Kõmman Bwe Men Otemjej Ren Kãl—Einwõt Kar Kanan Kaki
“Im Eo ej jijõt ion tron eo Ej ba, Lo, Ij kõmõn men otemjej bwe ren ekãl. Im Ej ba, . . . bwe nan kein retiljek im remol.”—REVELES̃ÕN 21:5.
1, 2. Etke elõñ armij rej abwin etale ilju eo air?
KWO nañin ba ke ak lemnak, ‘Wõn eo ej jelã kin ta eo enaj walok ilju?’ Kwo maroñ melele kin taunin armij rej abwin lelemnak kin ta eo enaj walok ilju im jeklaj ak ñan liki ro remmaelep air ba bwe remaroñ kanan kin ilju im jeklaj. Armij ejelok air maroñ ñan kanan ilo jejjet kin ta eo enaj walok ilo alliñ ko ak yiõ ko renaj itok.
2 Magazine eo Forbes ASAP ear kajerbal aolepen juõn copy in magazine eo ñan kamelele kin ien. Iloan, moktalok ilo TV documentary eo Robert Cringely ear je: “Eliktata, ien ej kajook kij aolep, ak ro elaptata an kajook ir ej ro rej ba rej jelã kilen kanan ilo air kajerbal kakõlle ko. Kajidede kake ilju im jeklaj ej einwõt juõn ikkure ejeja ad wiin. . . . Ak, ro rej tijemlok rej wõnmanlok wõt im kõmman kanan ko.”
3, 4. (a) Ewõr ta lemnak ko remõn ibben jet kin millennium eo ekãl? (b) Ta kõtmene ko ewõr ibben ro jet kin ran ko renaj itok?
3 Bõlen kwoj lo bwe elap an armij lemnak kin millennium eo ekãl, im einwõt elõñlok armij rej lemnak kin ilju im jeklaj. Ilo jinoin yiõ eo lok, Maclean’s magazine ear ba: “Yiõ eo 2000 emaroñ baj juõn yiõ ilo calendar eo ñan elõñ Ri Canada ro, ak emaroñ jejjet ibben juõn ijjino emol an kãl.” Professor Chris Dewdney ilo York University ear letok un in ñan air bõk juõn lemnak emõn: “Millennium eo ej melelen jemaroñ kwal peid jen juõn ebeben emol an kar nana.”
4 Ej einwõt juõn men kwoj baj kejatdikdik kake ke? Ilo Canada enañin 22 wõt percent ian ro rar uak ñan juõn ekkatak rar “tõmak bwe yiõ eo 2000 enaj kar bõktok juõn ijjino eo ekãl an lal.” Ilo mol, enañin jimettan iair rar “kõtmene bwe enaj walok bar juõn tarinae”—bata an lal—iloan wõt 50 yiõ ko. Alikar, enañin aolep rar eñjake bwe juõn millennium ekãl ejjab maroñ jolok abañ ko ad, im kõmman bwe men otemjej ren kãl. Sir Michael Atiyah, president eo mokta an Britain’s Royal Society, ear je: “Mõkaj in an walok oktak ko . . . ej melelen bwe ebeben eo kein karoñoul juõn enaj bõktok aitwerõk ko relap ñan jukjuk im bed in ad. Abañ ko kin laplok in armij, joñan mweiuk ko, etton in mejatoto, im jeramel eo ej jededlok rej walok kiõ im jej aikwij jerbali kiõkiõ wõt.”
5. Ia eo jemaroñ lo kamelele ko jemaroñ liki ie kin ta ko rej bed imad?
5 Kwomaroñ lemnak, ‘Kinke armij rejjab maroñ jelã kin ilju eo ad, ejjab emõnlok ke ñan baj kajekdon ilju eo?’ Uak eo ej jab! Emol, armij rejjab maroñ kanan ilo jejjet kin ta eo ej bed imad, ak jen jab bõk lemnak eo bwe ejelok juõn emaroñ. Eokwe, wõn eo emaroñ, im etke jemaroñ bõk juõn lemnak emõn kin ilju eo ad? Kwomaroñ lo uak ko rekajuburu ilo emen nan in kanan ko rejejjet. Rej bed ilo book eo elaptata jelã im konono kake, ak ro rej bareinwõt jab melele kake im rej kajekdone—Bible eo. Jekdon ta eo kwoj lemnak kake kin Bible eo, im ewi joñan eo kwoj jelã kake, ewõr tokjen ñan etale eon kein emen. Rej kanan kin juõn ilju elap an emõn. Bareinwõt, kanan kein emen rej kõlajrak kin ta emaroñ ilju eo am im an ro jitenburu ibbam.
6, 7. Ñããt eo Isaiah ear kwalok kin kanan eo an, im ewi wãwen kanan eo an ear wõr juõn jejjet kitien ekabwilõñlõñ?
6 Eo mokta ej walok ilo Aiseia chapter 65. Mokta jen kwoj readi, lemnak kin ewi kar wãwen eo ilo ien eo—ñããt rar jeje kake im ta eo rar jelmaiki. Ri kanan eo an Anij Aiseia, eo ear jeje nan kein, ear mour enañin jibuki yiõ ko mokta jen an kar jeebeplok ailiñ in Judah. Jemlok eo ear itok ke Jehovah ear bõk an kejbãrok jen Ri Jew ro rar jab tiljek ñan e, im kõtlok bwe Ri Babylon ro ren kajeebeploke Jerusalem im kajibokweik armij ro an. Men in ear walok elõñlok jen jibuki yiõ ko elikin an kar Isaiah kanan kake.—2 Kronikel 36:15-21.
7 Ikijen bwebwenato eo kin jejjet in kitien eo, kememej bwe Isaiah ikijen tel eo an Anij ear maroñ kanan kin etan Ri Persia eo ejañin lotak, Cyrus, eo ear anjo ion Babylon. (Aiseia 45:1) Cyrus ear kõmman bwe Ri Jew ro ren maroñ jeblak ñan kabijukneir ilo 537 B.C.E. Ilo kabwilõñlõñ Isaiah ear kanan kin ien jeblak eo, einwõt jemaroñ readi ilo chapter 65. Ear kalimjeklok wãwen eo me Ri Israel ro rar maroñ lañliñ kake ke rar jeblak ñan kabijukneir.
8. Ta ilju eo ekalañliñ Isaiah ear kanan kake, im nan ta ko jej itoklimo kaki?
8 Jej konono ilo Aiseia 65:17-19: “Bwe lo, Ij kõmõn lõñ ko rekãl im lõl ekãl; im jamin kememej men ko mokta. A komin mõnõnõ im lõñliñ in drio kin men ko Ij kõmõni; bwe lo, Ij kõmõn Jerusalem men in mõnõnõ, im armij ro an bwe ren lõñliñ. Im I naj mõnõnõ kin Jerusalem, im lõñliñ kin ro droõ; im jamin bar roñjake ilo e, ainiken limõ im ainiken jõñ.” Emol, Isaiah ear kwalok kin wãwen ko me ear laplok air emõn jen wãwen ko Ri Jew ro rar bed iumin ilo Babylon. Ear kanan kin lañliñ im mõnõnõ. Ak kiõ lale nan ko “lõñ ko rekãl im lõl ekãl.” Ijin ej jikin eo moktata ian emen jikin ko ej walok nan kein ie ilo Bible, im eon kein emen remaroñ kajju an jelet ilju eo ad, im meñe kanan kake.
9. Ewi wãwen jejjet in kitien eo an Aiseia 65:17-19 ear kitibuj Ri Jew ro in etto?
9 Jejjet in kitien eo mokta an Aiseia 65:17-19 ear kitibuj Ri Jew ro in etto ro me, einwõt Isaiah ear jejjet an kanan kake, rar jeblak ñan kabijukneir, ijo rar bar kajutak kabuñ eo emol. (Ezra 1:1-4; 3:1-4) Emol, kwoj kile bwe rar jeblak ñan ijo kabijukneir eo ear bed ejja ion lal in wõt, im jab ijoko jet ilañ. Ad kile men in emaroñ jibañ kij ñan lo melele eo kin nan ko an Isaiah ke ear ba lañ ko rekãl im lal ekãl. Jejjab aikwij kajidede ak antoon, einwõt jet rej kõmmane, kin kanan ko rejjab alikar an Nostradamus ak ri kanan ro jet ion lal. Bible eo make ej kalikar ta melelen nan ko an Isaiah.
10. En ewi melele eo ad kin “lõl” eo ekãl me Isaiah ear kanan kake?
10 Ilo Bible, nan in “lõl” ejjab aolep ien ej jitõñlok ñan iju in ad. Ñan wanjoñok, Psalm 96:1 (New World Translation), ej ba: ‘Komin al ñan Jehovah, aolepen lal in.’ Jej jelã bwe iju eo ad—ene eo im lõmeto ko—rejjab maroñ al. Armij ro remaroñ al. Aet, Psalm 96:1 (NW), ej jitõñlok ñan armij ro ion lal.a Ak Aiseia 65:17 ej bareinwõt konono kin “lõñ ko rekãl.” Elañe “lõl” ej jutak kin juõn jukjuk im bed ekãl in armij ilo kabijuknen eo an Ri Jew ro, ta kin “lõñ ko rekãl”?
11. Nan ko “lõñ ko rekãl” rej jitõñlok ñan ta?
11 Cyclopædia of Biblical, Theological, and Ecclesiastical Literature, an M’Clintock im Strong, ej ba: “Ijo ej kwalok kin kõrkan juõn vision in kanan, lañ ej pijaik . . . dolul in ro rej iroij . . . bed ilañin im iroij ion armij, einwõt lañ ko rej bed ilañin im iroij ion lal.” Ikijen kobaik in nan ko “lõñ ko im lõl,” Cyclopædia ej kamelele bwe ‘ilo kajin kanan nan kein rej jitõñlok ñan wãwen eo ilo kien an armij ro ilo lajrak ko kajjojo. Lañ ej jutak kin iroij eo; lal ej jutak kin ro rettã, armij ro me ri utiej ro rej iroij ioir.’
12. Ewi wãwen Ri Jew ro in etto rar iion “lõñ ko rekãl im lõl ekãl”?
12 Ke Ri Jew ro rar jeblak ñan kabijukneir, rar bõk juõn jukjuk im bed eo ekãl. Kar wõr juõn kumi in iroij ekãl. Zerubbabel, eo ear itok jen line eo an King David, kar governor, im Joshua ear priest eo elap. (Haggai 1:1, 12; 2:21, NW; Zechariah 6:11, NW) Rein rej ejaaki “lõñ ko rekãl.” Iroij ion ta? “Lõñ ko rekãl” rar bed ilañin juõn “lõl ekãl,” juõn jukjuk im bed eo erreo in armij ro rar jeblak ñan kõkãl Jerusalem im temple eo an ñan kabuñ ñan Jehovah. Kin men in, ilo tu-mol in, ear wõr lañ ko rekãl im juõn lal ekãl ilo jejjet in kitien eo ear kitibuj Ri Jew ro ilo ien eo.
13, 14. (a) Ta jikin eo juõn ej walok nan ko ie “lõñ ko rekãl im lõl ekãl” im jej aikwij etale kake? (b) Etke kanan eo an Peter elap an kaitoklimoid ilo ien in?
13 Kejbãrok bwe kwon jab likjap in bõk point eo. Men in ejjab juõn kaminene bajjek ñan kamelele kin Bible ak ñan baj lale bwebwenato in etto. Kwomaroñ lo men in ilo am lale jikin eo juõn eo ej walok nan kein “lõñ ko rekãl im lõl ekãl” ie. Nan kein rej bareinwõt walok ilo 2 Piter chapter 3, im kwonaj lo bwe ej kitibuj ilju eo ad.
14 Ri jilek Peter ear je letter eo an elõñlok jen 500 yiõ ko elikin an kar Ri Jew ro jeblak ñan kabijukneir. Einwõt juõn ian ri jilek ro an Jesus, Peter ear jejelok ñan ri kalor ro an Christ, “Iroij” eo me 2 Piter 3:2 ej konono kake. Ilo 4 eon, Peter ej bõkmantak kallimur eo an Jesus kin “bed” eo An, eo ej kõmman bwe kanan in en jejjet ñan ran kein. Men in kamol ko rej kwalok bwe jen Bata in Lal Kein Kajuõn, Jesus ear bed einwõt Iroij eo ilo Ailiñ eo an Anij ilañ. (Reveles̃õn 6:1-8; 11:15, 18) Men in ej laplok an aorõk ñe jej lemnak kin bar juõn men me Peter ear kanan kake ilo chapter in.
15. Ewi wãwen kanan eo an Peter kin “lõñ ko rekal” ej lo an jejjet kitien?
15 Jej konono ilo 2 Piter 3:13: “Ekar ñõn kalimur eo An, jej kõtõmene kin lõñ ko rekal im lõl ekal, eo kwojarjar ej jokwe iloan.” Bõlen ededelok am kar katak bwe Jesus ilañ ej Iroij eo elap ilo “lõñ ko rekal.” (Luk 1:32, 33) Ak, eon ko jet ilo Bible rej kwalok bwe ejjab make ian ilo an iroij. Jesus ear kallimur bwe ri jilek ro im ro jet einwõt ir enaj wõr jikiir ilañ. Ilo book in Dri Hibru, ri jilek Paul ear kwalok kin rein einwõt “dri bõk mõtõn kir jen lõñ.” Im Jesus ear ba bwe ro ilo kumi in renaj jijet ibben ion throne ko ilañ. (Dri Hibru 3:1; Matu 19:28; Luk 22:28-30; Jon 14:2, 3) Point eo ej bwe ro jet renaj iroij ibben Jesus einwõt mõttan lañ ko rekãl. Inem ta melelen nan ko an Peter ke ear konono kin “lõl ekal”?
16. “Lõl ekãl” et eo ededelok an bed?
16 Einwõt kin jejjet in kitien eo etto—jeblak eo an Ri Jew ro ñan kabijukneir—jejjet kitien eo ilo ran kein kin 2 Piter 3:13 ej kitibuj armij ro rej kõttãik ir make ñan iroij eo an lañ ko rekãl. Kwomaroñ lo elõñ million armij ro ilo ran kein me rej mõnõnõ in kõttãik ir ñan iroij rot in. Rej bõk tokjen jen program in katakin eo an im rej kate ir ñan bokake kien ko an einwõt jemaroñ loi ilo Bible. (Aiseia 54:13) Rein rej kõmman bedbed in juõn “lõl ekãl” ke rej ejaake juõn jukjuk im bed jen ailiñ ko otemjej, kajin ko otemjej, im driloabjen ko otemjej, im rej jerbal ibben don iumin iroij eo an King eo, Jesus Christ. Men eo eaorõk ej bwe kwomaroñ mõttan kumi in!—Micah 4:1-4, NW.
17, 18. Etke nan ko ilo 2 Piter 3:13 ej letok ñan kij un eo emõn ñan reimanlok ñan ran ko renaj itok?
17 Kwon jab bõk lemnak eo bwe men in ej jemlokin men ko, bwe ejelok tibdikin melele ko kin ilju im jeklaj. Ilo mol, ñe kwoj etale eon ko jet ilo 2 Piter chapter 3, kwonaj lo bwe oktak ko relap rej bed iman. Ilo eon 5 im 6, Peter ej jeje kin Ibwijleplep eo ilo ran ko an Noah, Ibwijleplep eo me ear kokkure lal eo an ro renana ilo ien eo. Ilo eon 7, Peter ej ba bwe “lõñ ko kiõ im lõl,” iroij ro im armij ro jimor, rej kejbãrok ir kin “ran in ekajet im kokkure armij renana.” Men in ej kamol bwe nan ko “lõñ ko kiõ im lõl” ej jitõñlok ñan, jab lukkun lañ im lal, ak ñan armij ro im iroij ro air.
18 Peter ej kamelele bwe ñe enaj itok ran eo an Jehovah enaj bõktok juõn ien karreo elap, im najikin lañ ko rekãl im lal ekãl eo 13 eon ej konono kaki. Lale ta eo jemlokin eon eo ej ba—“eo kwojarjar ej jokwe iloan.” Ejjab kalikar ke bwe jet oktak ko relap rej aikwij walok? Men in ejjab letok ke juõn kejatdikdik kin men ko rekãl, juõn ien ñe enaj laplok an armij mõnõnõ in mour jen ke rej kõmmane ilo ran kein? Elañe kwomaroñ melele men in, inem kwar bõk lolokjen kin ta eo Bible ej kanan kaki, lolokjen eo eiet wõt rar bõke.
19. Iumin ta wãwen ko book in Reveles̃õn ej jitõñlok ñan “lõñ ko rekãl im lõl ekãl” eo ej itok?
19 Ak jen etale manlok. Emwij ad lale nan kein “lõñ ko rekãl im lõl ekãl” ilo Aiseia chapter 65 im bar juõn ilo 2 Piter chapter 3. Kiõ eliklok ñan Reveles̃õn chapter 21, eo ej bar kwalok kin nan kein ilo Bible. Bar juõn alen, enaj juõn men in jibañ elañe kwoj melele kin ewi kar wãwen eo ilo ien eo. Ruo chapter ko moktalok, ilo Reveles̃õn chapter 19, ej kwalok ilo alikar kin juõn tarinae—ak jab juõn tarinae ikõtan ailiñ ko rej kijirãte don. Ijo rãjet ej bed “Nan eo an Anij.” Bõlen kwoj kile bwe ej juõn ian title ko an Jesus Christ. (Jon 1:1, 14) Ke ej bed ilañ, im vision in ej kwalok e ibben jar in tarinae eo an ilañ. Ej tarinaik wõn? Chapter eo ej konono kin “kiñ ro,” “kapen ro,” im armij ro ilo lajrak ko otemjej, “ro redrik im ro relap” jimor. Tarinae in ej kitibuj ran eo an Jehovah eo ej itok, kokkure eo an ro renana. (2 Dri Tessalonika 1:6-10) Ilo emmakit manlok, Reveles̃õn chapter 20 ej konono kin jorrãn eo an “serpent eridto, eo ej devil im Setan.” Ad melele kin men kein rej keboj kij ñan etale Reveles̃õn chapter 21.
20. Ekkar ñan Reveles̃õn 21:1 ej kwalok bwe oktak ta ko relap rej bed iman?
20 Ri jilek John ear jinoe kin nan kein rekairujruj: “I ar lo lõñ ekãl im lõl ekãl; bwe lõñ eo mokta im lõl eo mokta re joko; im lometo ejelok.” Bedbed ion ta eo jaar loe ilo Aiseia chapter 65 im 2 Piter chapter 3, jemaroñ liki bwe ejjab melelen ñan kõkãl lukkun lañ ko im lal in ad, ibben lometo ko remũlal. Einwõt chapter ko lok iman rej kwalok, armij ro renana im iroij ro air, ekoba iroij eo jejjab maroñ loe Satan, renaj jako. Aet, kallimur eo ijin ej ikijen juõn jukjuk im bed eo ekãl in armij ro ion lal.
21, 22. Ta jerammõn ko John ej kamol kaki, im en ewi melele eo ad kin nan kein ñan kõmõrãik denin kemjalal ko?
21 Ñe jej etale manlok ilo kanan in eaibujuij ej kamole men in ñan kij. Ilo jemlokinlok 3 eon ej konono kin ien eo ñe Anij enaj bed ibben armij, ñe enaj jeltok ñan armij ro rej kõmanmõn ankil an. (Ezekiel 43:7, NW) John ej wõnmanlok ilo eon 4, 5: “E [Jehovah] naj kõmõraik jen mejeir dren in kemjãlãl otemjej, im e naj ejelok bar mij, im re jamin bar liãjlol, ak jõñ, ak iñtan; bwe men ko mokta re joko. Im Eo ej jijõt ion tron eo Ej ba, Lo, Ij kõmõn men otemjej bwe ren ekãl. Im Ej ba, Kwon jeje: bwe nan kein retiljek im remol.” Emol ej juõn kanan elap an kõketak!
22 Bõjrak jidik im lañliñ kin ta eo Bible ej kanan kake. ‘Anij enaj kõmõraik jen mejeir dren in kemjãlãl otemjej.’ Ejjab jitõñlok ñan baj denin kemjalal ko me rej karreo mejed, ak ñe juõn ej jañ kin an lañliñ. Jab, denin kemjalal ko me Anij enaj kõmõrãiki ej den ko rej itok kin ad eñtan, liãjlol, buromõj, im metak. Ewi wãwen jemaroñ jelã? Eokwe, kallimur in ekabwilõñlõñ an Anij ej kakoba kõmõrãik denin kemjalal ibben ‘an jako mij, liãjlol, jañ, im eñtan.’—Jon 11:35.
23. Ta wãwen ko jemlokin kanan eo an John ej kamol kaki?
23 Men in ejjab kamol ke bwe enaj jako cancer, stroke, heart attack, im meñe mij? Wõn iad jaar jab luji juõn eo ejitenburu ibbed kin nañinmij, men ko rej jirullok im walok, ak ilo jorrãn ko rej walok? Ijin Anij ej kallimur bwe enaj jako mij, eo ej melelen bwe ajiri ro me rej lotak ilo ien eo rejjab aikwij jelmaik air rittolok im lõllab im lellab ro—im jemlok ilo mij. Kanan in ej melelen bareinwõt bwe enaj ejelok nañinmij in Alzheimer, osteoporosis, fibroid tumor ko, glaucoma, ak cataract ko—men ko ekkã an walok ñe jej ritto.
24. Ewi wãwen ‘lõñ ko rekãl im lõl ekãl’ enaj mol an juõn jerammõn, im ta eo jenaj etale kake?
24 Ejelok bere kwonaj errã bwe liãjlol im jañ renaj diklok ñe enaj jako mij, rittolok an lõllab im lellab ro, im nañinmij. Ak, ta kin jeramel, kokkure ajiri ro, im kalijeklok? Elañe men rot kein—men ko ekkã air walok rainin—rar wõnmanlok, ejamin jako liãjlol im jañ. Kin men in, mour iumin “lõñ ko rekãl im lõl ekãl” ejamin jorrãn kin men ko rej kõmman buromõj rainin. Enaj juõn oktak elap! Ak, jaar etale jilu wõt ian emen jikin ko ilo Bible ijo ej walok nan ko “lõñ ko rekãl im lõl ekãl” ie. Ewõr mõttan juõn eon eo ej errã ibben ta eo jaar etale kake im ej kalikar kin taunin ewõr unin ad maroñ reimanlok ñan ñããt im ewi wãwen Anij enaj kajejjet kitien kallimur eo an ñan ‘kõmõn men otemjej bwe ren ekãl.’ Katak in tok enaj etale kin kanan eo im ta eo emaroñ melelen ñan lañliñ eo ad.
[Kamelele eo itulal]
a The New English Bible ej ukõte Psalm 96:1: “Al ñan IROIJ, kom ri lal otemjej.” The Contemporary English Version ej konono: “Aolep armij ro ion lal in, ren al al in nebar ko ñan IROIJ.” Men in ej errã ibben melele eo bwe “lõl ekãl” eo Isaiah ear konono kake ear jitõñlok ñan armij ro an Anij ilo ene eo eneir.
Ta eo Kwoj Kememej Kake?
• Ta eon ko jilu ilo Bible ijo ej kanan kin “lõñ ko rekãl im lõl ekãl”?
• Ewi wãwen jejjet in kitien eo kin “lõñ ko rekãl im lõl ekãl” ear kitibuj Ri Jew ro in etto?
• Jejjet in kitien et ko jej melele kaki kin “lõñ ko rekãl im lõl ekãl” einwõt Peter ear konono kaki?
• Ewi wãwen Reveles̃õn chapter 21 ej jitõñlok kij ñan juõn ilju emõn?
[Pija ilo page 10]
Einwõt an kar Jehovah kanan, Cyrus ear keboj ial eo bwe Ri Jew ro ren jeblak ñan kabijukneir ilo 537 B.C.E.