Ewi Wãwen Kabukõt Mour eo Eaetoklok Maroñ Tõbrak?
JET rej bõk kejatdikdik in bwe tõre eo ekãl in juõn thousand yiõ ko enaj lo juõn deblok ilo jibadbad eo an armij ñan kaetoklok mour. Dr. Ronald Klatz, ri kabel eo ej ri jibañ ilo Ra eo an Internal Medicine, ilo bukwon in Oklahoma University, ej juõn iair. E ej president in American Academy in Anti-Aging Medicine, (kamadmõd in bõprae rittolok), juõn dolul in doctor ro im scientist ro rej wujleplok ir ñan erakelok aetokin an armij mour. E im ro rejetan rej karõk ñan mour ilo juõn mour eo ekanuij aetok. “Ij kõtmene kin juõn mour eo aetokin 130 yiõ ko, ilo tu kaduen,” Dr. Klatz ej ba. “Kimij tõmak bwe rittolok ejjab juõn men jejjab maroñ bõprae. Kilen kamadmõd ko ewõr kiõ remaroñ karumijlok, kabõjrak im bõlen meñe ukõt an enbwin eo jorrãn im nañinmij ko kiõ rej naetair rittolok eo kar baj eindein wõt.” Dr. Klatz make ej bõk enañin 60 pill ko kajjojo ran ilo an kabukõt an aetoklok an mour.
Mõttan in Enbwin eo ej Kemourur im Bõrañ—Un ko ñan Kejatdikdik?
Mõttan in enbwin eo ej kemourur ej juõn men eo ej lujur kejatdikdik. Etale ko kin mõttan in enbwin eo rej jelã kake einwõt DHEA [dehydroepiandrosterone] ej einwõt kõbatlok an jerbal rittolok ilo jikin etale eo an menin mour ko.
Ikijen mõttan eo ilo keinikkan ko, Swedish daily Aftonbladet ear elij nan ko an Dr. Suresh, juõn ri kabel ilo Aarhus University, Denmark, ke ej ba: “Kakõlkõl ko ilo laboratory eo am rej kwalok bwe kij ko ilo kilin armij rar ejaak kin emmakitkit ko rejjab oktak ilo wãwen eo ikijen rittolok. Rej bed wõt im dik ilo aolepen mour ko air.” Kij ko rej likit ibbeir men eo ej kakajur keinikkan ko rej ba bwe rej mour jen 30 ñan 45 percent aetoklok jen joñan eo mokta.
Kamadmõd ko rej kajerbale men eo etan melatonin rej ba bwe ej kaetoklok aetokin mour ko an kijidik kin joñan in 25 percent. Bareinwõt, kijidik eo ej alikar an diklok, ejmourlok, im laplok an emmakitkit.
Ro rej rejetak mõttan eo ej kõmman an armij eddeklok rej ba bwe ewõr kunan ñan kõmanmõnlok kilin, kalaplok muscle, kalaplok eñjake in kõnan eo an enbwin, juõn wãwen eo ekamõnõnõ, lemnak eo ekkañlok, im kajur in ejmour eo einlok wõt eo an juõn jodikdik.
Elõñ rej bareinwõt reilok ñan bõrañ. Scientist ro emwij air bõk jemlok in bwe ilo kajerbal kij in bõrañ ko, rej maroñ beek aetokin mour eo an juõn kij edik, ak kijdolul. Ilo mol, emwij air lo tõbrak ilo air kejbãrok air mour ñan jiljino alen jen joñan aetokin air mour. Menin ear leliñtak kejatdikdik eo ñan loe im kajerbal kij in bõrañ ko ilo armij ro. Time magazine eo ear eliji nan ko an Dr. in Biology eo. Siegfried Hekimi in McGill University, Montreal, ke ej ba: “Elañe jej lo aolep kij in bõrañ ko rej beek aetokin an armij mour, bõlen jemaroñ kõbatlok jerbal in kij in bõrañ ko, bwe jen maroñ kaetoklok mour.”
Biologist ro etto air jelã bwe juõn jemlokin mõttan chromosome ko (juõn tõrej edik ej ejaak ilo kij ko in menin mour im keinikkan ko, rej naetan telomere, ej kadulok kajjojo ien kij eo ej bar keotak. Ñe telomere eo ej luji enañin 20 percent in aetokin, maroñ eo an kij eo ñan bar keotak ejemlok im ej mij. Juõn ũnen mõñã ilo menin mour im keinikkan ko rej naetan telomerase emaroñ bar kajeblaktok telomere eo ñan joñan aetokintata, im kin menin kõtlok an kij eo etal wõt em ajeje ũnen mõñã eo. Ilo elõñ wõt ian kij ko ũnen mõñã in rej jibede im ejjab jerbal, ak telomerase ej jerbal ej lo tõbrak ilo an deloñlok ñan loan jet kij ko, kõmman bwe ren eddeklok im ajej ellãlok jen joñan oran alen.
Ekkar ñan ri etale ro rej katak, menin ej kabellok maroñ ko ewõr eñjake ie ilo tarinaiki nañinmij ko rej ekkeijaklok ibben rittolok. Ak ta kin bõk jikin kij in enbwin ko (kij ko rej letok men eo ej ejaake enbwin eo) kin kij ko “rejjab wabanban” kin telomerase eo ej makitkit? Dr. William A. Haseltine ej ba: “Menin ej juõn lemnak eo ealikar kameleleiki kin an armij jab wabanban bwe naj rumijlok an walok ilo yiõ kane 50 rej bedotok.”—New York juõn Times eo.
Nanotechnology im Cryonics Rej Letok ke Uak eo?
Nanotechnology, science in engineering eo ilo juõn joñok eo (juõn billion in juõn meter) level, ej bareinwõt lujur kejatdikdik. Armij ro ekajur lemnak ko jinoin ibbeir kin wãwen an men ko maroñ oktak jen don im maroñ emõnlok ilo ran ko rej itok ilo wãwen in rej ba bwe machine in computer ko elaplok air dik jen kij ko, remaroñ ilo ran ko rej itok naj kamadmõdi ñan air jerbal ilo juõn joñan level eo ediktata ñan kõkãl im bar kajeblak kij in ritto ko, im mõttan in enbwin ko. Ilo juõn kwelok in jumae rittolok, juõn ri etale im ri katak ear kwalok an lemnak bwe doctor ro ilo ebeben en kein ka 21 remaroñ jerbale nanotechnology ñan kamaroñ armij ñan air erom enbwin eo ejjab wabanban.
Cryonics ej kilen eo rej kakoj enbwin ko an armij kin kejatdikdik ko bwe jerbal in science enaj maroñ bar kemour kij ko remij, im kin menin kajeblaktok ir ñan air bar mour. Aolepen enbwin eo, ak kamelij eo wõt, remaroñ kakoji. Meñe juõn emaan ear wõr juõn sheet in bed ear kakoje. Etke juõn sheet? Kar an juõn jeran emaan eo ear jako im ear wõr jet kij in kil ie im jejjo kool in bar. E ar kõnan kakoji ñan lelok juõn ien emõn ñan an leo jeran bar jeblak im mour elañe jerbal in science ej tõbar point eo ñan bar kalek enbwinin armij jen jejjo wõt ak meñe juõn ian kij ko kijeir.
Ia eo Jej Aikwij Likit Ad Kejatdikdik ie?
Kar baj eindein wõt bwe armij ewõr juõn an kõnan ñan mour wõt, jab mij. Kin menin, wõnmanlok eo an science ilo kareelel in emwij lamõj kake im ej kobalok ibben kõtmene ko relap. Ak tok ñan tõre in ejañin wõr menin kamol bwe DHEA, emmakit in, melatonin, hGH, ak jabdewõt men eo ej bed ilo mõttan enbwinin armij emaroñ lukkun karumijlok an armij rittolok. Ewõr mijak ilo bere bwe kamadmõd in ñan kij ko ilo enbwin jen an wõr tõbrak ie enaj kõmman an kij ko cancer. Im kajerbal nanotechnology im cryonics ej baj ekkõn bajjek wõt in science im ejjab lukkun juõn men emol.
Science ewõr kunan ñan menin, im emaroñ wõr wõt kunan ñane, juõn mour eo eaetoklok im ejmourlok ñan jet, ak ejamin maroñ lelok ñan jabdewõt armij mour indio. Etke ejjab? Ilo likit ilo tubidodoõn, ej kinke okran men eo ej kõmman rittolok im mij ellãlok jen bed in science eo an armij.
Okran Men eo Ej Kõmman Rittolok im Mij
Elõñ wõt scientist ro rej errã bwe rittolok im mij einwõt emwij karõki ñan loan kij in bõrañ ko ad. Kajitõk eo ej: Ñããt, im ewi wãwen, im etke rar deloñ ñan loan kij in bõrañ ko ad, einwõt ñan kõkkar?
Bible ej letok ñan kij uak eo elamwan—meñe ejjab kwalok ilo wãwen kij in bõrañ ko ak DNA. Dri Rom 5:12 ej konono: “Kin men in, einwõt kin juõn armij, jerawiwi ej dreloñ ilo lõl, im mij kin jerawiwi; im ein drein mij e ar itok ion armij otemjej, bwe ir otemjej r’ar jerawiwi.”
Maan eo moktata, Adam, ear bed ibben jerammõn eo kin mour indio. Enbwinin kar jõknalõmen kin kajur ko rej menin aikwij ñan mour im lañliñ kin mour indio. Ak Mour indio ear wawa ion juõn menin aikwij. Adam ear aikwij karejar im bokake Unjen mour eo, Ri Kõmanmõn eo an, ñan an bed im wõnmanlok wõt ilo mour eo an.—Jenesis 1:31; 2:15-17.
Adam ear kãlet ñan an jab bokake Ri Kõmanmõn eo. Ilo menin, Adam ear ba bwe emõnlok ñan an armij iroij ñan e make im makelok ian jen Anij. Kin menin ear jerawiwi. Jen ijin im wõnmanlok, ear einwõt ñe kij in bõrañ eo an emwij ukõtlok. Jen an kijone mour indio einwõt juõn jolet ñan ro inen, Adam ear jakelok jerawiwi im mij.—Jenesis 3:6, 19; Dri Rom 6:23.
Kejatdikdik eo Emol
Bõtab, wãwen in, ejamin naj kar to an bed. Dri Rom 8:20 ej ba: “Bwe emwij kõtaik men in kõmõn ñõn jekron, jab ilo an bebe, a kin Eo ej kõtaik e, ilo kejatrikrik.” Ri Kõmanmõn eo an armij, Jehovah Anij, ear kõttãik armij ñan mij kinke rar jerawiwi nae e, ak ñe rej kõmmane menin ej bareinwõt ejaake juõn bedbed ñan kejatdikdik.
Bedbed in kar kile kalikare ke Jesus Christ ear itok ñan lal. Jon 3:16 ej ba: “Bwe kin an Anij yokwe lõl, E ar letok juõn wõt Nejin E ar keutak, bwe jabrewõt eo ej liki E en jab joko, a en mour in drio.” Ak, jerbale tõmak ilo Jesus Christ, ewi wãwen an menin maroñ lomoren kij jen mij?
Elañe jerawiwi ej men eo ej naunin mij, jerawiwi rej aikwij kamakiti mokta jen an mij maroñ jako. Ilo jinoin jerbal in kwalok nan eo an Jesus einwõt e eo Christ, John ri Baptais ear ba: “Lo, Lam an Anij, Eo ej bõklok an lõl jerawiwi!” (Jon 1:29) Jesus Christ ear ejelok an jerawiwi ñan jidik. Kin menin, ear jab tellokin mij, ke menin ej kaje eo kin jerawiwi. Mekarta, ear kõtlok bwe ro jet ren likit e ñan mij. Etke? Kinke an kõmman eindein, ear kõllã wõnãn jerawiwi ko ad.—Matu 20:28; 1 Piter 3:18.
Kinke emwij kõllãik wõnãn in, maroñ eo kin mour ilo an ejelok bar mij emwij kabelloke ñan ro otemjej rej jerbale air tõmak ilo Jesus. Science emaroñ wõr kunan ñan kaetoklok mour ko ad ñan juõn aetokin eo ewõr joñan, ak jerbale tõmak ilo Jesus ej lukkun ial eo emol ñan mour indio. Jesus ear bõk kain mour rot in ilañ, im ri jilek ro an retiljek im ro jet renaj bareinwõt. Ak, ñan elõñ wõt iad ro rej jerbale tõmak ilo Jesus, mour indio enaj ion lal, ñe Jehovah Anij enaj dedelok an kajeblaktok Paradise eo ilal.—Aiseia 25:8; 1 Dri Korint 15:48, 49; 2 Dri Korint 5:1.
Mour Indio Ion Juõn Paradise Ilal
Juõn emaan ear kajitõk: “Jete armij renaj lo an wõr tokjen mour bar juõn alen im rejjab aikwij in mij?” Mour ilo ejelok bar mij en jalimo ke? Bible ej kamol ñan kij bwe ejamin. “E ar kõmõn jabrewõt men eo e wolio ilo ien eo an; bareinwõt E ar likit ien in drio ilo burueir, a einwõt armij re kabukot men in kõmõn eo Anij e ar kõmõne jen jinoin im ñõn jemlokõn.” (Ekklisiastis 3:11) Menin kõmanmõn eo an Jehovah Anij elap an lap im lõñ mweñan bwe enaj etal wõt ñan kaitoklimoid, lujur kij, im kõmman bwe jen mõnõnõ toan wõt ad mour—meñe ñan indio.
Juõn emaan eo ear katak kin bao im rar jelã kin e einwõt Siberian Jay ear naetan men eo “juõn men ekanuij in einjuõn, jelãlokjen eo emwij tõbare im ekamõnõnõ” im ear ba bwe lale im kalimjek bao kar juõn ian men ko elap an kalañliñ ear ioni ilo mour eo an. Elak laplok an katak kin bao, elaplok itoklimo eo ear loe. E ar ba bwe meñe elikin 18 yiõ ko, katak eo an ear ettoloklok jen an dedelok. Elañe juõn kain bukin bao ko remaroñ kaitoklimo, rej lujur, im debij juõn armij eo ewõr an jelãlokjen ñan an mõnõnõ iumin juõn ien eo 18-yiõ aetokin ilo an kate katak, baj kalmenlokjen kin tokjen eo ñan lañliñ im juburu ej aikwij wõr ilo katak kin aolepen menin kõmanmõn eo an lal in.
Pijaik aolep melan ko rekaitoklimo ilo science me renaj kabellok ñan juõn eo ejelok joñan ien ñane. Kalmenlokjen kin aolep jikin ko rekabwilõñlõñ im enaj wõr ñan etali im aolep armij ro rekaitoktoklimo im enaj wõr ñan iione ir. Kajeoñ melele kin maroñ ko ñan men ko ejelok jemlokiir ñan kalmenlokjen, ejaaki, im kaleki. Enaj ejelok joñan ien ko remõn ñan ad ejaake im kajerbal kabel ko ad. Ñe jej lale menin kõmanmõn ko rekanuij in lõñ, ej alikar bwe indio ej joñok in ien eo dein me emaroñ kajejjet kitien kõmman ekajet jimwe ilo maroñ ko ilo mour.
Bible ej kwalok bwe ikijen juõn jerkakbiji, mour indio naj bareinwõt kaetoklok ñan ro remij. (Jon 5:28, 29) Elõñ tibdik in men ko ejelok jelã kaki ilo bwebwenato remaroñ oktak im alikar ñan kij ñe ro ewõr air jelã kaki remaroñ letok tibdik ko im uak kajitõk ko ad. Lemnak kin aolepen jelã eo kin ien ko reoktak jen don ilo bwebwenato me naj lelok ñan ro renaj jerkakbiji.—Jerbal 24:15.
Ñe kwoj lukkun kalmenlokjen kin ien en, kwo maroñ kamolol bwe ñe enaj jerkakbiji Job emaroñ kõnan ukõt ennan eo jej lo ilo Job 14:1. Bõlen enaj ukõte ñan wãwen in: ‘Armij, eo ej lotak jen kõra, kiõ ej mour indio im ej obrak kin juburu.’
Ñan ro rej likit air tõmak ilo Jehovah im jerbale air tõmak ilo Jesus, an aetoklok mour im ellãlok jen joñan ien ko ejjab juõn ettõnak bajjek wõt. Ejjabto enaj erom juõn men eo emol. Rittolok im mij renaj jemlok. Menin ej errã ibben Sam 68:20, eo ej ba: “Ñan Jehovah Iroij Kajur Põtata eo ial ko jen mij rej an.”—Reveles̃õn 21:3, 4.
[Pija ko ilo peij 4, 5]
Wõnmanlok eo ilo science emwij an leliñtak kejatdikdik ko kin maroñ in laplok an aetoklok mour
[Pija eo ilo peij 7]
Indio ej joñok in ien eo dein me emaroñ kajejjet kitien ekajet jimwe kin maroñ ko mour ej litok