Ri Tarinae Ro Nar Anjilan Anij Rejamin Anjo!
“Renaj tarinaik yuk, ak rejamin anjo iom.”—JEREMIAH 1:19, New World Translation.
1. Ta jerbal eo Jeremiah ear bõke, im ewi toan an kar jerbal eo an wõnmanlok wõt?
JEHOVAH ear kajerbal jodikdik eo Jeremiah bwe en juõn ri kanan ñan ailiñ ko. (Jeremiah 1:5, NW ) Menin ear walok ilo ien eo an king in Judah eo emõn King Josiah. Jerbal in kanan eo an Jeremiah ear wõnmanlok wõt ilo tõre eo ear lap abañ ko mokta jen an Babylon nitbwili Jerusalem im bõk armij ro an Anij ñan loan kamakoko.—Jeremiah 1:1-3, NW.
2. Ewi wãwen an kar Jehovah jurake Jeremiah, im ta kar melelen tarinae nae ri kanan in
2 Ennan in ekajet ko Jeremiah ear keañ kaki rar kõmman an wõr jumae. Kin menin, Anij ear kakajur e ñan men eo ear bed iman. (Jeremiah 1:8-10, NW ) Ñan wanjoñok, jitõb eo an ri kanan eo ear jurake e kin nan kein: “Renaj tarinaik yuk, ak rejamin anjo iom, bwe ‘Ij bed ibbam,’ ej nan eo an Jehovah, ‘ñan kõtlok yuk.’ ” (Jeremiah 1:19, NW ) Tarinae nae Jeremiah enaj kar melelen tarinae nae Anij. Rainin, Jehovah ewõr juõn an kumi in ri karejar eo einwõt ri kanan ro rej jerbal einlok wõt eo an Jeremiah. Einwõt e, rej beran in keañ kin nanin kanan eo an Anij. Im ennan in ej jelet kajjojo armij otemjej im ailiñ ko kin emõn ak kin nana, ej wawa ion emmakit eo air ñane. Einwõt ilo ien ko an Jeremiah, ewõr ro rej tarinae nae Anij ilo air jumae ro ri karejaran im makitkit ko rar kabbeik ir kaki.
Ro Ri Karejaran Jehovah Rej Bed Iumin Tarinae
3. Etke ro ri karejaran Jehovah rej bed iumin tarinae?
3 Armij ro an Jehovah rej bed iumin tarinae jen jinoin ebeben eo kein ka 20. Ilo elõñ ailiñ ko, armij ro renana rej bukõt air kabañ ir—aet, ren ikõñ—kin nanin keañ eo kin news eo emõn kin Ailiñ in Anij. Rej bõk kareelel jen ri Jumae eo air elap, Devil eo, “einwõt laiõn e rorror, ej etetal wõt im bukot eo ej maroñ in kõñi.” (1 Piter 5:8) Elikin an jejjet jemlokin “ien ko an ri ailiñ ko” ilo 1914, Anij ear likit Nejin einwõt King eo ekãl an lal, kin nan in: “Kwon iroij ilo bwiljin ro dri kijirãt Yuk.” (Luk 21:24; Sam Ko 110:2) Ilo an jerbale kajur eo an, Christ ear jolok Satan jen lañ im likit e ilo belakin melan lal in. Ke ejelã bwe jidik wõt bwen ien ibben, Devil eo ej bõktok illu eo an ion Christian ri kabit ro im ro mõttair. (Reveles̃õn 12:9, 17) Ta tokjen eo ej walok ilo an ri tarinae rein eliji air tarinae nae Anij?
4. Ta melejoñ ko armij ro an Jehovah rar iioni ilo Bata eo an Lal Kein Ka I, ak ta eo ear walok ilo 1919 im 1922?
4 Ri kabit ro ri karejaran Jehovah rar jelmae elõñ melejoñ ko ilo ien Tarinae eo an Lal kein Ka I. Rar kajirere kake ir im konono nae ir, ri kowadoñ ro rej kõpel ir, im kõmman bwe ren mõn ir. Einwõt an kar Jesus kanan, rar oktak “im dri ailiñ otemjelok re naj kijirãte kom.” (Matu 24:9) Ilo tõrein bata eo, ri kijirãt ro an Ailiñ in Anij rar kajerbal juõn kilen eo ear bar jerbal nae Jesus Christ. Rar kananaik armij ro an Jehovah ilo jab mol bwe rej jumae kien, im rar kokkure dolul eo an Anij jej lo kin mejed. Ilo May 1918, paper ko an federal ñan naruõn ñan kalbuj rar lilok ñan president eo an Watch Tower Society, J. F. Rutherford, im jiljilimjuõn ro mõttan rebake. Lõmarein ralitõk rar lelok ñan ir elap rueir ñan kalbuj im rar jilkinlok ir ñan jikin kalbuj eo ilo Atlanta, Georgia, U.S.A. Ratimjuõn alliñ ko tokelik rar kõtlok ir. Ilo May 1919 circuit court in appeal eo ear kakien bwe armij rein rar narueir ear jab wõr juõn air ekajet eo ear ejelok kalijeklok ie, im jemlok eo an ekajet rar ukõte. Case eo ear bed ñan bar juõn ekajet kãl, ak tokelik kien eo ear jolok ekajet eo nae ir, ibben air jolok men eo rar naruõn Brother Rutherford im ro mõttan kake im rar lukkun anemkwoj. Rar bar wõnmanlok wõt ilo makitkit ko air, im convention ko rar kõmmani ilo Cedar Point, Ohio, ilo 1919 im ilo 1922 rar lelok jerbal in kwalok nan eo an Ailiñ eo kin kajur eo emwij kõkãle.
5. Ewi wãwen air kar kõmman ñan Ri Kennan ro an Jehovah ilo Nazi Germany?
5 Dictatorship ko rar wanliñtak ilo yiõ ko 1930 ko, im Germany, Italy, im Japan rar burukuk ñan air ejaake kajur ko an lal kein. Ilo jinoin ebeben eo, matõrtõr ko relej rar kõmmani nae armij ro an Anij, elaptata ilo Nazi Germany. Rar kabõjrak jerbal eo air. Moko imwiir rar etali, im armij ro ie rar kalbuji ir. Elõñ thousand iair rar likit ir ilo camp in kalbuj ko kinke rar makoko in karmijeteik tõmak eo air. Tarinae nae Anij im armij ro an rar karõk ñan air torlokbõke Ri Kennan ro an Jehovah bwe kien eo air en bed wõt ilo an kajur.a Ke Ri Kennan ro rar etal ñan jikin ekajet eo ilo Germany ñan jojomare jimwe ko air, Raan jikin ekajet eo an Reich ear keboj juõn kamelele eo eaetok nae Ri Kennan ro bwe ren jab lo tõbrak. Ennan in kamelele eo ear ba: “Jikin ekajet ko rejjab aikwij likjap ilo kilen ekajet ko; ak rej aikwij bukõt wãwen ko meñe ilo wãwen ko rebin, ñan kajejjet kitien jerbal ko air reutiej.” Melelen menin bwe ekajet eo ejjab maroñ kar wõr an ie. Nazis ear debij wõt bwe makitkit ko an Ri Kennan ro an Jehovah ren bõk jumae, lej ñane, im kabañ ejaakin National Socialistic eo.’
6. Ta jibadbad ko kar kõmmani ñan kabõjrak jerbal eo ad ilo ien Bata eo an Lal Kein Ka Ruõ im elikinlok?
6 Ilo Bata eo an Lal Kein Ka Ruo, kabõjrak ko im kõmo ko rar likiti ion armij ro an Anij ilo Australia, Canada, im ailiñ ko jet rar kile ir ibben British Commonwealth eo—ilo Africa, Asia, im ene ko ilo Caribbean im ko ilo Pacific. Ilo United States, ri kijirãt ro rej kareelel im telbiloik armij ro kin ennan ko rejjab mol rar ‘kõmman kien ñan kõmman abañ.’ (Sam Ko 94:20) Ak menin konono eo kin kabuñ ñan-flag im kien eo ñan kemoik jerbal in kwalok nan jen em-ñan-em rar tarinaiki ilo jikin ekajet ko, im bebe ko remõn ilo United States rar ejaake juõn jojomar emõn ñan anemkwoj in kabuñ. Kamolol Jehovah, bwe jibadbad ko an ri kijirãt ro rar jab kajur. Ke ear itok jemlokin tarinae eo ilo Europe, kabõjrak ko rar kamakiti. Thousand Ri Kennan ro rar kalbuji ir ilo camp in kalbuj ko rar kanemkwoj ir, ak tarinae ear jab jemlok. Elikinlok wõt Tarinae eo an Lal Kein Ka Ruo, Cold War eo (tarinae) ear jarjar. Ailiñ ko ilo Eastern European rar bar bõktok ijjibed ion armij ro an Jehovah. Emmakit eo an kien rar bõke ñan bõprae im kabõjrak makitkit in kwalok nan ko ad, kabõjrak an jeded Bible literature, jolok kwelok in assembly ko ad. Elõñ rar kalbuji ir ak jilkinlok ir ñan camp in jikin kamakoko ko.
Etal Wõt Ilo Jerbal in Kwalok Nan!
7. Ta eo Ri Kennan ro an Jehovah rar iione ilo Poland, Russia, im ailiñ ko jet ilo yiõ ko kiõ?
7 Ke ebeben ko rej ellãlok, jerbal in kwalok nan eo an Ailiñ eo ear bellok. Meñe Poland, ear bed wõt iumin kien eo an Communist, rar kõtlok juõn-ran ñan convention ko ilo 1982. International convention ko rar kõmmani ijo ilo 1985. International convention ko relap rar kõmmani ilokantok ilo 1989, ibben an thousand armij ro jen Russia im Ukraine bed ilo kwelok ko. Ilo yiõ eo Hungary im Poland rar kõtlok bwe Ri Kennan ro an Jehovah ren kile ir ilo kien. Ilo maan añõneañ in 1989 eo, worwor eo ilo Berlin rar rupe laltak. Jejjo alliñ ko tokelik, jaar bõk kile ilo kien ilo East Germany, im ejjabto tokelik, July, 1990 juõn international convention kar kõmmane ilo Berlin. Im ilo jinoin ebeben eo eliktata in ebeben eo kein karoñoul, jibadbad ko kar kõmmani ñan jibadõk brother ro ilo Russia. Jet ian ri kien ro ilo Moscow rar kebake ir, im ilo 1991, Ri Kennan ro an Jehovah rar kamelim air register ilo kien. Inem jen ien eo jerbal eo ear lap an eddeklok ilo Russia im ilo republic ko me rar mõttan Soviet Union eo mokta.
8. Ta eo ear walok ñan armij ro an Jehovah ilo 45 yiõ ko elikinlok jemlokin Bata eo an Lal Kein Ka Ruõ?
8 Ke matõrtõr ear walok ilo jet jikin ko, ear laplok ilo jikin ko jet. Ilo 45 yiõ ko ilokantok elikin an jemlok tarinae eo an lal kein karuo, elõñ ailiñ ko rar makoko in kõtlok air kile Ri Kennan ro an Jehovah ilo kien. Kobatok ibben menin, kabõjrak ko rar likiti iod ak ion makitkit ko ad ilo 23 ailiñ ko ilo Africa, 9 ilo Asia, 8 ilo Europe, 3 ilo Latin America, im 4 ilo jet ene in ailiñ ko.
9. Ta eo ro ri karejaran Jehovah rar iione ilo Malawi?
9 Ri Kennan ro an Jehovah ilo Malawi rar iion matõrtõr kõmetak ilo jinoin 1967. Kin air jutak wõt iolaplap einwõt Christian ro remol, ri tõmak ro mõttad ijo rar jab wia air card in party eo an kien. (Jon 17:16) Elikin juõn kwelok an Malawi Congress Party ilo 1972, rar bar kõkãl air mõnmõn. Brother ro rar jilkinlok ir jen moko imwiir im bõprae air bed ilo jikin jerbal. Elõñ thousand armij ro rar ko jen ailiñ eo ñan bõprae air mõn ir. Ak ri tarinae ro nae Anij im armij ro an rar bõk ke kajur? Jab ñan jidik! Elikin an oktaklok wãwen ko, juõn joñan eo elap in 43,767 ri kwalok nan ro an Ailiñ eo rar report ilo Malawi ilo 1999, im elõñlok jen 120,000 rar kwelok ilo district convention ko ijo. Juõn branch office kãl rar kaleke ilo bukwon in capital eo.
Rej Bukõt Juõn Kilen Naruõd
10. Einwõt ilo wãwen eo an Daniel, ta eo ri jumae ro an armij ro an Anij rainin rar kõmmane?
10 Ri tel ro an kabuñ rej buñ jen tõmak, im bar ro jet kijirãte ennan eo ad jen Nanin Anij. Iumin ijjibed jen jar in ri kabuñ ro an Christendom, ri kijirãte ro rej bukõt juõn men eo rej naetan wãwen kien ñan kõmmman bwe en emõn un eo unin air tarinae nae kij. Ta kilten ko rej kajerbali jet ien? Eokwe, ta eo ri kõtõrãik kien ro rar kõmmane ilo air kar tarinaik ri kanan Daniel? Ilo Daniel 6:4, 5 (NW ), jej konono: “Kin menin ri kebbelak ro jet im komja ro rar kajeoñ bukõt ruõn Daniel ilo wãwen an tel ailiñ ko; bõtab rar jab maroñ lo notan, kinke Daniel ear mol wõt ilo an jerbal im ear jab kõmõn bwid ak jerbal nana. Rar ba ñõn dron, ‘Ejjelok men en jemaroñ lo ñõn ad naruõn Daniel kake elañe ejjab kin juõn men eo nae e ilo kien eo an Anij.’ ” Rainin, ri jumae ro ilo wãwen in lok wõt rej bukõt juõn un ñan naruõd. Rej abõnõnõ kin “kabuñ ko lor armij ak lemnak ko an armij” im kajeoñ naruõn Ri Kennan ro an Jehovah kaki. Ilo an jab mol, ilo air kananaik ir meñe ejelok rueir, im riap wan, rej tarinaik kabuñ eo ad im ad eddeb wõt ñan nanin kaiñi ko an Anij.
11. Ta ennan ko rar jab mol jet ian ri jumae ro an Ri Kennan ro an Jehovah rar kõmmani?
11 Ilo jet ailiñ, dolul ko an kabuñ im kien rej makoko in kamol bwe jej jerbale “men in kabuñ erreo im jab etton iman mejen ar Anij.” (Jemes 1:27) Meñe makitkit in Christian ko ad rej jerbali ilo 234 ailiñ ko, ri jumae ro rej ba bwe kij jejjab juõn “kabuñ eo ewõr jelã kake.” Moktalok wõt jidik jen juõn international convention ilo 1998, juõn newspaper in Athens ear elij nan eo an ri tel in kabuñ eo an Greek Orthodox einwõt an ba bwe “[Ri Kennan ro an Jehovah] rejjab juõn ‘kabuñ eo ewõr jelã kake,’ ” meñe Jikin Ekajet in European eo ej bõk eddon tel ilo Jimwe ko an Armij ear einjuõn ilo bebe eo an kin ir. Jejjo ran ko tokelik, bar juõn newspaper ilo ejja bukwon eo wõt ear eliji juõn ri konono an kabuñ ke ej ba: “[Ri Kennan ro an Jehovah] rejjab maroñ ‘juõn Christian congregation,’ kinke ejelok ibbeir men eo ekkã an wõr ibben tõmak eo an Chrstian ilo armij eo Jesus Christ.” Menin ekabwilõñlõñ, bwe ejelok bar juõn kumi in kabuñ elap an kaorõk an kajeoñe Jesus jen Ri Kennan ro an Jehovah!
12. Ilo tarinae eo ad ilo jitõb, ta eo jej aikwij kõmmane?
12 Jej bukõt jojomar im ejaake news eo emõn ikijen jerbal in kien. (Dri Pilippai 1:7) Bareinwõt, jejamin ebbururu ak bõjrak jen ad eddeb wõt ñan kien wãnik ko an Anij. (Taitõs 2:10, 12) Einwõt Jeremiah, jej ‘kañõrñõre ibid im konono jabdewõt men eo Jehovah ej jiroñ kij,’ jab kõtlok bwe ri tarinae ro nae Anij ren deñõt kij kin jabdewõt menin kamijak. (Jeremiah 1:17, 18, NW ) Jitõb Kwojarjar eo an Jehovah emwij an kalikar an kakõlleik ial eo ejimwe ñan ad bõke. Jenaj jamin kõnan atraklok ion “pã kõniek” eo ejjõm ak bukõt ad “jikin ko ilo lurin Ijipt,” einwõt ba, lal in. (2 Kronikel 32:8; Aiseia 30:3; 31:1-3) Ilo tarinae ilo jitõb, jej aikwij etal wõt im liki Jehovah kin aolepen buruõd, kõtlok bwe en tel buñten need, im jab atartar ion jelãlokjen eo ad make. (Jabõn Kennan Ko 3:5-7) Mae ien jej bõk jurake eo an Jehovah im e make ej tel kij, jerbal ko ad otemjej renaj “jerbal bata.”—Sam 127:1.
Bõk Matõrtõr Ak Ejelok Ebbururu
13. Etke jemaroñ ba bwe tarinae eo an Satan nae Jesus ear likjap?
13 Wanjoñok eo jinointata ilo tiljek ñan Jehovah ilo jab ebbururu ej Jesus, eo rar naruõn ilo riap kin jumae kien im kin kokkure kon eo emwij karõke. Elikin an etale wãwen eo kin Jesus, Pilate ear mõnõnõ in kõtlok e. Ak jarlepju eo, kin an ri tel ro an kabuñ iun ir, rar lamõj kin Jesus bwe ren totoike, meñe ear ejelok ruõn. Ñan bõk jikin, rar kir bwe ren kõtlok Barabbas—juõn emaan eo rar kalbuji kin jumae kien im uror! Pilate ear bar kajeoñ kabwer ri jumae ro ejelok air kõmmanwa, ak eliktata ear kõtlok ñan jar in armij ro rar ellamõjmõj. (Luk 23:2, 5, 14, 18-25) Meñe Jesus ear mij ion juõn alal, kõmman eo enana an Satan ion Nejin Anij eo ejelok ruõn ear likjap wõt, kinke Jehovah ear kajerkakbiji Jesus im kautiej e ñan tuanbwijmaroñ in pein. Im ilo ran in Pentecost 33 C.E., ikijen Jesus eo emwij kaibujuije, kar lutõk jitõb kwojarjar eo, im kajutak congregation eo an Christian—“juõn men in kõmõnmõn ekãl.”—2 Dri Korint 5:17; Jerbal 2:1-4.
14. Ta eo ear walok ke ran kabuñ eo an ri Jew ro ear emmakit nae ri kalor ro an Jesus?
14 Elikinlok wõt ran kabuñ eo rar kamijak ri jilek ro, ak ri kalor ro an Christ rar jab bõjrak jen air konono kin men ko rar loi im roñjaki. Ri kalor ro an Jesus rar jar: “Im kiõ O Iroij, kwon lale air nan in kalelñoñ: im letok ñõn ro dri korijerõm, bwe kin elap beran ren kwalok Am in nan.” (Jerbal 4:29) Jehovah ear uak akwelap eo air ilo an koobrak ir kin jitõb kwojarjar im kakajurlok ir ñan air etal wõt ilo air jab mijak kin nanin keañ eo air. Ejjabto ri jilek ro rar bar kabõjrak air kwalok nan, ak Peter im ri jilek ro jet rar uak: “Emõn jen bokake Anij elap jen armij.” (Jerbal 5:29) Kalelñoñ, kalbuj, im deñdeñ emaroñ kar kabwer ir jen air erakelok wõt makitkit eo air kin Ailiñ eo.
15. Kar wõn eo Gamaliel, im ta nanin kakabilek eo ear lelok ñan ri kabuñ ro rar jumae ri kalor ro an Jesus?
15 Ewi wãwen an kar ri tel ro an kabuñ emmakit? “Ke rej roñ men kein, bukwe burueir, im rekõnan mõn ir [ri jilek ro].” Bõtab, juõn ri kaki in Kien etan Gamaliel, juõn Pharisee, ear bed ijo, eo elap an armij ro kautieje, im ear kajenolok ri jilek ro ijo inabõj ilikin imõn ekajet eo iumin jidik ien, im ear kakabilek ri kabuñ ro ri jumae: “Kom armij in Israel, komin kejbãrok kom kin men eo komij iten kõmõn e ñõn armij rein. . . . Im kiõ ij ba ñõn kom, Komin ilok jen armij rein, im ren berwõt: bwe elañe bebe in, ak jerbal in jen armij rõn e naj joko; a elañe e jen Anij, kom jab maroñ in kokkure; ñe r’ab lo kom tõrinaek Anij.”—Jerbal 5:33-39.
Ejelok Kein Tarinae Kar Ejaake Nae Kij Enaj Lo Tõbrak
16. Ilo nan ko am make, ewi wãwen am naj kar kamelele kin menin kamol eo Jehovah ej lelok ñan armij ro an?
16 Nanin kakabilek eo an Gamaliel ear ellaj, im jej kamolol ñe jet rej konono ilo etad. Jej bareinwõt kamolol bwe bebe ko jen jikin ekajet eo kin anemkwoj in kabuñ jen ri ekajet ro rejjab jeb rej jurake. Bwebõta, ad eddeb wõt ñan Nanin Anij ej jab kamõnõnõik ri tel ro an Christendom im ri tel ro jet an Babylon Elap, jukjuk im bed eo an kabuñ wan eo an lal in. (Reveles̃õn 18:1-3) Meñe ir im ro rej kareel ir rej tarinaik kij, ebed ibbed menin kamol in: “Jabrewõt ken tõrinae emwij nawãwen nae yuk, e jamin jerammõn; im jabrewõt lo e naj walok nae yuk ilo ekajet, kwo naj liakelok e. Eñin men in jolit an ro dri korijeran Jeova, im air wãnik ej jen Ña, Jeova ej ba.”—Aiseia 54:17.
17. Meñe ri jumae ro rej tarinae nae kij, etke jej beran wõt?
17 Ri kijirãt ro ad rej tarinaik kij ilo ejelok unin, ak jejjab ebwer. (Sam Ko 109:1-3) Jejamin kõtlok bwe ro rej kijirãte ennan eo ad jen Bible ren kamijak kij ñan ad ebbururu kin tõmak eo ad. Meñe jej kõtmene kin tarinae eo ad ilo jitõb ñan an lap jejelã ta tokjen eo enaj walok. Einwõt Jeremiah, jej lo an jejjet kitien nanin kanan kein: “Ir otemjej renaj jumae yuk, ak reban anjo iom, bwe ‘Ña ij ibbam,’ nan eo an Jeova ej ba, ‘ñan kõtlok yuk.’ ” (Jeremiah 1:19, NW ) Aet, jejelã bwe ri tarinae ro nae Anij rejamin anjo!
[Kamelele eo itulal]
a Lale bwebwenato eo “Faithful and Fearless in the Face of Nazi Oppression,” page 24-8. (Tiljek im Jab Lelñoñ ilo Ijjibed eo an Nazi).
Ewi Wãwen Am Naj Kar Uak?
• Etke ro ri karejaran Jehovah rej bed iumin tarinae?
• Ilo wãwen et ko ri jumae ro rar tarinae nae armij ro an Jehovah?
• Etke jemaroñ liki bwe ri tarinae ro nae Anij rejamin anjo?
[Pija ilo page 25]
Jeremiah kar kamol ñane bwe Jehovah enaj kar bed ibben
[Pija ilo page 26]
Ro rar ellã im mour jen Concentration camp
[Pija ilo page 26]
Kumi in Kowadoñ nae Ri Kennan ro an Jehovah
[Pija ilo page 26]
J. F. Rutherford im ro mõttan
[Pija ilo page 29]
Ilo wãwen eo an Jesus, ri tarinae ro nae Anij rar jab anjo