Katak 9
E Lukkun Wor Ke—“Hell”?
1. Ta eo kabuñ ko rar katakin kake kin hell?
ELÕÑ MILLION armij ro emwij air katak jen kabun ko air bwe eor juõn jikin iñtan indrio naetan “hell.” Ijo ri nana ro rej ilok ñõne. Ekkar ñõn Encyclopædia Britannica eo, “Kabuñ eo an Roman Catholic ej katakin bwe hell . . . enaj bed wõt indrio; iñtan eo ie ejamin jemlok.” Encyclopedia in ej wonmanlok wõt im ba, “katak in an Catholic ej ibben elõñ jar in Protestant ro.” Ri Hindu, ri Buddha im ri Muhammad rej bareinwõt katakin bwe hell ej juõn jikin iñtan. Ejjelok bwiloñ bwe ro emwij air bõk melele in ekkã air ba bwe elañe hell ej juõn jikin elukkun nana rejjab kõnan konono kake.
2. Ta eo Anij ear lemnak kake kin tile ajiri ro ilo kijeek?
2 Men in ej bõkliñtak kajjitõk in: Anij Ekajur Bõtata ear kõmmõne juõn jikin iñtan rõt in ke? Eõkwe, kar ta lemnak eo an Anij ke ri Israel ro rar tile ajiri ro nejier ilo kijeek, kin air kar anõk joñok eo an armij ro rar jokwe iturier? Ej kemelele ilo Nan eo an: “Rar kalek jikin ko reutiej ilo Topheth, eo ej ilo komlõl in ro nejin Hinnom, bwe ren tile man ro nejier im kõrã ro nejier ilo kijeek, juõn men eo Iar jab kaiñ ir im ejañin kar itok ñõn loan buruõ.”—Jeremiah 7:31.
3. Etke ejjab juõn menin kemmãnwa, im einjuõn jen jeje ko, ñõn ad lemnak bwe Anij en kar kaiñtan armij?
3 Kalmenlokjen kin men in. Elañe lemnak in kin kematte armij ilo kijeek ejañin kar itok ñõn loan buruen Anij, emenin kemmanwa ke bwe en kõmmõne juõn hell eo ebwil ñõn ro rejjab karejar ñõne? Bible eo ej ba, “Anij ej yõkwe.” (1 John 4:8) Juõn Anij in yõkwe en kar kaiñtan ke armij ñõn indrio? Kwon kar ke? Jelã kin yõkwe eo an Anij en kar kamakit kij ñõn ad oktaklok ñõn an in Nan bwe jen jelã elañe elukkun wor “hell” einwõt juõn jikin iñtan indrio.
SHEOL IM HEDIS
4. (a) Ewi wãwen Bible eo ej kwalok bwe Sheol im Hedis meleleir wõt juõn? (b) An Jesus kar bed ilo Hedis ej kalikkar ta?
4 Ilo an kemelele kin tu ia armij ro rej etal ñõne ilo ien mij, Bible eo ej kejerbal nan eo “Sheol” ilo Jeje Ko Rekwojarjar ilo kajin Hebrew im “Hedis” ilo Jeje Ko Rekwojarjar ilo kajin Greek. Ñe jej keidri Psalm 16:10 im Jerbal 2:31 ealikkar bwe nan kein eor juõn wõt meleleir, einwõt jej lo ilo peij eo tok juõn. Lale bwe ilo an kwalok kin Psalm 16:10, ijo Sheol ewalok ie, Jerbal 2:31 ej ba Hedis. Jet rej ba bwe Hedis ej juõn jikin iñtan indrio. Bõtab, lale mõk bwe Jesus Christ ear bed ilo Hedis. Jen tomak ke bwe Anij ear kaiñtan Christ ilo juõn “hell” in kijeek? Jab, eban kar! Ke ear mij, Jesus ear baj etal ñõn lub eo luben.
5, 6. Ewi wãwen men ko kar ba kin Jacob im nejin, Joseph, kab Job, kamol bwe Sheol ejjab juõn jikin iñtan?
5 Genesis 37:35 ej kemelele kin Jacob, ilo an jañũt leo nejin ejitenburu etan Joseph ke ear lemnak bwe kar mõne. Bible eo ej ba kin Jacob: “A ear abwin ainemmõn im ear ba: ‘Bwe Inaj wõnlõllok ilo buromõj ñõn nejũ ilo Sheol!’” Kiõ bwijrak jidrik im lemnak. Sheol kar juõn jikin iñtan ke? Jacob ear tõmak ke bwe leo nejin, Joseph ear ilok ñõn juõn jikin rõt in bwe en bedwõt ie ñõn indrio, im ear kõnan ilok ñõn ijo bwe en iione? Ak, ilo melele einjuõn, Jacob en kar maroñ ke lemnak bwe nejin ejitenburu ear mij im bed ilo lub eo im bwe Jacob make ear kõnan mij?
6 Aet, ro remmõn rej ilok ñõn Sheol. Ñõn wanjoñok, lemnak kin Job eo ebuñbuñ kin an tiljek im mol ñõn Anij. Ke ear lab an iñtan, ear kajjitok bwe Anij en jibañe. Jar eo an emwij je ilo Job 14:13: “O bwe ilo Sheol kwon kar noj iõ, . . . bwe kwon karõk juõn ien im ememej iõ!” Lemnak kio: Elañe melelen Sheol juõn jikin kijeek in iñtan, Job en kar mõnõnõ ke in ilok ñõn ijo im bed ie mae ien Anij en kar kememeje? Ealikkar, Job ear kõnan mij im ilok ñõn lub eo lubben bwe iñtan ko an ren bwijrak.
7. (a) Ta wãwen bed eo an ro ilo Sheol? (b) Innem ta melelen Sheol im Hedis?
7 Ilo aoleb jikin ko Sheol ewalok ie ilo Bible ejjelok melele kin mour, jerbal ak intan ekoba ibben. Ak, ekkã air kobaike ibben mij im ejjelok jerbal. Ñõn wanjoñok, lemnak kin Ecclesiastes 9:10, eo ej ba: “Jabdrewõt eo beiũm ej loe bwe en kõmmõne, kwon kõmmõne kin am maroñ, bwe ejjelok jerbal, ak menin kine, ak jela ak meletlet, ilo Sheol, ijo kwoj ilok ñõne.” Innem uak eo ekanuij alikkar. Sheol im Hedis rejjab jitoñlok ñõn juõn jikin iñtan ak ñõn lub eo luben aoleb armij. (Psalm 139:8) Armij ro remmõn im bareinwõt ro renana rej ilok ñõn Sheol, ak Hedis.
DRIOJLOK JEN HELL
8, 9. Etke Jonah, ke ear bed ilo lojen eek eo, ba ear bed ilo hell?
8 Armij remaroñ ke driojlok jen Sheol (Hedis)? Lemnak kin wãwen eo kar ibben Jonah. Ke Anij ear kejerbal juõn eek kilebleb bwe en wõrañlok Jonah im lomoren jen an maloñ, Jonah ear jar jen lojen eek eo: “Ilo aõ iñtan Iar kir ñõn Jeova, im ear uake iõ. Jen lojen Sheol Iar kir kin jibañ. Kwar roñjake ainikiõ.”—Jonah 2:2.
9 Ta melelen an kar Jonah ba “jen lojen Sheol”? Eõkwe, lojen eek eo ear jab juõn jikin iñtan in kijeek. Ak en kar maroñ erom lub eo luben Jonah. Ilo mol, Jesus Christ ear ba kin e make: “Einwõt Jonah ear bed iloan lojen eek kilebleb eo jilu ran im jilu boñ, eindrein Nejin armij enaj bed ibulon lõl jilu ran im jilu boñ.”—Matthew 12:40.
10. (a) Ta kein kamol eo bwe ro rej bed ilo hell remaroñ driojlok jene? (b) Bar ta kein kamol eo bwe “hell” melelen “lub” eo?
10 Jesus ear mij im bed ilo lub eo luben iumin jilu ran. Ak Bible eo ej ba: “Ear jab bed wõt ilo Hedis . . . Anij ear kejerkakbije Jesus in.” (Jerbal 2:31, 32) Ilo ejja wãwen in wõt, ikijjen tel eo an Anij, kar kejerkak Jonah jen Sheol, einwõt ba, jen ijo en kar lub eo luben. Men in ear walok ke eek eo ear emõjakeloke ion ene emõrã. Aet, armij remaroñ driojlok jen Sheol! Ilo mol, kallimur eo ekamõnõnõ ilo Revelation 20:13 ej bwe ‘mij im Hedis naj kõtlok ro remij ilo ir.’ Ewi jõnan an oktak katak an Bible eo kin wawen bed eo an ro remij jen katak ko an elõñ kabuñ ko!
GEENA IM LOMALO IN KIJEEK
11. Ta nan in Greek eo 12 alen an walok ilo Bible eo im rej ukõte ñõn “hell” ilo Kiiñ James Version?
11 Bõtab juõn emaroñ jab errã, im ba: ‘Bible eo ej kennan kin kijeek in hell im lomalo in kijeek. Men in ejjab kamol ke bwe eor juõn jikin intan?’ Emol, jet ukok ko in Bible, einwõt Kiiñ James Version eo ej kennan kin “kijeek in hell” im kin wãwen kar “jolok ilo hell, ilo kijeek eo ejamin kun.” (Matthew 5:22; Mark 9:45) Koba aoleb, eor 12 eon ko ilo Jeje ko Rekwojarjar in Greek an ri Christian ijo Kiiñ James Version eo ej kejerbal “hell” ñõn ukõt nan in Greek eo Geena. Geena ej lukkun juõn jikin kijeek in iñtan ke, ak Hedis ej melelen wõt lub eo?
12. Ta in Geena, im ta eo rekin kommone ijo?
12 Ealikkar, bwe nan in Hebrew eo “Sheol” im nan in Greek eo “Hedis” rej jimor melelen lub eo. Eokwe, innem, ta melelen Geena? Ilo Jeje ko Rekwojarjar in Hebrew Geena ej “komlõl in Hinnom.” Kememej, Hinnom kar ãt eo etan komlõl eo itulikinlok wõt worwor eo an Jerusalem ijo ri Israel ro rar katok kin ajiri ro nejier ie ilo kijeek. Tokelik, Kiiñ eo emmõn Josiah ear katton komlõl in bwe en jab emmõn ñõn kejerbale kin manit rõt in ekajjõjõ. (2 Kiiñ 23:10) Kar ukõt jikin in ñõn juõn jikin jolok kobej ak jakobej.
13. (a) Ilo ran ko an Jesus, kar kejerbal Geena kin ta? (b) Ta eo rekin jab jolok na iloan?
13 Innem ilo ien eo Jesus ear bed ion lõl Geena kar jikin jakobej eo an Jerusalem. Kijeek ko ijin rar urur wõt kin air ankani kin brimstone (sulfur) ñõn air tile kobij ko. Smith’s Dictionary of the Bible, Volume 1, ej kemelele: “Ear erom juõn jikin jakobej an jikin kwelok eo, ijo enbwinnin ro remij ian ro ri nana, im menin mour ko, im aoleb men ko renana rar juloki na ie.” Botab, ejjelok jabdrewõt men eo emour rar jolok na ijo.
14. Ta kein kamol eo bwe kar kejerbal Geena einwõt juõn menin kõkkar kin jako indrio?
14 Ilo air kar jelã kin jikin jakobej eo an jikin kwelok eo air, armij in Jerusalem ro rar jelã ta melele eo an Jesus ke ear jiroñlok ri tel ro renana an kabuñ: “Kom serpent ko, kom nejin viper ko, enaj kijkan ami ko jen liakelok in Geena?” (Matthew 23:33) Elukkun alikkar bwe ear jab melele eo an Jesus in bwe naj kaiñtan ri tel ro an kabuñ ko. Ke ri Israel ro rar tile ajiri ro nejier ilo air mour wõt ilo komlõl eo, Anij ear ba bwe ñõn kõmmõne wãwen rõt in ejañin kar itok iloan buruen! Innem ealikkar bwe ear kejerbal Geena einwõt juõn menin kõkkar eo ekwon kin jorran eiio imej indrio. Melele eo an in bwe ri tel ro renana an kabuñ ko rar jab tellokin jerkakbije. Ro rar roñjake Jesus rar maroñ melele bwe ro rej ilok ñõn Geena, einwõt kobej ko, renaj kar jako indrio.
15. Ta eo “lomalo in kijeek,” im eor ta kein kamol kin men in?
15 Innem, ta “lomalo in kijeek” eo Bible ej kwalok kake ilo book in Revelation? Eor juõn melele eo einlok wõt melele eo kin Geena. Ejjab melelen iñtan rõt me eor jelã ibben ak ej mij ak jako indrio. Lale wãwen an Bible eo ej make ba men in ilo Revelation 20:14: “Im ar jolok mij im Hedis na ilo lomalo in kijeek. Eñin mij ken ka ruo, lomalo in kijeek.” Aet, lomalo in kijeek melelen “mij ken karuo,” mij eo ejjelok jerkakbije jene. Ealikkar bwe “lomalo” in ej juõn kakõlle, kinke naj jolok mij im hell (Hedis) na iloan. Ejjelok maroñ in tili mij im hell. Ak eor maroñ, im naj juloki, bwe ren jako.
16. Ta melelen bwe naj kaiñtan Devil eo ñõn indrio ilo “lomalo in kijeek”?
16 ‘Meñe eindrein Bible eo ej ba bwe naj kaiñtan Devil eo ñõn indrio ilo lomalo in kijeek,’ jet remaroñ ba. (Revelation 20:10) Ta melelen men in? Ke Jesus ear bed ion lõl jet ien ri lale kalbuj ro rekin naetair “ri kaiñtan.” Einwõt an kar Jesus ba kin juõn emman ilo juõn ian wanjoñok ko an: “Im an iroij ear illu im jilkinlok e ñõn ibben ro ri kaiñtan ñõn ien eo enaj kõllã men otemjej ekar muri ñõne.” (Matthew 18:34) Ke ro rej jolok ir na iloan “lomalo in kijeek” rej ilok ñõn “mij kein karuo” ijo ejjelok jerkakbije jene, ilo nan in kõkkar, rej kalbuj ñõn indrio ilo mij. Rej bed wõt ilo mij einwõt ñe rej lukjak ibben ri lale kalbuj ro ñõn indrio. Ro renana, rejjab iñtan kinke, einwõt ad kar loe, ñe juõn armij ej mij ejjelok an bed ñõn jidrik. Ejjelok an jelã kin jabdrewõt.
RI MWEIE EO IM LAZARUS
17. Ewi wãwen ad jelã bwe nan ko an Jesus kin ri mweie eo im Lazarus ej juõn wanjoñok?
17 Innem, kar ta melele eo an Jesus ke ear ba ilo juõn ian wanjoñok ko an: “Ri oor ear mij, im enjel ro rar bõkloke ñõn ubõn Abraham. Ri mweie eo ear bareinwõt mij, im rar kalbwine. Im ilo Hedis ear reiliñlok ke ej bed wõt ilo iñtan, im lo Abraham ijo ettolok im Lazarus ilo ubõn”? (Luke 16:19-31) Ke, einwõt ad kar loe, Hedis ej jitoñlok ñõn luben armij, im jab ñõn juõn jikin iñtan, ealikkar bwe ijin Jesus ear konono kin juõn wanjoñok, ak juõn bwebwenato. Nõn kalikkarlok bwe men in ejjab juõn lukkun bwebwenato ak ej juõn wanjoñok, lemnak kin men in: Hell ej ebake lõñ ke bwe ro ie remarõn lukkun bwebwenato ibben dron? Bareinwõt, elañe ri mweie eo ear lukkun bed ilo juõn lomalo eurur, en kar ewi wãwen an Abraham jilkinlok Lazarus ñõn an kamoloik loen kin juõn biliñliñ in dren jen addrin bein? Innem, ta melelen wanjoñok an Jesus?
18. Ta melelen wanjoñok eo ikijjen (a) ri mweie eo? (b) Lazarus? (c) mij eo an kajjojo iair? (d) iñtan ko an ri mweie eo?
18 Ri mweie eo ilo wanjoñok eo ej melelen ri tel ro in kabuñ ko, ro rar kautiej ir make, karmijete Jesus im tokelik mõne. Lazarus ear bijaiki armij ro rettã, ro rar liki Nejin Anij. Mij eo an ri mweie eo im Lazarus kar melelen juõn oktak ilo bed eo air. Oktak in ear walok ke Jesus ear najidrik armij ro re jool einwõt Lazarus ilo jitõb, ñõn air maroñ dreloñ ilo joij an Abraham eo Elablok, Jeova Anij. Ilo ejja ien eo wõt, ri tel ro an kabuñ ko rewan “rar mij” ke rar luji joij eo an Anij. Ke kar jolok ir, rar bõk iñtan ke ro ri kaloran Jesus rar kõtojlok jerbal ko air renana. (Jerbal 7:51-57) Innem wanjoñok in ejjab katakin bwe naj kaiñtan armij ro remij ilo juõn hell eo ebwil.
DEVIL–EJ KAKIRMOL KATAK KO
19. (a) Ta riab ko Devil ear kajedredlok? (b) Etke jej tõmak bwe katak eo kin purgatory ewan?
19 Kar Devil eo ear jiroñlok Eve: “Kwo jamin mij otem mij.” (Genesis 3:4; Revelation 12:9) Ak ear mij; ejjelok jabdrewõt mõttanin ear mour manlok wõt. Bwe aan ej mour manlok wõt elikin mij ej juõn riab eo jarjarin Devil eo. Im ej bareinwõt juõn riab, me Devil eo ear kajedredlok, bwe aan an ro renana rej iñtan ilo juõn hell ak juõn purgatory. Ke Bible eo ej lukkun kalikkar bwe ro remij ejjelok air jelãlokjen, katak kein rejjab maroñ mol. Ilo mol, nan in “purgatory” ak lemnak eo kin juõn purgatory ejjab walok ilo Bible eo.
20. (a) Ta ko jaar katak jen chapter in? (b) Ewi wawen jelãlokjen in ear jelet yuk?
20 Emwij ad loe bwe Sheol, ak Hedis ej juõn jikin kakkije ilo kejãtdrikdrik kin ro remij. Armij ro remmõn im renana jimor rej etal ñõn ijo, ñõn air kõttar jerkakbije eo. Emwij ad bareinwõt katak bwe Geena ejjab melelen juõn jikin iñtan, ak Bible eo ej kejerbale einwõt juõn menin kõkkar kin jako indrio. Ilo ejja wãwen in wõt, “lomalo in kijeek” ejjab juõn lukkun jikin kijeek, ak ej melelen “mij ken ka ruo” eo ejjelok jerkakbije jene. Hell ejjab maroñ juõn jikin iñtan kinke kain lemnak rõt in ejañin kar itok ilo lemnak ak buruen Anij. Bareinwõt, ñõn kaiñtan juõn armij ñõn indrio kinke ear bwid ion lõl iumin jet yiõ ko ej nae ekajet jimwe. Jõnan am emmõn ñõn jelã mol eo kin mij! Emaroñ kanemkwoj juõn jen an bo ilo mijak im minene ko rewan.—John 8:32.
[Bo̦o̦k eo ilo peij 83]
Nan eo ilo Hebrew “Sheol” im nan eo ilo Greek “Hedis” meleleir wõt juõn
American Standard Version
Psalm 16:10
10 Bwe kwo jamin likit wõt aõ
ilo Shẽ’õl;
Im kwo jamin likit eo
am bwe en lo kõt.
31 ke e ar lo men in mokta e ar konono kin an Chirist jerkakbiji, bwe e ar jab bedwõt ito Hẽ’dis, im kanniekin e ar jab lo kõt.
[Pija eo ilo peij 84]
Elikin an juõn eek wõrañlok e, etke Jonah ear ba: ‘Jen lojen hell Iar lamõj’?
[Pija eo ilo peij 86]
Geena kar juõn komlõl ilikin Jerusalem. Kar kejerbale einwõt juõn kakõlle kin mij indrio