ NÁ LO MEZALI 5
Apʉ uasherati ni ró ro
w00 15/7 29 §1
Ri ka ndi kaka ni b’o nidhó nyi ronga tse ndi tse ro nzá tse ná i dz’ djó
I mezali nǎ che kʉ ná le, le ddi ndumba kʉ ná “lʉ kʉ ná isɨle na.” Fø le tso nǎ ro si ná lo kʉ dju ndi o tiidda bbai ndirigoti sʉsʉ olive dhi ché bbai ro. Nde, uasherati tso ká ndrŭ adi nga føri bbai i nzɨ? Loroji na, anja bbo d’angʉeni ná le-ve Amy bangʉeni na ná lo 27 ndi dhó chongʉe ro. Le pori ɨ: “Ma lai nji dhi ke ngʉ adi ndi thí li ma djo ndirigoti ke ngʉ adi ma má krʉ saa ró. Føri ngʉ adi njani bblo kʉ ná lo bbai. Ro, ma chungʉeri chu ke ngʉ adi ndi dyu li ma ro uasherati dhi lo dho. Ma nzɨ ngʉ adi ribba kedhó fø lo sha ma ri.” Bí ina shasha dhi fø di ná ke dhó lo utso adi d’ini d’i. Føri dho ringani ko di njínji kodhó ngaddidha dhi uwezo na bblo.
w00 15/7 29 §2
Ri ka ndi kaka ni b’o nidhó nyi ronga tse ndi tse ro nzá tse ná i dz’ djó
Uasherati le nji nari nǎ ro adi si ná matokeo adi o dyadya ndirigoti ri e makali aro kù djo kʉ ná sà bbai, føri kʉ ri adi zø chi le djo ndirigoti ri adi dhe bbʉ. Che kʉ ná zamiri ma, nzá le ji ná lɨnga ma, uasherati chulu le ba ná dhe ma na krʉ adi si bí ina fø di ná nyi nǎ ro. Ndirigoti addinga ngbá ngatsi ma uzinifu nji ná ke inga ná le ka ndi bbʉ njedha ndi lai ndoa dhi le dho nari djo. Ddikpa ina dhé ni nji uasherati nari ka ndi lø nidhó maisha lú ronga ma ngbà dhé. Bbʉbbʉ dhé uasherati le nji nari adi njedha bbʉ bbo.
w00 15/7 29 §5
Ri ka ndi kaka ni b’o nidhó nyi ronga tse ndi tse ro nzá tse ná i dz’ djó
Ringani ko nyi uasherati na ka ndi tsu ko ná lo tso nyi. Uasherati na ka ndi tsu ko ná miziki ko rr nari ma, pornografia na ka ndi tsu ko ná jurnale ko zø nari ma na ringani ko pʉpʉ ko ró ro. (Mezali 6:27; 1 Wakorinto 15:33; Waefeso 5:3-5) Fø di ná lo nji ná ndrŭ dhó nganjadha le drr le djo nari ma, d’idhé lé le ronga thó nari ma, d’idhé lé le djoká kpa nari ma na kʉ rrchu nari bbai le njini ri!—1 Timoteo 4:8; 1 Petro 3:3, 4.
Kiroho nǎ Mali
w00 15/7 29 §7
Ri ka ndi kaka ni b’o nidhó nyi ronga tse ndi tse ro nzá tse ná i dz’ djó
Iga Sulemani loti uasherati nji ná le ka ndi bani na ná kpakpalo djo. Uzinifu le nji nari ma tso gbani gba le dho ka ná heshima le bbʉ nja le dho nari na. Le ji le njí ná chelo inga nja ke ji ndi njí ná chelo tsotso le kó nari ká kʉ nga do ka ndi pá le djo ná lo ri? Nga kʉ le lai ndoa dhi ke inga ná le na le uasherati nji nari ká kʉ nga le nganga dho ka ná heshima le bbʉ nja le dho ri?
BI 3 DDO 24-DDO 30
MUNGU DZÁ LO NǍ BBO NA MANA KɄ NÁ LO MEZALI 6
Tsetsè dhó loroji nǎ ro ká ko ka ko ba ngbá somo?
it-1 115 §1-2
Tsetsè
‘Zǎ dhó nyodyu.’ Tsetsè nga e ‘nyodyu’ na ri, ro ri e Mungu bbʉ ndi dho ná akili na. Biblia ripo tsetsè adi ndidhó ‘nyo kpe dyi dhi saa na ndirigoti ri adi ndidhó nyo tso nju nyo tso ndrŭ gbá ná saa na.’ (Mez 6:8) Tsetsè dzá aina kana bbo churieni nari kʉ, Palestine nǎ nyo tso adi nju nari, (Messor semirufus) le adi ndi nzi ro, ri adi nyo-kpa tso nju bbo dji si ko nari njí ndirigoti dyi dhi saa na, ndiri si ndima tsotso ko kpakpa nyo badha tso si o ná saa na d’e, føri i kʉ grɨ dhi saa. Bí ina fø tsetsè adi di chøchø nyo tso le nju ná ngana, bbo nyo-kpa kʉ ná ngana. Njati dji djø ri dhó ma gʉ ma ná nyo-kpa ronga djø ró, nyo tso adi nju ná fø tsetsè adi nyo-kpa pʉ dyi na ndiro ri ronga dyudyu d’e. Godhé ri adi ngá tso nga ná nyo-kpa tso d’id’i ndiro nzɨ ri dhidhi ndi le li ná ngana ró. Nyo tso ra nju ná tsetse utso le adi d’i ndima ra djó ná linye ró ndirigoti ndima tsu ná nga na mǎ ná nyo ró dhʉ ró.
Dyø le ka le dyø ná loroji. Føri dzá lo dho, tsetsè djo ko chu ná fø lo rili ko nja Biblia nǎ i lo mana na bbo: “Ara tsetsè dhi ngana, ni, tss dhi ke; anja ri njini nari ndirigoti ni ngʉ nyodyu dhi ke.” (Mez 6:6) Fø ucha nzá churieni ndima dhó nyodyu djotsina dhé ri, ro ndima dhó ngatsovedha ma, ndima tøni tø b’lo ndima kpe ná lo djo nari djotsina maddi. Bí ina tsetsè adi aro ina da ndima dhó kilo djolu ná no d’ú, rie nga ri kʉ bbo ri ró, ri adi ndima dho ka ná lo nji krʉ ndiro ndima njí ndima dhó bbʉni ná njí d’e ndirigoti ri bʉni bʉ ma, ri klani kla ma inga rie bbu kʉ ná ngalu ma ri da ri ró, ri nzɨ dhé adi ri tso ro bba ri. Ri ma adi rrni rr ndima kana, ri adi ndima dhó dza nanga thɨ bblo ndirigoti ri adi ngaddi ddi ndima lai njí dhi nja ri djo, vo ronga vo nari ma, njenjeni nari ma na tsotso ri adi kó ko ndiro ri ngʉ ndima dhó chø na d’e.
w00 15/9 26 §3-4
Ab’o nidhó nyi ronga bblo
Ko ká ka ko njínji tsetsè bbai nzá? Rie nja ma le ko djonga nja inga nzɨ ma ri ró, ko dho ringani ko njínji kpakpanga na ndirigoti bblo pli. Føri dzá lo dho, rie darasa nǎ ma, kodhó njí dhi ngana ma, inga kodhó kiroho nǎ njí kana ma ró, ko dho ringani ko njí ko dho ka ná lo krʉ. Ddiddi tsetsè adi faida ba ndima dhó kpakpa njí nǎ ro nari bbai, Mungu jiri ko maddi ko ba ‘faida kodhó kpakpa njí nǎ ro.’ (Muhubiri 3:13, 22; 5:18) Kpakpa njí adi rili le é hwè na, ndirigoti bblo kʉ ná zamiri na.—Muhubiri 5:12.
Aro kʉ ná lo ndi dhungʉe ndrŭ tso nari chulu, Sulemani ngʉ rine ndi já tss nji ná ke ronga ddo nǎ ro: “Ee, tss dhi ke, ni ká ka ni ddo kpø ngbá saa djo? Ni ká si dani ddo nǎ ro ngbá saa djo?” Tss shi ke djo ndi loti ro, ke pori ki ɨ: “Sese ni ddo nari ma, ddo ro da ni na sese nari ma, ni kù tso ni ta sese ndiro ni chʉ ni ronga d’e nari ma na, føro njedha sisi ni djo gbʉ dhi ke bbai ndirigoti nidhó mahitaji sisi ni djo sø dhi ke bbai.” (Mezali 6:9-11) Go tss dhi ke ddo ro, njedha adi si ke djo gbʉ dhi ke bbai ndirigoti mahitaji adi si ke djo sø kʉ dhó ná ke bbai. Tss dhi ke dhó nzà gʉ nga adi lili kpele ma, tsó ma na na. (Mezali 24:30, 31) Kedhó turusa tso adi d’ø tse. Patro ká ka ndi ve rrchu ná ke dhó lo tso ngbá ngatsi? Tss dhi ngba ká ka ndi dá darasa nǎ ngbaribbai njati ngba di ndima dho le ddi ná lo nanga ki zø nzá ró?
Kiroho nǎ Mali
w00 15/9 27 §3
Ab’o nidhó nyi ronga bblo
Mezali tilo djo ná 7 kʉ ná chelo tsu krʉ kʉ ná chenga ndi nǎ. “Nodha dhi le nyǒ” ndirigoti “che kʉ ná lo le ddi na ná le thí” kʉ ledhó ngaddidha chulu le nji ná chenga. “Kali dhi le dà” ndirigoti “kali dhi lo nanga le nyá” ná føri kʉ le tso nǎ lo chulu le adi nji ná chenga. “Nga nǎ kosa kʉ ná ju drø ná le thó” ndirigoti “chenga dhi ngana kø lele ná le kó” kʉ che kʉ ná njí. Yova ndrorie ngoi na di ndima kana ná ndrŭ kana nga le cho gʉ dho nari ndro. Iga le d’ra 6 ndirigoti 7 ná fø lo ridho nari kʉ ndrŭ adi nji ná chelo nga kʉ fø bbø dhé ri, dhonalo krʉ ddo ró ndrŭ nji ná chelo dhi hesabu adi ra anzi.
BI 3 DDO 31–BI 4 DDO 6
MUNGU DZÁ LO NǍ BBO NA MANA KɄ NÁ LO MEZALI 7
Aninyi mbudha na ka ndi tsu ni ná lo tso nyi
w00 15/11 29 §5
“Ab’o madzá yadha ronga ndirigoti adi shi”
Sulemani ngʉ nganja lu nari ngʉe nja lú le ka le njanga ná dirisha. B’lo dyi tsu nari goti, Sulemani nja ddikpa ngadhó akili kʉ ná jadda ke, chu lú ndi bbí ro. Føri ngʉe nzɨ lo utsod’i ná ke, ngadhó akili kʉ ná ke, nzɨ ndi thí li lo djo ná ke. Ke chu ndi bbí lú ná kartie ngbà, ndirigoti ndi ró ka ndi njini ná lo maddi. Ke ndrini chøchø “fø isɨle bbá dza dhi ngana” ra ná chu na. Fø le ká kʉ ie? Le ká pɨ ngbá lo?
w00 15/11 30 §4-6
“Ab’o madzá yadha ronga ndirigoti adi shi”
Fø isɨle tso nǎ ro bblo kʉ ná lo si. Ndi tøni ná nga nǎ ro, le loti nga nǎ do ro. Krʉ kʉ ná lo le ti ngbà na ndi ka ndi shá fø jadda ke nari bbai. Le pori, fø dyi nganga ndi bbʉngʉe bbʉdha ma, ndi njingʉe koddo ma na, ná føri chulu le ndi nji chi kʉ ná le, ndirigoti bblo dhó kiroho kʉ ná le. Yerusalemu nǎ hekalu nǎ le ngʉ adi bbʉ bbʉdha nari ngʉe zǎ ma, dzira ma, ché ma, divai ma na. (Mambo ya Walawi 19:5, 6; 22:21; Hesabu 15:8-10) Ndirigoti b’lo bbʉ ri ná ke ma, kedhó familia ma na ka ndima bae fø bbʉdha dhi sehemu ro ddi, føri na fø le ridho nari kʉ ndibbá dza nǎ, nyodha dhi ritsi ma, jødha dhi ritsi ma na ka ndi bani bbo. Fø lo chulu le riji ndi pori nari kʉ: Fø jadda ke ka ndi di ndibbá bblo pli nganga. Føri goti, fø isɨle pori ki, ndi vʉe ndibbá ro fø jadda ke nedha dho dhé. Fø lo ka ndi løe ke thí ronga bbo. Nja ke nyǒ ma føri bbai di ná lo ka ndi tho ngbà dhé. Biblia nǎ lo djo tilo ná ddikpa ke pori ɨ, “Bbʉbbʉ dhé, fø le vʉngʉe ndrŭ nedha dho, ro le ká vʉngʉe fø ke nganga nedha dho i ngbà? Njaro ri kʉ fø ke bbai di ná rrchu ná ke dhé ka ndi ue le po ná lo ri.”
Le tho ndi ronga bblo nari ma, le tso nǎ ro si ná bblo kʉ nari bbai njani ná lo ma, le ka ndi mbʉ ndrŭ bblo nari ma na chulu, fø le liri ndidhó lo é drr ka ndi drr ndrŭ dhó nganjadha nari bbai. Le pori: “Ma hu madhó ra djó nga bblo kʉ ná kuvertire ma, Misri nǎ bblo le d’ya ná ru ma na na. Madhó ra djó nga ma thɨ manemane ma, aloe ma, sinamoni dhi parfe ma na na.” (Mezali 7:16, 17) Le thɨ ndidhó ra djó nga bblo pli Misri nǎ bblo le d’ya ná ru ma, manemane ma, aloe ma, sinamoni dhi parfe ma na na.
“Asi, akodho jidha ko kana kpø bbʉtsonga djo,” le pori ki, “akodho jidha ko kana.” Fø ke le nzi dho ná lo njani bblo pli kʉ dyiná le nyo aroro ná nyo djolu nari bbai. Ro, le ke nzi ndiro ndima njí uasherati ke na d’e. Fø jadda ke dho, føri kʉ dda ka ndi ddá le ndirigoti tho ka ndi tho le nyǒ ná lo! Føri kina le pori ki: “Mabbá ke ro nga kʉ abba ri; ke ra safari djó da ngana. Ke ra ndi thó thí mbø dhi saki na. Ke si kʉ ngʉ abba bblo bi vé si lu ná saa na.” (Mezali 7:18-20) Le pori ke dho, ndima sie ko ndima jotso ko ro, dhonalo ndibbá ke nji safari da kʉ ná ngana turasa dho ndirigoti ke ro nzá ka ndi ngʉ tse ri. Anja ngbaribbai ma fø le jadda ke sha nari! “Le sha ke ndi tso nǎ ro si ná lo kpari chulu. Le ke sha ndi tso nǎ ro si ná djuu o ná lo chulu.” (Mezali 7:21) Riengani fø jadda ke njini Yosefu bbai ndiro ndi si fø lo djolu d’e. (Mwanzo 39:9, 12) Fø jadda ke ká njiri ngbǎ?
w00 15/11 31 §2
“Ab’o madzá yadha ronga ndirigoti adi shi”
Jadda ke tso nga fø lo tso ró ndi hwini nari gʉgʉ. B’lo ndi vi bblolo ndi ka ndi njí nari nga ro, ke ra fø isɨle ulu ‘jɨ le ra jɨ ná tsí-kpa bbai.’ B’lo ronga tso le cho ná ke ro nzá ka ndi nyinga ri nari bbai, fø jadda ke bbari ndi tsu chenga na. Ke nzá ddinga ro ndi ka ndi tsu na ná hatari djo ri, kpø “mbrr ra ndi gʉ nanga tø ná nga djo,” føri kʉ kpø ke ronga ra vovo inga ndi tso si kpø dhe djo ná nga djo. Njaro uasherati chulu ke ba ná dhe ka ndi hwi ke hwi. Godhé ke ka ndi dhe kiroho nǎ maddi; “dhonalo fø lo lø kedhó shinga ronga.” Ke nganga ma, kedhó shinga ma na ronga fø lo lø bbo ndirigoti føri na ke nji bbò chenga Mungu nyǒ njí. Ri kʉ føri chulu i ke d’a dhe djo, mutego nǎ ra tsu ná rè bbai ri!
Kiroho nǎ Mali
w00 15/11 29 §1
“Ab’o madzá yadha ronga ndirigoti adi shi”
Sulemani pori ki, “Achi [madzá yadha] ni thó kpa ro ndirigoti andi ri ni thí nǎ kʉ ná tablo djo.” (Mezali 7:3) Ddiddi ko thó e ko nyǒ njí ndirigoti rie lazima na bbo ndiri na ko njí kodhó njí ndirigoti ko tso si kodhó muradi djo nari bbai, maandiko nǎ ro ko chu ná lo ma, Biblia nǎ ro ko ba ná lochudha ma na adi ko djǒ nga no ndirigoti ri adi chutso ddá ko dho ko nji ná lo krʉ kana. Ko dho ringani ko ndí ri ko thí djó kʉ ná tablo djo ndiro ri b’a bblo ko djǒ na d’e.
BI 4 DDO 7-DDO 13
MUNGU DZÁ LO NǍ BBO NA MANA KɄ NÁ LO MEZALI 8
Anirrnga Yesu dhó nyodyu dho
cf 131 §7
“Ma ji baba ji”
7 Verse 22 nǎ, nyodyu pori: “Yova nongʉe ma ya kwanza ndidzá drrdrr kʉ ná ritsi ndi no nari njí.” Iga nzɨ le loti nyodyu djo dhé ri, dhonalo fø sifa nzá le “nongʉe no ri.” Ri tso ro nzá ngangʉeni nga ri dhonalo Yova tso ro nzá ngarieni ri ndirigoti krʉ ddo ró ke e nyodyu na dhé. (Zaburi 90:2) Nì mai ri kʉ fø ro, Mungu dzá Ngba ngʉe “nononi ná ritsi krʉ kana ya kwanza ke.” Ke tso ngangʉeni nga, ke le nongʉe no; ke i kʉ drrdrr pli Yova nongʉe nja ritsi ndi no nari njí ná ke. (Wakolosai 1:15) I mezali ripo ke ngʉe dz’ ma, ra ma na le no nari njí ma nì dhé. Ndirigoti ke ngʉe lo, Mungu tso nǎ lo nanga ngʉ tse ná ke, ke chulu Yova dzá ka tso ka ná nyodyu ngʉ njani pʉlʉpʉlʉ.—Yohana 1:1.
cf 131-132 §8-9
“Ma ji baba ji”
8 Dz’ djo ndi si nari njí ká Yesu ngʉ ngbá njínji? Verse30 ripo ko dho ke ngʉe Mungu kuso “njí dhi fundi” ndi kʉ ro. Føri na mana ká kʉ addu? Wakolosai 1:16 pori ɨ: “Ke chulu nja ritsi krʉ nongʉeni ra nǎ ma, dz’ djo ma . . . Nja ritsi krʉ nongʉeni ke chulu ndirigoti ke dho.” Fø lo dho, ritsi krʉ no ná ke, Yova njingʉe njí ndidzá ngba chulu, njí dhi fundi ndi kʉ ro, ndiro nononi ná nja ritsi krʉ é nì d’e—ri tso ngani ra nǎ nzɨ njani ná nodha djó ro kpø dz’ dzá bbonga djo, ndirigoti dz’ djó ké dho le nanga ka ndi keni ná njonjo kʉ ná tsó ma, zǎ ma na, føri krʉ djolu si nari kʉ ndrŭ. Nja chu nǎ, ko ka ko ddi ngbaribbai ma Yesu ma njíngʉe njí ndidzá Baba na nari ddikpa Enjeniere bbʉ dza chidha dhi pla, dza chi ná ke dhona nari na ndiro ke chi dza Enjeniere jieri nari bbai d’e. Njati ko nanga di keni ke nononi ná ddikpa ritsi dho ró, føri chulu ko madha bbʉ ritsi no ná Bbo pli kʉ ná ke dho. (Zaburi 19:1) Nì mai ri kʉ fø ro, godhé ko ka ko ddinga ngano ná ke ma, ndidhó “njí dhi fundi” ma na ndima njingʉe njí bicha ndirigoti hwè na nari djo.
9 Nzá kaka ná aro kʉ ná ndrŭ di njínji ddinga ró, nja saa djo ri ka ndi é kpakpa kpa rrni ndima kana. Ro, Yova ma, Yesu ma na dhó lo i nga ngʉe fø ri! Yesu ma njingʉe njí ndidzá Baba na cho bí kana, føri dho ke pongʉeri ɨ: “Ma ngʉe hwè na ke njí krʉ saa ró.” (Mezali 8:30) Bbʉbbʉ dhé, ke ngʉe hwè na ndidzá Baba ma na ndima kʉ ddinga nari dho ndirigoti kedzá Baba maddi ngʉe hwè na kedzá lo dho. Ke ngʉ ra anzi ndidzá Baba bbai ndi njini nari na, ke chungʉe ngbaribbai ma ndi ka ndi dyø Mungu dhó sifa nari chu. Føri bbai, ngba ma kana kau dhingʉe dhi ndidzá Baba na! Ri kʉ bblo le nzi fø jidha dz’ lu djó drrdrr ri ndirigoti kpakpa kʉ ná ri.
w09 15/4 31 §14
Anibbari Yesu dzá lo tho ni nyǒ—Bbò Daudi ndirigoti bbò Sulemani ndi kʉ ro
14 Ddikpa ke dhé dangʉe da Sulemani djolu nyodyu na. Føri kʉ Yesu Kristo, ndi ndiro ndi pongʉeri “ndi dada Sulemani djolu ro.” (Mt. 12:42) Yesu ngʉ loti “cho ró nŭnŭ di ná shinga djo.” (Yoh. 6:68) Loroji na, ngøtsɨ djó ndi njingʉe ná hotuba nǎ, ke tungʉe Sulemani dhó mezali nǎ nzɨ thí leni ná nja yadha nanga bbo. Sulemani tilo hwè ka ndi bbʉ Yova dzá njí dhi ke dho ná njonjo kʉ ná lo djo. (Mez. 3:13; 8:32, 33; 14:21; 16:20) Yesu pongʉeri nari kʉ bbʉbbʉ hwè adi si Mungu le má nari ma, ke tsoni djo ná lo njini nari ma na nǎ ro. Ke pongʉeri ɨ: “Hwè kʉ dho nari kʉ ngbà d’i ndima dhó kiroho nǎ mahitaji utso ná ndrŭ, dhonalo ra nǎ pidhinga che kpa dho.” (Mt. 5:3) Yesu dhó mafundisho nǎ bani ná kanuni na njínji ná ndrŭ adi ndrini chøchø bbo “shinga tø dhó ro ná ke,” Yova ro. (Zb. 36:9; Mez. 22:11; Mt. 5:8) Kristo kʉ “Mungu dhó nyodyu” ró ji bbai. (1 Ko. 1:24, 30) Pi Masiya ndi kʉ ro, Yesu kristo dhó kʉ “nyodyu dhi roho.”—Isa. 11:2.
Kiroho nǎ Mali
g 5/14 16
‘Nyodyu ndi nanga jøjø’—Ni ká ri rr nì?
▪ Buku The World Book Encyclopedia pori Biblia kʉ “bbo le ndo dz’ djolu gble ná buku historia nǎ. Ri thika le le bí kʉ ná luga nǎ bí ina nja buku krʉ djolu.” Ri é lu inga ndi lai ró ma ró, Biblia kʉ 2 600 djolu da ná luga nǎ, dz’ djolu gble 100 pursa kʉ ná ndrŭ kana ro chøchø 90 pursa kʉ ná ndrŭ ka ndima ba Biblia ba.
▪ Nyodyu kʉ “anzi ndi ra bbò ndi chu na ndi ndi nanga jø ro.” Matayo 24:14 nǎ, ko rizø ɨ: “I Pidhinga dzá hwè lo-i si d’rani dz’ djolu gble nja ndi é lo dhodha ndrŭ tsɨ krʉ dho d’e, ndirigoti [njʉ kʉ ná i dz’ dzá] mwisho si si.”
BI 4 DDO 14-DDO 20
MUNGU DZÁ LO NǍ BBO NA MANA KɄ NÁ LO MEZALI 9
Adi nyodyu dhi ke, nga pá shauri bé ná ke ri
“Arr nyodyu na kʉ ná ndrŭ dhó lo”
4 Bbʉbbʉ dhé, ri ka ndi é kpakpa ko njínji wazi kʉ ná chulu le bbʉ ná shauri na. Føri ka ndi liri ko nanga kani ka maddi. Ká addudho? Ngbà mai ko churi ko kʉ nzá kaka ná ndrŭ ro, ri ka ndi é kpakpa ko rr ko njiri che nari si d’ra ko dho ná le bbʉ ná shauri. (Azø Muhubiri 7:9.) Ko ka ko di sababu ne ko dho. Ko ka ko di shauri bbʉ ná ke nja che ndirigoti ko ka ko di chelo ti ri ke bbʉ nǎ ná chu djo. Loroji na, ko ka ko di ripo: ‘Ri nzá ngani ke bbʉ shauri ma dho ri! Ke ma adi chelo nji ddi!’ Ndirigoti njati ko nanga jini ko ba ná shauri dho nzá ró, ko ka ko be ri pa inga ko ka ko ne shauri ko ji ná ke dhó ro dhé.
“Arr nyodyu na kʉ ná ndrŭ dhó lo”
12 Ko tsotso ká addu ka ndi kó nja ko rr shauri d’e? Ringani ko é nyenyenga na ndirigoti ko nonga nari kʉ, ko kʉ nzá kaka ná ndrŭ ndirigoti nja saa na ko ka ko njí chelo maddi. Anziro ko njaeri nari bbai, Yobu dhó ngaddidha nga ngʉe bblo ri. Ro, luti ke øngʉe ndidhó ngaddidha thika ø ndirigoti Yova lengʉe ke ronga le. Ká adhudho? Dhonalo Yobu ngʉe nyenyenga na. Ke dhongʉeri ndi kʉ nyenyenga na Elihu bbʉngʉe ná shauri ndi rrngʉe nari chulu, nì mai Elihu dhó cho ngʉe sese ro. (Yob. 32:6, 7) Nyenyenga ka ndi kó ko tsotso ko njinjí shauri na, nì mai ko ko mbu nzá ka ri dho nari bbai ro, inga ri bbʉ ko dho ná le e sese ma ró. Canada nǎ ddikpa muzee pori ɨ “Ri ka ndi é kpakpa ko njí maendeleo njati shauri ka ndi bbʉ ko dho ná le ro bani nzá ró.” Ko krʉ dhó lo uri ko njinjí bbo tunda la roho na ndiro ko ngʉ bblo pli kʉ ná wahubiri ndirigoti bblo pli longaddi ná walimu d’e.—Azø Zaburi 141:5.
13 Anja shauri Mungu jidha dhǒ ni dho ná chu. Yova ji bblo pli kʉ ná lo ko dho. (Mez. 4:20-22) Ke shauri bbʉ ko dho ndidzá lo ma, Biblia ro dyʉ ndi ná vichapo ma, inga dhidhi kiroho nǎ na ko lai Wakristo chulu. Føri na ke jidha dhǒ ko dho. “Ke adi rinji fø kodhi faida djotsina,” Waebrania 12:9, 10 pori nari bbai.
14 Ali ni thí shauri djo, nga ngbaribbai ma le bbʉ ri nari djo ri. Nja saa na, ko ka ko ddiri shauri nzá le bbʉ ko dho bblo kʉ ná chulu ri. Bbʉbbʉ dhé, shauri bbʉ ná le dho ringani ndi bbʉ ri ngbà ri ka ndi rrni sʉsʉ ná chulu. (Gal. 6:1) Ro, njati le bbʉ shauri ko dho ró, ringani ko ddinga ri nǎ ro ko ka ko ba ná somo djo nzá mai le bbʉ ri nga kʉ bblo ná chulu ro. Ko ka ko dhuri ko tso: ‘Nzá mai shauri bbʉni nǎ ná chu tho ma nyo ro, ri nǎ ro ma ka ma ba ná somo ro ká kʉ ddi? Ma ká ka ma li ma thí shauri djo ri bbʉ ná ke dhó chelo djo má ma thí li nari rɨngana?’ Ri ka ndi é nyodyu dhi lo ko neri ko ba faida ko dho le bbʉ ná shauri nǎ ro.—Mez. 15:31.
w01 15/5 30 §1-2
‘Nyodyu chulu kodhó ddo sie bí’
Nyodyu dhi ke nzɨ adi njini pá lo be ná ke bbai ri. Sulemani pori: “Ao nyodyu dhi ke na ndirigoti ke si ni jiji. Abbʉ ritsi nyodyu dhi ke dho ndirigoti ke nyǒ si dyu bbo.” (Mezali 9:8b, 9a) Nyodyu dhi ke churi chu nari kʉ “o le o le na ná saa na nzɨ ri adi hwè bbʉ ri, ro njedha bbʉ, ro luti ngbà njinjí ri na ná ke dho ri adi ngoi bbʉ, føri i kʉ chø kʉ ná lo.” (Waebrania 12:11) Ngbà mai shauri le bbʉ ko dho nari ka ndi bbʉ njedha ko dho ro, ri ká ka ndi é bblonga nga ko uri u ndiro ko ngʉ nyodyu so ko die soni ko djó nari rɨngana?
Nyodyu dhi pi pori ki, “Addi longa chi kʉ ná ke dho ndirigoti kedhó lochudha si ndrini ndri.” (Mezali 9:9b) Ri é nyodyu na ma le kʉ inga ngó ma le ngʉ ri ró, ringani le rá anzi dhé lochudha na. B’lo ngʉ ngó ná ndrŭ bbʉbbʉlo ú ndirigoti ndima bbʉ ndima Yova dho ná føri kʉ bbo thonga ná lo! Ko maddi akonji kpakpanga ndiro ko é lochudha dhi u na ndirigoti ri cho ko thí ronga d’e.
w01 15/5 30 §5
‘Nyodyu chulu kodhó ddo sie bí’
Kpakpanga le nji le ngʉ nyodyu dhi ke nari kʉ nja ke ddiro dhó daraka. Fø lo djo Sulemani pori ɨ: “Njati ni ngʉ nyodyu dhi ke ró, nyodyu si bblonga bbʉ ni nganga dho ndirigoti njati ni di lo be pá ró, ni si ri kobe ba ni ddiro dhé.” (Mezali 9:12) Nyodyu kʉ ná ke adi nyodyu nǎ ro bblonga ba, ndirigoti pá lo be ná ke djo nzadha adi si ddiro dhé. Føri bbai, ko adi ko zʉ nari h’wé. Føri dho, akoli ko “bɨ ko rr nyodyu dhi lo.”—Mezali 2:2.
Kiroho nǎ Mali
w06 15/9 17 §5
Mezali dzá buku nǎ bbo na mana kʉ ná lo
9:17—D’u le d’u “ná dda ká kʉ addu,” ndirigoti ri ká adi “o djú” addudho? Biblia nzi ndoa chi ná ndrŭ nji ná ngono bbù nǎ ro le dyʉ ná sʉsʉ djø ná dda na, ndirigoti d’u le d’u ná dda le nzi nari kʉ gbʉ le nji ná uasherati. (Mezali 5:15-17) Ri adi njani djú o nari bbai njati ri nji ná ndrŭ di riddi ndima utso le d’i nzá ró.
BI 4 DDO 21-DDO 27
MUNGU DZÁ LO NǍ BBO NA MANA KɄ NÁ LO MEZALI 10
Ko ká ka ko é bbʉbbʉ kʉ ná hwè na maisha nǎ ngbaribbai?
w01 15/7 25 §1-3
‘Chi kʉ ná ke ronga adi leni le’
Chi kʉ ná ke adi ledha ba d’i chulu maddi. “Ddo thó ddoni nari bbai njínji ná ke adi ngʉ njedha, ro klø na njínji ná ke thó adi rili ke ngʉ mali. Nì lo famu ná kpetsi ngba si nyo tso nju cho dyi na, ro do padha dhi lo nji ná kpetsi ngba adi ddoddo nyo tso njudha dhi saa na.”—Mezali 10:4, 5.
Bbo ronga pi dhó fø lo lø nari kʉ nyo tso njudha dhi saa na njínji ná njí dhi kpa. Føri bbai, nyo tso njudha dhi saa nga e ddo le ddo ná saa ri, ro ri e klø na le njínji ná saa ma, bbo le njínji ná saa ma na, nzá le vi saa vi ro.
Yesu ngʉ loti ndi unakpa dho ná saa na, ke nzɨ ngʉ loti nyo-kpa djo dhé ri, ro ke ngʉ loti ndrŭ djo maddi, ke pongʉeri ɨ: “Nyo tso njudha dhi njí kʉ bbo, ro njí dhi ndrŭ nga kʉ bí ri. Føri dho, aninziri nyo tso njudha dhi bboke [Yova Mungu] tsó ke chó njí dhi ndrŭ ndidzá nyo tso njudha dho.” (Matayo 9:35-38) Cho 2 000 nǎ, milioni 14 djolu da ná ndrŭ singʉe Yesu dzá dhenga nodha dho, fø ndrŭ dhó hesabu da aro ina Yova dzá Dimu dhó hesabu djolu. Bbʉbbʉ dhé, ‘nyo tso njudha dhi njí kʉ bbo’ (Yohana 4:35) Bbʉbbʉ Wakristo adi rinzi bboke tsó ke chó njí dhi ndrŭ bí nyo tso njudha dhi njí dho bbo ndima kpakpanga njí ndima njí ndrŭ wanafunzi nari kana, føri gbani gba kpa adi nji ná sala na. (Matayo 28:19, 20) Ndirigoti Yova le kpadhó njí ronga bbo! B’lo da ná njí dhi cho 2 000 kana, 280 000 kʉ ná ndrŭ bae batiso. Fø ndrŭ maddi kpakpanga nji ndima ngʉ Mungu dzá lo ngaddi ná ndrŭ. Nyo tso njudha dhi njí dhi i saa na, akonji fø njí ji ko nanga jini ro klø na ko ndrŭ nji wanafunzi nari kana.
w01 15/9 24 §3-4
Akobbi ‘chølo dhi chu lu’
Sulemani loti chølo dzá bblonga djo. Ke pori ɨ: “Mali ba dhó mali kʉ kedhó kpakpa kʉ ná vile bbai. Njedha dhi ndrŭ dhó sadha kʉ njé kpa nje nari. Chølo dhi ke dzá njí adi ke mba shinga dhi ngana; ro chelo nji ná ke ri adi mba chenga djo.”—Mezali 10:15, 16.
Mali ka ndi b’o le ronga b’o maisha nǎ nja kʉ ná lo kana, kpakpa kʉ ná vile nǎ ndrŭ ronga adi b’oni nari bbai. Ndirigoti njedha ka ndi mba le sadha djo nzá djo le thí ddienga ná lo njini ná saa djo. (Muhubiri 7:12) Føri bbai, njaro nyodyu dhi pi ngʉ loti mali kʉ le dhó nari ma, njedha le kʉ nari ma na ka ndi tsú le kpakpalo na nari djo. Nja saa na, mali dhi ke ka ndi di ndi thí li ndidhó ritsi djo, ke ka ndi di riddi ndidhó bbo ró dzi kʉ ná ritsi kʉ “le ronga b’o ná lubba bbai.” (Mezali 18:11) Ndirigoti njedha dhi ke ka ndi di riddi ndi ro nga kʉ ngab’odha na ndidhó njedha djotsina ri. Bbʉbbʉ dhé, fø kpa krʉ nzá liri ndima ró dho é bblo Mungu nyǒ njí ri.
it-1 340
Ledha
Yova adi ndrŭ ronga lele. “Yova dhó ledha adi le ngʉ mali, ndirigoti ke nzɨ adi nzadha ro ndri ri djo ri.” (Mez 10:22) Yova adi ji ndi ji ná ndrŭ ronga lé kpa ronga ndi b’o nari ma, bblo kpadhó maisha kʉ nari ma, chutso ndi ddá kpa dho nari ma, kpa dho ndi ritsi bbʉ nari ma, kpadhó mahitaji tso ndi gba nari ma, hwè na le di nari ma na ndi bbʉ kpa dho nari chulu.
Kiroho nǎ Mali
w06 15/5 30 §18
Chølo kana le bbí nari adi bbʉ ná hwè
18 “Yova adi ndidzá ndrŭ ronga lele,” føri ke adi nji kiroho nǎ lo chulu. Ndirigoti ko churi chu nari kʉ “ke nzɨ adi mbudha ro ndri ri djo ri.” (Mezali 10:22) Nde, chi tøni Yova dho ná ndrŭ ká adi bani nzadha ma, kpakpalo ma na bbʉ ndima dho ná bí kʉ ná mbudha na addudho? Ko adi bani kpakpalo na gbo kʉ ná i lo djotsina. (1) Ko kʉ chenga dhi ndrŭ. (Mwanzo 6:5; 8:21; Yakobo 1:14, 15) (2) Shetani ma, ndi una che kʉ ná malaika ma na. (Waefeso 6:11, 12) (3) I dz’ kʉ che. (Yohana 15:19) Njati ri é kpakpalo dho ma Yova adi ngabba ndi si ko djo ri ró, ri nzɨ adi si ke dhó ro ri. Føro mai, “krʉ bblo kʉ ná ritsi ma, krʉ kʉ ná bblo kado ma na adi si arø ro, dhonalo ri adi thʉ kadha dhi Baba dhó ro.” (Yakobo 1:17) Yova dhó ledha nzɨ adi kpakpalo ro bbʉ ri.
BI 4 DDO 28–BI 5 DDO 4
MUNGU DZÁ LO NǍ BBO NA MANA KɄ NÁ LO MEZALI 11
Nzɨ ti fø di ná lo!
w02 15/5 26 §4
Chølo adi chutso dda chi tøni ná ndrŭ dho
Chi tøni ná ke dzá chølo ma, chelo nji ná ke dhó lo ma na krʉ adi nja ndrŭ ronga lølø. Israeli nǎ pi pori, “Ndi tso nǎ lo chulu, tsatsa ná ke adi sadha bbʉ ndi lai ke djo, ro lochudha adi chølo dhi ndrŭ gøgø.” (Mezali 11:9) Ndrŭ djǒ tso le gba nari ma, ndrŭ lo le ti nari ma, che kʉ ná lo nanga le nya ndrŭ kalu nari ma na adi nja ndrŭ thí bʉbʉ nari ká ie ka ndi gʉ? Ro, chi tøni ná ke tso nǎ ro si ná lo e tse ndi tse ro, bblo le ne ndi nanga ro ndirigoti ngbà le ka le li le thí ndi djo ro. Lochudha adi ke gøgø dhonalo kedhó chølo adi rili ke ngʉ kali na ndi bbø ná ndrŭ dhó logoti ngbà thonga nari bbai.
w02 15/5 27 §2-3
Chølo adi chutso dda chi tøni ná ndrŭ dho
Vile nǎ di chø kʉ ná lo ndima nji ro ná ndrŭ adi rili ndrŭ é ngoi na, hwè na, ndirigoti kpa adi nja ndrŭ li kpakpa. Føri adi rili vile djo bblo lo tini, ri adi ra anzi. Ndrŭ djǒ tso gbadha dhi lo ma, chelo le ti ndrŭ djo inga kali dhi lo le ti nari ma na adi nzɨ le rrni nari ma, ndóndo ma, ngbʉngbʉ ma na bbʉ ndrŭ kana. Fø di ná lo gʉ ka ndi é che bbo njati fø di ná lo di si bbonga bbʉni dhó ná kpa dhó ro ró. Fø di ná vile nǎ ka ndi é ngbʉngbʉ ma, kanyaga ma, mbø dhi kpakpalo ma na.
Mezali 11:11 nǎ kʉ ná kanuni lø Yova dzá kutaniko nǎ adi ndima tso nju ná ndrŭ ronga maddi, vile na le ddi ndima ro. Njati ddikpa kutaniko dho chutso ddá nari é kiroho dhi ndrŭ, chi ndima tøni ro chutso ddá ná kpa ró, føga ndrŭ e hwè na, bidii na, nì ndima ndima tsotso kó ro, ndirigoti madha ndima bbʉ Mungu dho ndima dhó lo chulu ro. Yova adi fø di ná kutaniko ronga lele anzi ndi ra kiroho nǎ ro. Ro, nja saa na ngbaribbai ma nja lo njini nari dho, nja ndrŭ nanga ro nzɨ adi jini ri, d’idhé ndima loti ro. Fø di ná ndrŭ e “sumu kʉ nǎ ná tsú tɨtɨ bbai” nya ndi ka ndi nya ndi nanga ndi sa njari ma na krʉ ro. (Waebrania 12:15) Bí ina fø di ná ndrŭ e bbonga ma, ndima chueni chu nari ma na ne ná ndrŭ. Kpa adi ripo kutaniko nǎ ndrŭ inga wazee nja ndrŭ nanga krøkrø ndima dhó bbu ma, nja lo ma na djotsina. Kpa tso nǎ lo inga kpa nji ná lo ka ndi ndo kutaniko nanga ndo. Ri ká ngani nzá ko gʉ kpa po ná fø lo gʉ ndiro ko njí kpakpanga ko é kiroho dhi ndrŭ ndiri liri ngoi ma, ddi le tso gbani nari ma na é kutaniko na d’e?
w02 15/5 27 §5
Chølo adi chutso dda chi tøni ná ndrŭ dho
Nzɨ lo nanga ne bblo ndirigoti “nga thí kʉ ná ke” ka ndi njí chelo bbo! Ke adi lo ro ti chedhé nari adi rili ke ti le djǒ tso gbadha dhi lo inga dhú dhi lo. Wazee dho ringani ndima é dhʉdhʉ ndima si fø lo lele d’e. “Nga thí kʉ ná ke” ró ro njonjo, lo utsod’idha na kʉ ná ke churie nzá ndi ka ndi tilo ná saa chu. Siri dhi lo djonga ndi nyaé nari rɨngana, ke adi lo djonga tso tsitsi. Chu ndi churi nzɨ lé le dà ronga b’o nari ka ndi bbʉ kpakpalo bbo ro, lo utsod’idha na kʉ ná ke “thí e chi.” Ke adi ridho ndi kʉ chi ndi lai Wakristo dho ndirigoti ke nzɨ adi hatari na ka ndi tsú kpa ná lo nanga nyá ndrŭ kalu ri. Fø di ná ndrŭ e ledha kutaniko dho!
Kiroho nǎ Mali
g20.1 11, kisanduku
Ngbaribbai ma le ka le hwini le nanga ri d’o nari tso ró nari
“ASI NI NANGA RI D’O NARI DJOLU BBLO NI LOTI NARI NA”
“Bblo loti ná le adi faida bbʉ ndi dho ndi ndi ro, ro bbo tsɨ sani ná ke adi kpakpalo bbʉ ndi dho ndi ro.”—MEZALI 11:17.
Buku Overcoming Stress nǎ ddikpa sura djǒ pori “Asi ni nanga ri d’o nari djolu bblo ni loti nari na.” Ri ndi ná ke. Tim Cantopher pori, bblo le loti nja ndrŭ na nari ka ndi liri le dhó afya é bblo ndirigoti ri ka ndi liri le é hwè na. Ro, che kʉ ná ke ndirigoti bbo tsɨ sani ná ke adi rili ndi thí é njedha na dhonalo ke nzɨ adi rine ndi tilo nja ndrŭ na ri.
Ko ka ko pʉ ko nanga ri d’o nari bblo ko kʉ ko nganga lai djo nari chulu maddi. Loroji na, ko nzá ka ko njini ko na d’idhé inga nzá thonga nari bbai ri. Ndirigoti ko nzá ka ko thʉ ko ró dzi ro inga ko ti chelo ro ko djo ri. Yesu pongʉeri “Ni dho ringani ni ji ni lai ni nganga bbai”.—Marko 12:31.