Juõn Etale eo Ebaklok ilo Jet Bwebwenato in Manit Kin Mij
ILO bwebwenato jen etto, armij rej bwok im inebata mokta jen ran eo emarok ilo mij. Men eo elaplok, mijak kin mij ej jarjar jen koba in lemnak ko an kabuñ wan, manit ko rebuñbuñ rej kõmmani, im tõmak ko rebin an armij. Abañ eo kin mijak mij ej bwe emaroñ kõmman an ban makitkit maroñ eo an juõn armij ñan lañliñ kin mour im kautameik liki eo an kin mour bwe ewõr melelen.
Kabuñ eo ebuñbuñ elaptata ñan an bõk kauwe kin an kalaplok an jeded bwebwenato in manit ko jen ien ko etto kin lemnak ak tõmak ko kin mij. Ilo ad etale jejjo ian men kein kin jibañ eo jen mol eo ilo Bible, lale elañe jelã ko am kin mij remaroñ alikarlok.
Inoñ 1: Mij kar baj eindein wõt bwe ej jemlokin mour.
“Mij . . . ej juõn mõttan ej ejaake likieo in mour ko ad,” book eo book in Mij ej ba—Tõre eo eliktata ilo eddek. Ennan ko einwõt in ej jelet tõmak eo bwe mij ej baj eindein wõt, jemlok eo eindein ñan aolep mõttan ko rej mour in enbwin eo. Eindeinlok, juõn tõmak eo einwõt in ear eddeklok im bõk tokjen ien ko remõn, elaptata ilo juõn wãwen ejjab menin kakabilek/edik kalmenlokjen kake ibben elõñ armij.
Ak mij ej lukkun jemlokin mour ke? Ejjab aolep ro rej etale wãwen kein eindein air tõmak. Ñan wanjoñok, Calvin Harley, juõn biologist (ri katak kin mour im menin mour) ej katak kin an armij rittolok, ear ba ilo juõn ien rar kajitõkin e bwe ejjab tõmak bwe armij “kar jeknalemen ak karõke ñan an mij.” Immunologist (ri katak kin an enbwin eo jumae nañinmij) William Clark ear loe: “Mij ejjab aikwij mõttan melelen nan eo kin mour.” Im Seymour Benzer, jen California Institute in Technology, ej lemnak im ba bwe “rittolok emaroñ emõnlok kwalok kake jab einwõt juõn awa ak einwõt juõn lajrak in wãwen ko rej walok, ko jemaroñ kejatdikdik ñan ad ukõti.”
Ñe scientist ro rej katak kin lemen ejaakin armij, rej bwok. Rej lo bwe kij armij kar letok ñan kij jerammõn ko im maroñ ko elap air ellãlok jen aikwij ko ilo 70- ñan 80-yiõ in tõrein ien mour eo ad. Ñan wanjoñok, scientist ro emwij air lo bwe kamelij eo an armij ewõr an maroñ in ememej eo elap wõt em lap. Juõn eo ej etale im katak ear antonelok bwe kamelij eo ad emaroñ bõk melele ko me “renaj kar kobrak roñoul million volume ko, joñan air lõñ wõt jikin book ko relaptata ilo lal in.” Jet scientist in katak kin mõttan ko ilo enbwin rej tõmak bwe ilo juõn joñan ien mour, juõn armij ej kajerbal wõt 1/100 in 1 percent (.0001) in joñan maroñ eo an kamelij eo an. Ejimwe ñan kajitõk, ‘Etke ewõr juõn ad kamelij eo einwõt in elap maroñ eo an ak jej kajerbal wõt jidik in mõttan ilo juõn joñan ilo ien mour eo?’
Bareinwõt lemnak kin wãwen an jab jejjet wãwen an armij emmakit kin mij! Ñan jarlepju in armij ro, mij eo an juõn kõrã ri belele, juõn emaan ri belele, ak juõn ajiri emaroñ menin kainebata eo elaptata rej jelmae ilo juõn tõrein ien mour. Aolepen eñjake eo an armij ej walok ekkã an kõmman abõnõnõ iumin juõn ien eo eaetok elikin mij an juõn armij eo jitenburu. Meñe ro rej ba bwe mij ej eindein ñan armij ak rej kile bwe ebin ñan bõk lemnak eo bwe mij eo air make enaj melelen jemlokin men otemjej. British Medical Journal eo ear konono kin “lemnak eo an juõn ri kabel bwe jabdewõt armij ekõnan mour joñan wõt an maroñ aetok.”
Ilo lemnak eo an armij kin emmakit eo an kin mij, maroñ eo an ekabwilõñlõñ kin ememej im katak, im kõnan eo an ituloa kin indio, menin ejjab kalikar ke bwe armij kar kõmmane ñan mour? Emol, Anij ear kõmanman armij, jab ibben mij einwõt tokjen eo ej walok, ak ibben jerammõn eo emõn ñan mour manlok wõt ilo ejelok jemlokin. Lale ta eo Anij ear likit iman armij ro ruo moktata einwõt ilju eo air: “Komin timon im orlok, im kobrõk lõl, im kajur jen e; im komin iroij ion iik in lojit, im ion bao in mejatoto, im ion men otemjej rej mour im makõtkit ion lõl.” (Jenesis 1:28) Juõn jerammõn emõn in ilju eo ej indio!
Inoñ 2: Anij ej bõk armij ilo mij ñan air bed ibben.
Juõn jinen ajiri 27-yiõ dettan eo ear iten mij im ilok jen ajiri ro jilu nejin ear jiroñlok juõn Catholic nun: “Kwon jab itok in jiroñ iõ bwe menin ej ankilan Anij ñan ña. . . . Ij lukkun lõkatip ñe juõn armij ej jiroñ iõ menin.” Ak, eñin men eo elõñ kabuñ ko rej katakin kin mij—bwe Anij ej bõk armij bwe ren bed ebake.
Ri Kõmanman eo elap an lej ke bwe ejamin eñjake an bõktok mij iod, ke ejelã bwe menin ej kaburomõj buruõd? Jab, ejjab Anij eo an Bible. Ekkar ñan 1 Jon 4:8, “Anij yokwe.” Lale ejjab ba bwe Anij ewõr an yokwe ak bwe Anij ej yokwe, ak ej ba bwe Anij yokwe. Elap an kajur kadkadin, elap an erreo, elap an wãnik yokwe eo an Anij, kadkadin im kõmman ko an joñan air jededlok ejimwe konono kake einwõt kadkadin yokwe. Menin ejjab juõn Anij eo ej bõk armij ilo mij ñan air bed ebake.
Kabuñ eo ewan emwij an bwokwoj elõñ armij kin ia eo im wãwen eo ri mij ej bed ie. Lañ, hedis, purgatory, Limbo—ijõkein im bar elõñ jikin ko jet im ejelok melele kaki im ko remol rekalelñoñ. Bible, ilo wãwen eo juõn ej jiroñ kij bwe ro remij ejelok air jelã; rej bed ilo juõn wãwen eo einlok wõt kiki. (Ekklisiastis 9:5, 10; Jon 11:11-14) Kin menin, jej aikwij jab inebata kin ta eo ej walok ñan kij elikin mij, einwõt ad jamin naj kar inebata ñe jej lo an juõn kiki im ñortak. Jesus ear konono kin juõn ien ñe “ro otemjej rej ber ilo lũp” renaj “drioijtok” ñan kõkãl mour ion juõn paradise ilal.—Jon 5:28, 29; Luk 23:43.
Inoñ 3: Anij ej bõk ajiri jidik ro bwe ren erom enjel ro.
Elisabeth Kübler-Ross, eo ear katak kin kajjojo armij ro rej nañinmij, ear jitõñlok ñan bar juõn jelã eo ekkã jelã kake ibwiljin armij ro an kabuñ. Ilo an kwalok kin juõn men eo ear walok, ear ba bwe “ejjab menin meletlet ñan ba ñan juõn ledik jidikdik eo ear jako ladik eo jatin bwe Anij joñan an lap an yokwe ladik ro redik ear bõk ladik jidikdik eo jatin Johnny ñan lañ.” Kain konono rot in ej letok juõn lemnak ejjab mol kin Anij im ejjab kalikar kadkadin. Dr. Kübler-Ross ear wõnmanlok wõt: “Ke ledik jidikdik in ear rittolok im juõn kõrã ear jab maroñ lo mejelan illu eo an ibben Anij, eo tokjen ear walok ilo juõn eñjake in inebata ilo lemnak ke ear jako ladik eo nejin make 30 yiõ ko tokelik.”
Etke Anij enaj kar bõklok juõn ajiri ñan an wõr bar juõn enjel—im einwõt ñe Anij ear aikwiji juõn ajiri elaplok jen an kar jemen im jinen aikwiji? Elañe ear mol bwe Anij ej bõk ajiri ro, menin ejamin kar kõmman ke bwe en juõn Ri Kõmanman eo ejelok an yokwe im ekibbon? Ilo an jab errã ilo juõn jelã eo einwõt in, Bible eo ej ba: “Yokwe e jen Anij.” (1 Jon 4:7) Juõn Anij in yokwe en kar kõmman ke bwe jako eo an juõn en bar jelet armij ro erreo air lemnak im mour bwe ren jab watõk menin bwe ewõr kõmmanwa ie?
Inem etke ajiri ro rej mij? Mõttan uak eo ilo Bible emwij je ilo Ekklisiastis 9:11: “A ien im men in walok rej itok ñõn ir otemjej.” Im Sam 51:5 ej jiroñ kij bwe kij otemjej jejjab wãppen, ri jerawiwi, jen ien eo rar ettaik kij, im mol eo ñan aolep armij kiõ ej mij jen elõñ kain wãwen ko rej walok. Jet ien mij ej walok mokta jen lotak, im elak lotaktok ajiri eo emwij. Ilo bar wãwen ko jet, ajiri ro rej mij kin jorrãn ko rej walok ak kin mij jen lanwõtwõt ko. Anij ejjab bõk eddo kin kain jorrãn rot kein.
Inoñ 4: Jet armij rej kaeñtan ir elikin mij.
Elõñ kabuñ rej katakin bwe ro renana renaj etal ñan juõn kijeek in bwil im eñtan ñan indio. Katak in ekkar ke ñan Jeje ko? Aetokin mour an armij ej joñan in 70 ak 80 yiõ. Meñe juõn armij ear wõr ruõn kin an lap an nana ilo aolepen mour eo an, kaeñtan eo ej ñan indio en kar juõn kaje eo ejimwe ke? Jab. Enaj kar lap an jab jimwe ñan kaeñtan juõn armij ñan indio kin jerawiwi ko ear kõmmani ilo juõn ien mour eo ekadu.
Anij wõt emaroñ kalikar ta eo ej walok elikin an armij mij, im ear kõmman eindein ilo Nan eo an emwij je, Bible eo. Eñin men eo Bible ej ba: “Bwe men eo ej walok ñõn ro nejin armij, ej walok ñõn kiru ko; juõn wõt men ej walok ñan ir; einwõt juõn iair e mij, ein drein e mij eo juõn; aet ibeir otemjej juõn wõt menono . . . Ir otemjej rej ilok ñõn juõn jikin. Ir otemjej jej bõñõlñõl, im ir otemjej rej bar oktõk ñõn bõñõlñõl.” (Ekklisiastis 3:19, 20) Ejelok men en rej ba kake ijin kin juõn kijeek in bwil. Armij rej jeblak ñan bũñalñal—ñan ejelok ijo rej bed ie—ñe rej mij.
Ñan bõk eñtan, juõn armij ej aikwij bed wõt ilo an jelã eñjake. Ro remij ewõr ke air jelã eñjake? Bar juõn alen, Bible eo ej letok uak eo: “Bwe ro re mour re jela bwe re naj mij: a ro re mij ejelok air jela, im e bar ejelok men in lelok ñõn ir; re jab ememej ir.” (Ekklisiastis 9:5) Ejjab maroñ ñan ro remij, ro “ejelok air jela jabdewõt ñan jidik,” ñan lo eñtan ilo lemnak ak enbwin ijoko jabdewõt.
Inoñ 5: Mij melelen jemlok eo ej indio in bed eo ad.
Ej jemlok ad bed ñe jej mij, ak ejjab melelen menin bwe ej jemlokin jerammõn ko in mour eo ad. Emaan ri tõmak eo Job ear jelã bwe enaj kar etal ñan lũp, Hedis, ke ear mij. Ak roñjake jar eo an ñan Anij: “O emõn Kwon noj iõ ilo Hedis, im kejbãrok iõ ilo etino mae ien an mirlok Am illu, im kajejit ñõn iõ juõn ien, im kememej iõ! Elañe juõn armij e mij, e naj bar mour ke? . . . Kwo naj kar kir im I naj uak Yuk.”—Job 14:13-15.
Job ear tõmak bwe elañe ear tiljek wõt mae ien eo ear mij, Anij enaj kememej e im kajerkakbiji ilo ien eo ejejjet. Eñin kar tõmak eo an aolep ro ri karejaran Anij ilo ien ko etto. Jesus make ear kabin kejatdikdik in im kwalok bwe Anij enaj kajerbal e ñan kajerkak ro remij. Nan ko an Christ make rej kamol ñan kij menin: “Auõ ej itok, ilo eo ro otemjej rej ber ilo lũp ko, re naj roñ ainiken [Jesus] im naj drioijtok, ro r’ar kõmõn emõn, ñõn jerkakbiji in mour, im ro r’ar kõmõnmõn nana, ñõn jerkakbiji in ekajet.”—Jon 5:28, 29.
Ejjabto Anij enaj kamakit nana otemjej im kajutak juõn lal ekãl iumin jerbal in iroij eo ilañ. (Sam 37:10, 11; Daniel 2:44, New World Translation; Reveles̃õn 16:14, 16) Tokjen eo enaj juõn paradise ekalibubu aolepen lal, im karmije kin armij ro rej karejar ñan Anij. Ilo Bible eo jej konono: “Im I ar roñ ainiken elap jen tron eo, im ej ba, ‘Lo, imõn Anij ej iben armij rõn, im E naj jokwe ibeir, im re naj driloabjen, im Anij e naj ber ibeir, im naj air Anij. Im E naj kõmõraik jen mejeir dren in kemjãlãl otemjej, im e naj ejelok bar mij, im re jamin bar liãjlol, ak, jõñ, ak iñtan; bwe men ko mokta re joko.’ ”—Reveles̃õn 21:3, 4.
Anemkwoj Jen Lelñoñ
Jelãlokjen eo kin kejatdikdik eo kin jerkakbiji ibben jelãlokjen eo kin Juõn eo ej unjen menin letok in ikijen karõk eo kin kejatdikdik in kin jerkakbiji eo emaroñ kainemõn yuk. Jesus ear kallimur: “Im kom naj jela mol, im mol e naj kõmõnmõn anemkwojami.” (Jon 8:32) Menin ekoba kanemkwoj kij jen lelñoñ eo kin mij. Jehovah e wõt emaroñ lukkun ukõt mejelan rittolok im mij im kõtloktok ñan kij mour indio. Kwo maroñ ke tõmak ilo kallimur ko an Anij? Aet, kwo maroñ kinke Nan in Anij ien otemjej ej mol. (Aiseia 55:11) Kimij rejañ yuk ñan am kalaplok am katak kin karõk ko an Anij kin armij. Ri Kennan ro an Jehovah renaj mõnõnõ in jibañ yuk.
[Kareelel ilo peij 6]
Abañ eo kin lelñoñ kin mij ej bwe emaroñ kõmman an juõn jab maroñ lañliñ ilo mour
[Jaat ilo peij 7]
(See the publication)
[Pija eo ilo peij 8]
Jelã mol eo kin mij ej kanemkwoj kij jen lelñoñ
[Etan eo ear kõmman pija ilo page 5]
Barrators—Giampolo/The Doré Illustrations For Dante’s Divine Comedy/Dover Publications Inc.