Mweie Ilo Lelok Ej Bõktok Lañliñ
EINWÕT JUÕN Christian overseer eo ej yokwe, ri jilek Paul ear lukkun mol ilo an kea im kõnan jibañ ri tõmak ro mõttan. (2 Dri Korint 11:28) Eindein, ke ear bed iolaplapin yiõ ko 50 ko in ebeben eo kein kajuõn in Tõrein ad ear ejaake juõn karõk ñan aini jabawõt in money ko ñan jibañ Christian ro rar aikwij ilo Judea, ear kajerbal ien eo emõn ñan katakin kin juõn katak eo eaorõk kin emmol. Paul ear kalikar bwe lelok eo ekamõnõnõ elap an utiej ibben Jehovah: “Jabrewõt armij einwõt e ar bebe ilo buruen, ein drein en lelok; jab kin kelmarok, ak makoko: bwe Anij ej yokwe eo e mõnõnõ in lelok.”—2 Dri Korint 9:7.
Ekanuij Jeramel, ak Elap an Lelok
Elõñ wõt ian Christian ro ilo ebeben eo kein kajuõn rar jab buñbuñ ibben armij ro an lal. Paul ear lo bwe ibwiljiir kar “e jab elõñ ro re maroñ.” Ir rar “men in bwebwe ko an lõl,” “men in jekron.” (1 Dri Korint 1:26-28) Ñan wanjoñok, Christian ro rar jokwe ilo Macedonia rar “kanuij jeramel” im “iñtan.” Ak, ri tõmak ro rettã ilo Macedonia rar eowor ñan bõk jerammõn eo ñan lelok jabawõt in money ko ñan jerbal eo “ñõn ro remõn” ak ro rekwojarjar; im dettan eo rar lelok, Paul ear kamol, kar “elaplok jen air maroñ”!—2 Dri Korint 8:1-4.
Ak, menin lelok rot in rar jab keidi ikijen joñan dettan eo rej lelok. Ak, eñjake, mõnõnõ in bõk kunan, im karõk eo jen buru ear lap tokjeir. Paul ear kalikar ñan Christian ro ilo Corinth bwe lemnak im buru jimor rej koba ilo kõmman jabawõt. Ear ba: “Bwe I jela rerelok an ami lemnak, im ij kimjãje ñan ro dri Macedonia, . . . im ami kijejeto e ar kõkãtõk elõñ iair.” Rar ‘beek ilo burueir’ ñan lelok ilo joij.—2 Dri Korint 9:2, 7.
‘Jitõb eo Air ear Lujur Ir’
Ri jilek Paul emaroñ kar bed ilo lemnak eo an juõn wanjoñok eo lok iman kin lelok ilo joij, juõn eo ear walok ilo ene jemaden eo elõñlok jen 1,500 yiõ ko lok iman ien eo an. Bwij ko 12 in Israel rar kanemkwoj ir jen kamakoko ilo Egypt. Rar kiõ bed ilo debin Tol Sinai, im Jehovah ear jiroñ ir bwe ren kalek juõn lokatok ñan kabuñ im keboje kin men ko kõbwebweien kabuñ. Menin enaj kar bõk elõñ unjen ko rej itok jeni, im ailiñ eo kar kiri ñan an jabawõt.
Ewi wãwen an kar Ri Israel ro uak? “Im rar itok, jabrewõt iair ejelok kõtellok i buruen, im jabrewõt jitõb eo an e ar kamõkite, im rar bõktok ñõn Jeova, ñõn kõmõnmõn imõn kwelok eo.” (Exodus 35:21) Ailiñ eo ear kõmmane ke juõn menin lelok ilo joij? Ear lukkun eindein! Report in tok ilokan kar lelok ñan Moses: “Elap an armij bõktok, im elõñ bwen kõmõn jerbal, eo Jeova ear jiroñ bwe jen kõmõne.”—Exodus 36:5.
Ta kar wãwen eo ikijen money ibben Ri Israel ro ilo ien eo? Ejjab ettolok iman, rar ri kamakoko ro reñtan, ‘ijjibed ilo eddo ko rar jerbali,’ im tellok ñan juõn ‘mour ebin,’ juõn mour in “iñtan.” (Exodus 1:11, 14; 3:7; 5:10-18) Inem, alikar, rar jab mweie. Emol, Ri Israel ro rar ilok jen enen kamakoko eo air kin bwijin sheep ko im cow ko. (Exodus 12:32) Ak men kein remaroñ kar jab lõñ, ke ejjabto elikin air ilok jen Egypt, rar abõnõnõ bwe ear ejelok kanniek ko im bred ñan mõñã.—Exodus 16:3.
Inem, ia eo, Ri Israel ro rar bõk menin aorõk ko rar jabawõt kaki ñan kalek imõn kabbed eo? Jen master ro air mokta, Ri Egypt ro. Bible eo ej ba: “Im ro nejin Israel . . . rar uñar iben ro dri Ijipt inõk silver im inõk gold im nuknuk ko. . . . [Ri Egypt ro] rar lelok ñõn ir jabrewõt men ko rar kajitõk kake.” Kõmman in joij kein ilo mõttan eo an Ri Egypt ro kar juõn jerammõn jen Jehovah, jab jen Pharaoh. Lokbook eo ekwojarjar ej ba: “Im Jeova e ar lelok joij ñõn armij rõn iman mejen ro dri Ijipt, bwe rar lelok ñõn ir jabrewõt men ko rar kajitõk kake.”—Exodus 12:35, 36.
Inem, kalmenlokjen, wãwen eñjake eo an Ri Israel ro. Ebeben ko rar eñtan ikijen kamakoko im kejebel. Kiõ rar anemkwoj im mweie kin mweiuk ko mweieir. Ewi wãwen naj kar eñjake eo air kin diojlok kin jet ian men ko mweieir? Remaroñ kar eñjake bwe rar kõllãiki im ear wõr air jimwe in kejbãroki. Bõtab, ke kir eo ear itok ioir ñan jabawõt ñan jurake kabuñ eo erreo, rar kõmman eindein—im jab makoko! Rar jab meloklok bwe Jehovah ear kõmman bwe en maroñ ñan wõr ibbeir mweiuk kein. Kin menin, rar lelok elap kin silver ko air im gold im bwijin sheep im cow. Rar “mõnõnõ” jen buru. Burueir ear ‘kamakit ir.’ ‘Jitõb eo air ear lujur ir.’ Emol men in kar juõn “jurtak in mõnõnõ ñõn Jeova.”—Exodus 25:1-9; 35:4-9, 20-29; 36:3-7.
Juõn Bojak ñan Lelok
Dettan juõn jabawõt ejjab kalikar juõn pija eo emol in joij eo an ri lelok eo. Juõn ien Jesus Christ ear lale ke armij ro rej likit money ilo tebteb in menin aorõk ko an temple eo. Armij ro remweie rar likit elõñ money ko, ak Jesus ear bwilõñ ke ear lo juõn kõrã eo ej bed ilo aikwij im ejako belen likit money ko redik im ekanuij dik aorõkiir. Ear ba: “Kõrã in ejako belen, meñe ejeramel, ear likit elaplok jen ir otemjej. . . . Jen an [kõrã eo] jeramel ear likit aolep men ko an ear aikwiji ñan.”—Luke 21:1-4, New World Translation; Mark 12:41-44.
Ennan ko an Paul ñan Ri Corinth ro rar errã ibben lemnak in an Jesus. Ñe ej itok ñan jabawõt ñan jibañ ri tõmak ro mõttad rej bed ilo aikwij, Paul ear lo: “Bwe elañe ererelok lemnõk, ej kabuñburuen ekar ñõn men ko iben armij, jab ñõn men ko ejelok iben.” (2 Dri Korint 8:12) Aet, jabawõt ejjab juõn wãwen eo ñan aitwerõk ak keidi. Juõn armij ej lelok ekkar ñan men ko ewõr ibben, im Jehovah ej mõnõnõ kin juõn jitõb in emmol.
Meñe ejelok emaroñ lukkun kamweieiki Jehovah, eo ej an men otemjelok, jabawõt ej juõn jerammõn eo ej lelok ien emõn ñan ri kabuñ ro ñan kalikar yokwe eo air ñan e. (1 Kronikel 29:14-17) Jabawõt ko rej lilok, ejjab ñan katoojoj ak ñan makitkit ko rekibbon an ro jet, ak kin lemnak eo ejimwe im ñan kowõnmanlok kabuñ eo emol, bõktok lañliñ im ibben kajerammõn eo an Anij. (Matu 6:1-4) Jesus ear ba: “Mõnõnõ in lelok elap jen bõk.” (Jerbal 20:35) Jemaroñ lañliñ kin juõn kunad ilo mõnõnõ in ilo ad lelok kajur eo ad ilo jerbal eo an Jehovah im ilo kajenolok juõn men jen men ko mweied ñan jurake kabuñ eo emol im jibañ eo an ro tellokiir.—1 Dri Korint 16:1, 2.
Bojak ñan Lelok Rainin
Rainin, Ri Kennan ro an Jehovah rej bwilõñ in lo wõnmanlok eo ibelakin lal ilo kwalok nan kin “news in emõn kin ailiñ eo.” (Matthew 24:14, NW) Iloan 10 yiõ ko remotlok in ebeben in kein ka 20, elõñlok jen 3,000,000 armij rar baptais ñan kalikar wujleplok eo air nan Jehovah Anij, im jet 30,000 congregation ko rekãl rar ejaak. Aet, juõn mõttan jilu in congregation ko an Ri Kennan ro an Jehovah ko rej bed rainin rar ejaak ilo yiõ ko joñoul remotlok! Elap wõt ijo ilo laplok in ej walok jen tokjen jerbal eo elap an Christian maan im kõrã ro ettã burueir ro rej lelok ien im maroñ ko air ñan lolok ro ituriir im jiroñ ir kin karõk ko an Jehovah. Jet ian laplok eo ej walok jen tokjen jerbal eo an missionary ro, ro rej ilok jen ijoko jikiir im iuwelok ñan ene ko retolok ñan jibañ kin jerbal in kwalok nan eo an ailiñ eo. Laplok eo ear walok tokjen ilo circuit ko rekãl emwij karõki, ko rar kõmman menin aikwij ñan ijjitõñ eo an circuit overseer ro rekãl. Ilo kobaiktok, elõñlok Bible ko rej aikwiji ñan kajerbali ilo jerbal in kwalok nan eo im ñan an armij katak. Elõñlok literature ko emwij air print rej aikwiji. Im ilo elõñ ailiñ ko, moko imõn branch ko rar aikwij kalaplok ak kõkãli ilo jikin ko relaplok. Aolep aikwij kein emwij kobaiktok emwij kõtõbraki kin jibañ eo an jabawõt ko jen armij ro an Jehovah.
Juõn Aikwij ñan Kingdom Hall ko
Juõn aikwij eo emõn emwij an erom menin kamol ibben an lõñlok oran Ri Kennan ro an Jehovah ej imõn Kingdom Hall ko. Etale ko kar kõmmani ilo jinoin yiõ eo 2000 ear kalikar aikwij eo ñan elõñlok jen 11,000 Kingdom Hall ko ilo ailiñ ko rej eddeklok, ijo ewõr joñan money ko ie. Lemnak kin Angola. Mekarta kin yiõ in tarinae ko ikõtan armij ro ñan don ilo ailiñ in, ailiñ in ej lo juõn joñan laplok eo kajjojo yiõ enañin 10 percent ilo oran ri kwalok ro an Ailiñ eo. Bõtab, jarlepju ro ilo 675 congregation ko ilo ailiñ in elap African rej kwelok ilo melaj. Ewõr wõt 22 Kingdom Hall ko ilo ailiñ in, im 12 wõt iair ewõr jet kain bõrwojiir.
Ewõr juõn wãwen eo einlok wõt ebed ilo Democratic Republic eo an Congo. Meñe ewõr enañin 300 congregation ko ilo jikin capital eo an Kinshasa, ewõr wõt joñoul Kingdom Hall ko. Ilo keidi ibben ailiñ ko, ailiñ in ewõr juõn aikwij in ekaiuriur ñan kalek elõñlok jen 1,500 Kingdom Hall ko. Kin an eddeklok ilo jomõkaj ilo ailiñ ko ilo Eastern Europe, Russia im Ukraine rej report kin juõn aikwij eo emwij kobaiki ibben don ñan buki Kingdom Hall ko. Eddeklok eo ilo jomõkaj ilo Latin America ear kalikare ilo Brazil, ijo elõñlok jen jimettan in juõn million Ri Kennan ro im juõn aikwij eo elap ñan elõñlok Kingdom Hall ko.
Ñan tõbar aikwij kein ilo ailiñ rot kein, Ri Kennan ro an Jehovah rej nakitien juõn program emõkaj ñan kalek imõn Kingdom Hall ko. Program in ej itok money ñane ikijen jabawõt ko an jimjãn jimjatin ro ibelakin lal, bwe congregation ko elap air jeramel bareinwõt enaj maroñ wõr juõn air jikin kabuñ eo emõn.
Einwõt ilo ien ko an Israel eo etto, elap wõt ijo emaroñ tõbrak kin ettã buru eo an Christian ro rej ‘kautiej Jehovah kin mweiuk aorõk ko air.’ (Jabõn Kennan Ko 3:9, 10) Governing Body eo an Ri Kennan ro an Jehovah ej kõnan bõk ien in emõn ñan kwalok mũlal in kamolol eo an ñan jabrewõt ro buruen ear kamakit e ñan bõk kunan ilo lelok in. Im jemaroñ liki bwe jitõb eo an Jehovah enaj etal wõt im tuwe buruen armij ro an ñan jurake aikwij ko an jerbal eo an Ailiñ eo im ej eraklok wõt.
Ke eraklok eo ibelakin lal ej wõnmanlok wõt, jemaroñ etal wõt im lale ien ko remõn ñan kwalok mõnõnõ im kõnan ilo lelok kajur eo ad, ien eo ad, im unjen men ko mweieir. Im jen lo lañliñ eo emol me juõn jitõbõn lelok eo einwõt in ej bõktok.
[Box article]
“KAJERBAL E ILO MELETLET!”
“Ña joñoul yiõ detta. Ij jilkinwõj ñan yuk money in bwe kwon maroñ wia paper ak jabdewõt men ko jet ñan kõmman book ko.”—Cindy.
“Ij kõnan jilkinwõj ñan yuk money in ñan kõmman elõñlok book ko ñan kij. I ar bõk money in jen aõ jibañ baba. Inem kajerbale ilo meletlet!”—Pam, dettan jiljilimjuõn.
“I ar buromõj kin aire eo. Ij kejatdikdik bwe kwo mour. Money in [$2, U.S.] ej money eo dein ilo bank eo aõ.”—Allison, dettan emen.
“Eta in Rudy, im 11 aõ yiõ. Ladik eo jatiõ Ralph ej jiljino. Im ledik eo jatiõ Judith ej ruo im jimettan. Kimij bõk am money jen allowance eo am ñan jilu alliñ ñan jibañ maan ro jeim im jatim ilo [juõn jikin ejorrãn jen tarinae]. Kim ar maroñ kejbãrok 20 dollar ko me kimij jilkinwõj kiõ.”
“Ij eñjake aõ buromõj kin brother ro [juõn aire ear jelet ir]. I ar kõmmane 17 dollar ilo aõ jerbal ibben baba. Ijjab jilkinwõj money in ñan jabdewõt men ejenolok, inem I naj lewõj bwe kwon beke.”—Maclean, dettan ralitõk.