Ro Reritto—Juõn Jerammõn ñan Ro Redik
“Ñe I naj ridto im uõn kolan bõra O Anij, kwon jab illok jen ña, mae ien emwij aõ kwalok Am kajur ñõn bar juõn ebeben; Am maroñ potata ñõn ir otemjej re naj itok.”—SAM KO 71:18.
1, 2. Ta eo ri karejar ro an Anij re ritto rej aikwij in kile, im ta eo jenaj etale kiõ?
JUÕN Christian elder ilo West Africa ear lolok juõn ri kabit jein im jatin maan eritto im ear kajitõk ibben, “Ej et am mour?” Jein im jatin maan ear uak, “Imaroñ ettõr im imaroñ kelok,” ilo an kajeoñ in kõmmane men ko ear konono kake. “Ak,” ear bar ba, “I jab maroñ ekkãke einwõt juõn bao.” Elder eo ear melele ta melelen nan ko an. ‘Ta eo imaroñ kõmmane, ij mõnõnõ in kõmmane, ak ta eo ijjab maroñ kõmmane, ijjab kõmmane.’ Elder eo ear lolok lõllab in ej 80 jima dettan kiõ, ak ilo mõnõnõ ej kememej wõt bwe lõllab eo ear lukkun jelã kõmman kejak im kin an tiljek.
2 Ñe juõn armij eritto ej kwalok kadkad ko me Anij ej katakin kij, men in emaroñ kamakit ro jet ñan anõke. Bõtab, ejjab melelen bwe dettan armij eo enaj make kaddek meletlet im kadkad ko kadkadin Christ. (Ekklisiastis 4:13) Bible eo ej ba: “Uõn in juõn armij ej belin aibujuij, elañe rej loe ilo ial in wãnik.” (Jabõn Kennan 16:31) Elañe kwoj ritto kwoj ke kile ewi joñan nan ko im makitkit ko am remaroñ jelet ro jet ilo wãwen emõn? Jen etale jet joñok ko ilo Bible me rej kwalok wãwen ro reritto rar men in kõketak ñan ro redik.
Tõmak Eo Me Elap Kilan
3. Ewi wãwen tiljek eo an Noah ear jelet aolep ro remour kiõ?
3 Tõmak im tiljek eo an Noah rar kwalok tokjen ko remõn me rej wõnmanlok ñan ran kein bareinwõt. Enañin kar 600 yiõ dettan Noah ke ear kalek wa eo, aintok men in mour ko, im kwalok nan ñan ro ri turin. (Jenesis 7:6; 2 Piter 2:5) Kin an kar mijak Anij, Noah im family eo an, rar deor jen Ibwijleplep eo elap im erom jimmad ñan kij aolep armij ro remour ion lal rainin. Emol, Noah ear mour ilo ien eo ke ear aetok mour an armij. Ak, meñe elap an kar ritto, Noah ear bed im tiljek, im men in ear bõktok elap jerammõn ko. Ilo wãwen et eo?
4. Ewi wãwen tiljek eo an Noah ear wõr tokjen ñan ri karejar ro an Anij rainin?
4 Enañin kar 800 yiõ dettan Noah ke Nimrod ear jino kalek Imõn Bar Eutiej in Babel ñan jumae kien eo an Jehovah ñan “kobrõk lõl.” (Jenesis 9:1; 11:1-9) Bõtab, Noah ear jab bõk kunan ilo jumae eo an Nimrod. Inem, ke ear bwokwõj kajin ko an ri jumae ro men in emaroñ kar jab ukõte kajin eo an. Tomak im tiljek eo an Noah, eo ear alikar jab ilo ien an kar ritto wõt, ak bareinwõt ilo aolepen mour eo an, emol ej tellokin an ri karejar ro an Anij lore jekdon ewi joñan drettair.—Dri Hibru 11:7
Wãwen Rej Jelet Family Eo
5, 6. (a) Ta eo Jehovah ear jiroñ Abraham bwe en kõmmane ke ear 75 an yiõ? (b) Ewi wãwen Abraham ear emmakit ñan nan in jiroñ eo an Anij?
5 Wãwen ro reritto rej jelet tõmak ko an ro uan family ro air, jemaroñ loe ilo mour eo an ro bõran bwij eo elikin Noah. Enañin kar 75 an Abraham yiõ ke Anij ear ba ñan e: “Kwon ilok jen eneõm, im jen am jowi, im jen imõn jemõm, ñõn juõn ene I naj bakajen ñõn yuk: im I naj kõmõn bwijõm bwe en lap; im I naj kejerammõn yuk.”—Jenesis 12:1, 2.
6 Lemnak kake wõt ñe juõn ej jiroñ yuk ñan am illok jen mweo imõm, ro mõttam, ailiñ eo kwar lotak ie, im jokane eo an ro nukõm bwe kwon etal nan juõn ene meñe kwo jab jelã kajjen. Ear ba men in ñan Abraham bwe en kõmmane. Ear “ilok, einwõt Jeova e ar konono ñõn e,” im jen ien eo manlok mae ien ear mij ear jokwe ilo imõn kabbed ko einwõt juõn ruwamaejet im juõn eo ear ito-itak wõt ilo ene in Canaan eo. (Jenesis 12:4; Dri Hibru 11:8, 9) Meñe Jehovah ear ba bwe Abraham enaj erom ‘juõn bwij elap,’ ear mij mokta jen an lo bwe ej lõñlok wõt ajiri ro nejin. Sarah, lio belen, ear keotak juõn wõt nejin maan, Isaac, elikin wõt an Abraham bed ilo ene in kallimur joñan in 25 yiõ ko. (Jenesis 21:2, 5) Bõtab, Abraham ear jab lukkun mõk im bar jeblak ñan Ur. Men in ej juõn joñok emõn kin tõmak im kijenmij!
7. Ilo wãwen et kijenmij eo an Abraham ear jelet Isaac nejin, im jen men in ta eo ear walok ñan armij ro?
7 Kijenmij eo an Abraham ear jelet Isaac nejin ilo juõn wãwen ekajur, eo ear jolok aolepen mour eo an—180 yiõ ko—einwõt juõn ruwamaejet ilo ene in Canaan. Kijenmij eo an Isaac ear wawa ion tõmak ilo kallimur eo an Anij, tõmak eo jemen im jinen ro reritto rar kadeloñ ilo e im tokelik nan eo an Jehovah make ear kabine ñan e. (Jenesis 26:2-5) Tiljek eo an Isaac ear lap an aorõk ilo jejjet in kitien eo kin kallimur eo an Jehovah bwe juõn ‘ine’ enaj itok jen family eo an Abraham im ikijen e armij otemjej renaj jerammõn. Elõñ buki yiõ ko tokelik, Jesus Christ, mõttan eo elap in ‘ine’ eo, ear kabellok ial eo bwe aolep ro rej jerbale tõmak ilo e renaj jeblak ñan Anij im bõk lañliñ kin mour indio.—Galetia 3:16; Jon 3:16.
8. Ewi wãwen an kar Jacob kwalok juõn tõmak ekajur, im kin ta tokjen eo?
8 Ilo oktan, Isaac ear jibañ Jacob nejin ñan kaddek juõn tõmak ekajur me ear jibañ e ilo ien an kar ritto. Jacob ear 97 an yiõ ke ear oktak ibben juõn enjel ilo aolepen juõn boñ bwe en bõk juõn jerammõn. (Jenesis 32:24-28) Mokta jen an kar mij ke ear 147 an yiõ, Jacob ear kate wõt bwe en kajerammõn kajjojo ian 12 likao ro nejin. (Jenesis 47:28) Nan in kanan ko me ear ba, im emwij an kar jeje ilo Jenesis 49:1-28, ear mol im rej jejjet kitieir ñan kiõ.
9. Ta eo jemaroñ ba kin wãwen eo ro reritto im rekajur ilo jitõb remaroñ jelet family eo air?
9 Ealikar, ri karejar ro an Anij retiljek im ritto remaroñ jelet ro uan family eo air ilo wãwen emõn. Nan in jiroñ ko jen Bible eo ekoba nan in kakabilek eo emeletlet im juõn joñok in kijenmij emaroñ lap an jibañ juõn jodikdik ñan rittolok im wõr juõn tõmak ebin. (Jabõn Kennan 22:6) Ro reritto ren jab kajettokjen wãwen eo remaroñ jelet family ko air ilo emõn.
Wãwen eo Rej Jelet Ri Tõmak Ro Mõttair
10. Ta eo Joseph ear kakien “kin dri ko drin,” im kar ta tokjen eo?
10 Ro reritto remaroñ bareinwõt jelet ri tõmak ro mõttair ilo juõn wãwen emõn. Ke ear ritto, nejin Jacob Joseph ear kõmman juõn jerbal in tõmak elamwan im men in ear lap an jelet elõñ million ri tõmak ro me rar mour elikin ear mij. Ear 110 an yiõ ke “ear lelok ñõn ir kien kin dri ko drin,” einwõt ba, bwe ñe Ri Israel ro rej illok jen Egypt, ren bõk dii ko diin ibbeir. (Dri Hibru 11:22; Jenesis 50:25) Ilo aolep yiõ ko elikin mij eo an Joseph ke Ri Israel ro rar bed iumin kamakoko eo elej, kien ak nan in jiroñ in ear kamol bwe ewõr an Ri Israel ro unin air kejatdikdik bwe lomor eo air enaj itok.
11. Ilo wãwen ta Moses eo eritto ear jelet Joshua?
11 Ibwiljin ro rar bok kakajur jen tõmak eo ealikar an Joseph, kar Moses. Ke Moses ear 80 an yiõ, ear bõk jerammõn eo ñan bõk dii ko diin Joseph jen ene in Egypt. (Exodus 13:19) Ilo ien in, ear iion Joshua, eo ear diklok jen e. Ilo 40 yiõ ko tokelik, Joshua ear jerbal einwõt ri jibañ eo an Moses. (Bwinbwin 11:28) Ear karwaan Moses ilo Tol Sinai im ear kõttar e ion tol eo mae ien Moses ear wanlaltak jen tol eo ibben dekã in kennan ko. (Exodus 24:12-18; 32:15-17) Moses ear juõn unjen elap ñan an Joshua bõk nan in kakabilek ko remeletlet jene!
12. Ewi wãwen Joshua ear juõn kilan emõn ñan ailiñ in Israel toan wõt an kar mour?
12 Ilo oktan, Joshua ear lelok rejañ ñan ailiñ in Israel toan wõt ear mour. Ri Ekajet Ro 2:7 ej jiroñ kij: “Im armij ro rar jerbal ñõn Jeova iomin ran ko otemjej an Joshua, im ran ko otemjej an ridto ro eto air mour jen Joshua, ro rar lo aolepen jerbal eo elap an Jeova, eo e ar kõmõne ñõn Israel.” Bõtab, ke ear mij Joshua im ritto ro jet, ear jinoe 300 yiõ ko ke rar ebbururu ikõtan kabuñ eo emol im eo ewan, im ear wõnmanlok ñan ran ko an Samuel, ri kanan eo.
Samuel Ear “Kõmõn Men in Kwojarjar Ko”
13. Ewi wãwen Samuel ear “kõmõn men in kwojarjar ko”?
13 Bible eo ej jab ba kin jete an kar Samuel yiõ ke ear mij, ak men ko rar walok ilo book in Juõn Samuel ear kitibuj enañin 102 yiõ ko, im Samuel ear lo enañin aolep men kein. Ilo Dri Hibru 11:32, 33, jej konono bwe ri ekajet ro im ri kanan ro remõn rar “kõmõn men in kwojarjar ko.” Aet, Samuel ear jelet jet ro mõttan ñan illok ak ko jen jerbal ko renana. (1 Samuel 7:2-4) Ilo wãwen et ko? Ear tiljek ñan Jehovah ilo aolepen mour eo an. (1 Samuel 12:2-5) Ear jab mijak ñan lelok nan in kakabilek ko rekajur meñe ñan kiñ eo. (1 Samuel 15:16-29) Bareinwõt, Samuel ear “ridto im bwiljere,” ekar juõn joñok ekanuij in emõn kin an kar jar kin ro jet. Ear kwalok bwe ‘ear jab lemnak kake . . .ñan jerawiwi nae Jeova ilo an jokwõr in jar’ ikijen ri tõmak ro mõttan in Israel.—1 Samuel 12:2, 23.
14, 15. Ewi wãwen ro reritto rainin remaroñ lor joñok eo an Samuel ikijen jar?
14 Aolepen men in ear kalikar wãwen eo eaorõktata bwe ro reritto remaroñ lujur ri karejar ro mõttair an Jehovah ilo juõn wãwen emõn. Meñe ewõr joñan maroñ ko air kin ejmour ak wãwen ko jet, ro reritto remaroñ jar ikijen ro jet. Ro reritto, komij kile ke ewi joñan an wõr tokjen jar ko ami ñan congregation eo? Ikijen tõmak eo am ilo bõtõktõkin Christ emwij katorloke, kwoj lañliñ kin jutak eo emõn iman Jehovah, im kin kijenmij eo am, tõmak eo am ear bõk “anjo ion menin melejjoñ kein.” (James 1:3; 1 Peter 1:7) Kwon jab meloklok: “Elap tokjen jar an armij ewãnik eo ej jerbale.”—Jemes 5:16.
15 Jar ko am rej men in aikwij ñan rejetake jerbal in kwalok nan im makitkit ko an congregation eo an Jehovah. Jet ro jeid im jatid maan rej bed ilo jikin kalbuj kin air jab bõk kunair ilo kien einwõt juõn Christian. Ro jet rar bõk eñtan jen jorrãn ko jen makitkit lal ak ibwijleplep ko, tarinae ko, im keojaljal ko ikõtan armij ro iloan juõn wõt ailiñ. Ro jet, ilo congregation eo ad make, rej jelmae men in kabo ak jumae ko. (Matu 10:35, 36) Ro rej tel ilo jerbal in kwalok nan im lolorjake congregation ko rej bar aikwij jar ko am kin ir. (Dri Epesõs 6:18, 19; Dri Kolosse 4:2, 3) Ej men emõn bwe kwon jar kin ri tõmak ro mõttam ilo jar eo am, einwõt an kar Epaphras!—Dri Kolosse 4:12.
Katakin Ebeben ko Renaj Itok
16, 17. Ta eo kar kanan kake ilo Sam Ko 71:18, im ewi wãwen men in ear jejjet kitien?
16 Kamao ko ibben “bwij erik,” etiljek, ro renaj etal ñan lañ, ear lelok katak eo eaorõk ñan ‘sheep ko jet,’ ro rej kejatdikdik ñan mour indio ion lal. (Luk 12:32; Jon 10:16) Ear kanan kake men in ilo Sam Ko 71:18, eo ej konono: “Eokwe, ñe I naj ridto im uõn kolan bõra O Anij, kwon jab illok jen ña, mae ien emwij aõ kwalok Am kajur ñõn bar juõn ebeben; Am maroñ potata ñõn ir otemjej re naj itok.” Ri kabit ro in jitõb rej kijerjer in katakin sheep ro jet mõttair ñan bõk eddo ko relaplok mokta jen air etal ñan lañ im bõk aibujuij ibben Jesus Christ.
17 Ilo bar juõn wãwen, men eo Sam Ko 71:18 ear ba kin katakin ro “re naj itok” emaroñ bar kajerbale ñan sheep ko jet, ro rej bõk nan in jiroñ jen ri kabit ro an Anij. Jehovah ear lelok ñan ro reritto jerammõn eo ñan kennan kake kin e ñan ro rej rejetake kabuñ eo emol. (Joel 1:2, 3) Ro mõttan sheep ro jet rej watõke ej juõn jerammõn bwe rar bõk katak ko jen ri kabit ro im men in ej kamakit ir ñan jaketo jaketak jelãlokjen eo air jen katak ko jen Jeje ko ibben ro jet me rekõnan karejar ñan Jehovah.—Reveles̃õn 7:9, 10.
18, 19. (a) Ta melele ko raorõk ri karejar ro an Jehovah reritto remaroñ kwalok kaki? (b) Ta eo Christian ro reritto remaroñ liki kake?
18 Ri karejar ro an Jehovah reritto, ri kabit ro im sheep ro jet jimor, rej jerbal einwõt kein kõkkeitak ko remour ñan men ko raorõk rar walok ilo ien ko remotlok. Jet ro rej mour wõt rar bed ilo ien eo rar kwalok “Photo-Drama of Creation” (Pija ko kin Men in Kõmanman). Jet ritto ro rej jelã kajjen ro jeid im jatid maan me rar kalbuj ilo 1918. Ro jet rar bõk kunair im kwalok ilo jikin radio an Watchtower, WBBR. Elõñ remaroñ bwebwenato kin jibadbad ko an Ri Kennan ro an Jehovah ñan kõmman case ko ilo mon ekajet eo eutiejtata me rar kitibuj anemkwoj in kabuñ eo air. Im ro jet rar jutak bin kin kabuñ eo emol meñe rar mour iumin kien ko relej. Aet, ro reritto remaroñ kwalok kin ewi wãwen melele kin mol eo ear alikarlok jidik kin jidik. Bible eo ej rejañ kij ñan bõk tokjen jen iminene kein relap.—Duteronomi 32:7.
19 Ear rejañ Christian ro reritto bwe rej kwalok joñok ko remõn ñan ro redik. (Taitõs 2:2-4) Bõlen kwojjab lo kiõ wãwen eo kijenmij, jar, im nan in kakabilek ko am rej jelet ro jet. Noah, Abraham, Joseph, Moses, im ro jet rar jab maroñ jelã joñan an lap wãwen rej jelet ebeben ko rej itok ikijen tiljek ko air. Ak, lokbook in tõmak im tiljek ko air rar jelet ro jet ilo juõn wãwen elap; im enaj eindein joñok eo am.
20. Ta jerammõn ko rej bed iman ñan ro rej kõmman bwe kejatdikdik eo air en bin wõt ñan jemlokin?
20 Meñe kwoj le jen ‘eñtan eo elap’ ak bar jeblak ikijen jerkakbiji eo, enaj men in kalañliñ ñan am bed im lo “mour eo emol”! (Matu 24:21; 1 Timote 6:19) Lemnak kin ien eo iumin Juõn Thousand Yiõ in Iroij eo an Christ ñe Jehovah enaj ukõt tokjen ko renana rej walok kin bwijwõlã. Jen an jorrãnlok enbwinid, jenaj ruj kajjojo ran im jidik kin jidik enaj emõnlok ejmour ko ad—elaplok ad kajur, ealikarlok ad lo im roñjake bareinwõt, im emõnlok baotokid! (Job 33:25; Aiseia 35:5, 6) Ro rej bõk jerammõn eo ñan mour ilo lal eo ekãl an Anij, ien otemjej renaj dik wõt ñe keidi ibben ien indio eo renaj iione. (Aiseia 65:22) Inem, jen aolep debij kejatdikdik eo ad ñan jemlokin im wõnmanlok in karejar ñan Jehovah kin aolepen buruõd. Jemaroñ liki bwe Jehovah enaj kajejjet kitien aolep kallimur ko an im men ko enaj kõmmane renaj ellã jen joñan eo jej kõtmene kake.—Sam Ko 37:4; 145:16.
Ewi Wãwen Kwonaj Uak?
• Ewi wãwen tiljek eo an Noah eo eritto ear bõktok jerammõn ko ñan armij ro?
• Tõmak eo an bõran bwij ko rar jelet ro nejiir ilo wãwen et?
• Ilo yiõ ko in air bwijwõlã, ewi wãwen Joseph, Moses, Joshua, im Samuel rar kakajur ri kabuñ ro mõttair?
• Ta men in jolet eo ro reritto remaroñ lelok?
[Pija eo ilo peij 28]
Nan in kakabilek ko an Moses ear rejañ Joshua
[Pija eo ilo peij 29]
Jar ko am kin ro jet remaroñ kõtõbrak elõñ men ko remõn
[Pija eo ilo peij 30]
Jodikdik ro rej bõk tokjen kin air roñjake ro reritto im retiljek
[Pija eo ilo peij 31]
Kijenmij eo an Abraham ear jelet Isaac ilo juõn wãwen ekajur