Kein Jipañ ñan Kein Katak eo Ad, Jerbal eo Ad im Wãween Ad Mour
M̦aaj 5-11
KATAK KO RAORÕK JÃN NAANIN ANIJ | MATU 20-21
“Jabdewõt Eo Iaami Ekõn̦aan bwe En Utiej, En Ami Rijjipañ”
nwtsty-E pija eo
Jikin Wia Ko
Jet jikin wia, ãinwõt jikin wia eo ilo pija in, rar pãd iturin ial̦ ko. Ekkã an kar ruwiakake ro likũt m̦weiuk ko aer itõrerein ial̦ ko, im joñan an kar lõñ m̦weiuk ko rej wiakaki, reko̦baj ial̦ eo. Armejin bukwõn eo rekõn wia men ko kõbwebwein lowaan m̦õko, jãpe ko kõm̦m̦an jãn kl̦e, kõnno̦ im kab kilaaj ko el̦ap on̦ãer, im bareinwõt leen wõjke im m̦õñã ko rekããl jãn jikin kallib ko. Kõnke ear ejjel̦o̦k aij bo̦o̦k, aolep raan armej ro rar aikuj etal ñan jikin wia eo im wia m̦õñã. Ilo ijin, ruwia ro rar maroñ eo̦roñ ennaan ippãn rilotok ro jãn jikin ko rettol̦o̦k im ro rar itoitak im wiakake m̦weiuk ko aer. Ear bar wõr ajri ro rej iukkure im armej ro rej pãd im kappok aer jerbal. Ilo kar jikin wia kein, Jesus ear kõmour ro renañinmej im Paul ear kwal̦o̦k naan. (Jrb 17:17) Bõtab, skraib im Parisi ro eutiej bũrueer rar pãd ijekein elõñ armej ie kõnke rar kõn̦aan bwe ren kile er im yokyokwe er.
nwtsty-E kõmel̦el̦e ko kõn eoon ko ilo Mt 20:20, 21
jinen ro nejin Zebedi: Ak jinen rijjilõk Jemes im Jon. Ekkar ñan bwebwenato eo ilo bokin Mark, kar Jemes im Jon eo rar itok ñan ippãn Jesus kõn kajjitõk eo. Alikkar bwe kar aerro kajjitõk eo me jineer ear etal im kajjitõk ippãn Jesus kake. Etan jineerro in Selome, eo me emaroñ kar jein ak jatin jinen Jesus.—Mt 27:55, 56; Mk 15:40, 41; Jon 19:25, UBS.
juon ianmoon̦ũm̦ im eo juon ianmiiñũm̦: Ilo ijin, jikin kein ruo rej kwal̦o̦k kõn utiej im maroñ, bõtab enañin aolep iien jikin eo eutiejl̦o̦k ej ituanmoon̦.—Sam 110:1; Jrb 7:55, 56; Rom 8:34.
nwtsty-E kõmel̦el̦e ko kõn eoon ko ilo Mt 20:26, 28
rijjipañ: Ak “rũkarejar.” Ekkã an Baibõl̦ kõjerbal naanin Grik eo di·aʹko·nos ñan jitõñl̦o̦k ñan juon eo ejjab bõjrak jãn an kõm̦m̦ani jerbal ko rettã ñan ro jet. Kar kõjerbal naan in ñan kwal̦o̦k kõn Christ (Rom 15:8), im kõn rijerbal ro ak rũkarejar ro an Christ (1Ko 3:5-7, UBS; Kol 1:23), rijjipañ ro ilo eklejia (Pil 1:1, UBS; 1Ti 3:8, UBS), bareinwõt rijerbal ro ilo juon em̦ (Jon 2:5, 9) im rijerbal ro reutiej ilo kien (Rom 13:4, UBS).
ear jab itok bwe armej ren jerbal ñan E, a bwe En jerbal ñan er: Ak “jab bwe ren karejar ñane ak bwe en karejar ñan er.”
Kal̦apl̦o̦k Am̦ Mel̦el̦e
nwtsty-E kõmel̦el̦e ko kõn eoon eo ilo Mt 21:9
Hosana: Naanin Grik eo ej itok jãn naan ko ilo kajin Hibru me ej mel̦el̦ein “lo̦mo̦o̦ren, kõmij jar” ak “lo̦mo̦o̦rene, jouj.” Ilo ijin, kar kõjerbale naan in ñan akwel̦ap ñan Anij bwe en lo̦mo̦o̦ren ak jipañ Jesus bõk anjo̦; bar juon wãween ukote ej “jouj, lel̦o̦k lo̦mo̦o̦r ñan.” Tokãlik, naan in ear oktak ñan juon naanin jar im nõbar. Naan ko ilo kajin Hibru rej wal̦o̦k ilo Sam 118:25 (UBS), me kar m̦õttan al in nõbar ko ilo bokin Sam, rekõn al kaki ilo Kwõjkwõjin Kijoone eo. Kõn men in, ñe jej lo naan kein, jej l̦õmn̦ak kõn Kwõjkwõjin Kijoone eo. Juon wãween Anij ear uwaake jar in ñan lo̦mo̦o̦ren Nejin Devid ej ilo an kar kõjerkakpejeiki ke ear mej. Ilo Mt 21:42, Jesus make ear ãliji tok naan ko ilo Sam 118:22, 23 im jitõñl̦o̦k naan kein ñan Messaia eo.
nejin Devid: Naan kein rej kaalikkar aer kile baam̦le eo Jesus ear itok jãne im jerbal eo an ãinwõt Messaia eo kar kallim̦ur kake.
jy-E 244 pãr. 4-6
Kar Kõjerbal Juon Wõjke Fig ñan Katakin Ro Jet kõn Tõmak
Ak etke Jesus ear kõm̦m̦an bwe wõjke eo en aemedl̦o̦k? Ej kwal̦o̦k un eo ilo an uwaak im ba: “Keememej, bwe el̦aññe kom̦ij tõmak im jab pere, kom̦ naaj maroñ in kõm̦m̦ane ejja men eo wõt iar kõm̦m̦ane ñan wõjke in; ejjab men in wõt, ak kom̦ naaj maroñ in ba ñan tol̦ in, ‘Kwõn teep im jok l̦o̦k ilo̦meto,’ im enaaj ãinwõt.” (Matu 21:21, 22, UBS) Kõn men in, ej bar ãliji boin eo ear ba m̦oktal̦o̦k bwe tõmak emaroñ kõm̦akũt tol̦ ko.—Matu 17:20, UBS.
Innem Jesus ej kõjerbale wõjke eo ear aemedl̦o̦k ãinwõt juon waanjoñak ñan katakin rũkal̦oor ro an kõn aorõkin aer aikuj lukkuun tõmak ilo Anij. Ej ba: “Men ko jabdewõt kom̦ij kajjitõk ilo ami jar, kom̦win tõmak bwe kom̦ij bũki, im renaaj ami.” (Mark 11:24) Men in ej juon katak eaorõk ñan aolep rũkal̦oor ro an Jesus! El̦aptata an jejjet ñan rijjilõk ro me rar pojak in iioon mãlejjoñ ko reppen ilo raan ko im̦aan. Ak ewõr bar juon men ej jitõñl̦o̦k ñan wõjke in me ear aemedl̦o̦k im kõn tõmak.
Aelõñin Israel ear m̦on̦e mejãn armej ãinwõt wõjke fig in me ewõr bwilikõn ak ejjel̦o̦k leen. Ear wõr juon an armejin Israel bujen jem̦jerã ippãn Anij, innem ro jet remaroñ kar kalimjek er im l̦õmn̦ak bwe rej pokake kien ko an Anij. Bõtab, aolepen aelõñ in ear kwal̦o̦k an jab tõmak im jab kalle leen ko rem̦m̦an. Joñan rar kõjekdo̦o̦n Nejin Anij! Kõn men in, ke Jesus ear kõm̦m̦an bwe wõjke eo ejjel̦o̦k leen en aemedl̦o̦k, ej kwal̦o̦k ta eo enaaj wal̦o̦k ñan aelõñ in me ear jab kalle leen ko rem̦m̦an im jab kwal̦o̦k an tõmak.
M̦aaj 12-18
KATAK KO RAORÕK JÃN NAANIN ANIJ | MATU 22-23
“Pokake Kien ko Ruo Rel̦l̦aptata”
nwtsty-E kõmel̦el̦e ko kõn eoon eo ilo Mt 22:37
bũruom̦: Ilo naanin kõkkar, ej jitõñl̦o̦k ñan armej eo itulowa ak kain armej rot kõj. Bõtab, ñe naan in ej koba ippãn “am̦” im “am̦ l̦õmn̦ak” eoktakl̦o̦k jidik mel̦el̦ein im ej jitõñl̦o̦k ñan eñjake im kõn̦aan ko an juon armej. Naan kein jilu ilo eoon in (bũruom̦, am̦, im am̦ l̦õmn̦ak) rejjab jenolo̦k jãn doon; ak ekkã wõt aer kõjerbali ippãn doon ñan kaalikkar joñan an aikuj kajoor im likiio yokwe eo ad ñan Anij.
am̦: Ak “aolepen armej eo.”
am̦ l̦õmn̦ak: Mel̦el̦ein, l̦ol̦ãtãt im kõl̦mãnl̦o̦kjen̦ eo an juon armej. Juon armej ej aikuj kõjerbal kõl̦mãnl̦o̦kjen̦ eo an ñan an jel̦ã kõn Anij im jino an yokwe e. (Jon 17:3; Rom 12:1) Ilo Dt 6:5, me kar quote tok jãn kajin Hibru, ej kõjerbal naan kein jilu, ‘bũruom̦, am̦, im am̦ kajoor.’ Bõtab, ekkar ñan eoon eo ilo bokin Matu me kar ukote ilo kajin Grik, ejjab kõjerbal “am̦ kajoor” ak ej kõjerbal “am̦ l̦õmn̦ak.” Emaroñ lõñ un ko unin aer kar jab kõjerbal ejja naan ko wõt. M̦oktata, ilo kajin Hibru eo etto ear ejjel̦o̦k juon aer make naan me ej mel̦el̦ein “l̦õmn̦ak.” Naan eo aer ñan “bõro” emaroñ bar mel̦el̦ein “l̦õmn̦ak.” Naan in rekõn kõjerbale ilo kõkkar ñan jitõñl̦o̦k ñan armej eo itulowa ak kain armej rot e, me ekitibuj l̦õmn̦ak ko an, eñjake ko an, kõm̦m̦an ko an, im kõttõpar ko an. (Dt 29:4; Sam 26:2; 64:6; lale kõmel̦el̦e eo kõn bũruom̦ ilo eoon in.) Kõn men in, jabdewõt jikin ej wal̦o̦k naanin Hibru eo ñan “bũruom̦,” ukokin Baibõl̦ eo ilo kajin Grik etan Septuagint, ekkã an kõjerbal naan eo ej mel̦el̦ein “am̦ l̦õmn̦ak.” (Jen 8:21; 17:17; JK 2:10; Ais 14:13) Bar un eo juon unin an bokin Matu kõjerbal “am̦ l̦õmn̦ak” im jab “am̦ kajoor” ej kõnke naanin Hibru eo kar ukote jãn Dt 6:5 ej kitibuj an kajoor ãnbwinnin juon armej im bar kajoor l̦õmn̦ak ko an. Mekarta jejjab lukkuun jel̦ã ewi wõt naan eo ekkarl̦o̦k an nãj kar pãd ijin, ak mel̦el̦ein naan kein ilo kajin Hibru im kajin Grik, rej jipañ kõj ñan mel̦el̦e etke rijeje bokin Gospel ro rar jab kõjerbal ejja naan eo wõt.
nwtsty-E kõmel̦el̦e ko kõn eoon eo ilo Mt 22:39
kein karuo: Ilo Mt 22:37, ej kwal̦o̦k uwaak eo an Jesus ñan kajjitõk eo an kar Parisi ro. Ak ãlikin an uwaake er, ej wõnm̦aanl̦o̦k wõt im ãliji tok kien eo kein karuo (Lv 19:18), ñan katakin er bwe kien kein ruo rej ippãn doon im bwe rej pedpedin aolepen Kien Moses im katak ko an rũkanaan ro.—Mt 22:40, UBS.
rũturum̦: Naanin Grik eo ñan “rũturum̦” (ukok eo kõn naan kõn naan ej, “eo iturum̦”) emaroñ kitibuj jabdewõt eo ej jokwe iturum̦. Emaroñ bar jitõñl̦o̦k ñan jabdewõt armej kwõj iioone im kõnono ippãn.—Luk 10:29-37, UBS; Rom 13:8-10, UBS.
nwtsty-E kõmel̦el̦e ko kõn eoon eo ilo Mt 22:40, UBS
Kien ko an Moses . . . katak ko an rũkanaan ro: “Kien ko an Moses” ej jitõñl̦o̦k ñan bokin Jenesis ñan Duteronomi. Im “katak ko an rũkanaan ro” ej jitõñl̦o̦k ñan bok ko an rũkanaan ro ilo Jeje ko ilo Kajin Hibru. Bõtab, ñe rej likũt naan kein ippãn doon, emaroñ mel̦el̦ein aolepen Jeje ko ilo Kajin Hibru, ak jãn bokin Jenesis ñan Malakai.—Mt 7:12; 22:40, UBS; Luk 16:16, UBS.
pedpedin: Naan eo ilo kajin Grik, ej mel̦el̦ein “ettoto ippãn” im kar kõjerbale naan in ilo kõkkar. Kõn men in, Jesus ear kaalikkar bwe ejjab Kien ko Joñoul wõt ak aolepen kien ko ilo Jeje ko ilo Kajin Hibru rej pedped ioon yokwe.—Rom 13:9, UBS.
Kal̦apl̦o̦k Am̦ Mel̦el̦e
nwtsty-E kõmel̦el̦e ko kõn eoon eo ilo Mt 22:21
ñan Sizar men ko an Sizar: Uwaak eo an Jesus ijin, im ilo Mk 12:17 im Luk 20:25, ej kwal̦o̦k bwe ede in iien Jesus ear kõnono kõn irooj l̦apl̦ap eo an Rom. “Men ko an Sizar” ej kitibuj kõl̦l̦ã eowõj ñan kien im kwal̦o̦k kautiej im pokake ruutiej ro ilo kien ilo wãween eo ekkar.—Rom 13:1-7, UBS.
ñan Anij men ko an Anij: Men in ekitibuj an juon armej kabuñ ñan Anij kõn aolepen bũruon, yokwe e kõn aolepen an, im likiio, im m̦ool an pokake e.—Mt 4:10; 22:37, 38; Jrb 5:29; Rom 14:8.
nwtsty-E kõmel̦el̦e ko kõn eoon eo ilo Mt 23:24, UBS
Kom̦ij jol̦o̦k juon l̦o̦ñ jãn men ko limemi, ak kom̦ij orañl̦o̦k juon kidu kamel̦: L̦o̦ñ ko im kamel̦ ko rej jet iaan menninmour ko reddiktata im rekileptata me RiIsrael ro rar jel̦ã ke rettoon. (Lv 11:4, 21-24) Jesus ear waanjoñak kõn menninmour kein ilo juon wãween ejaadin kõl̦l̦apl̦ap im kõjak, ke ear ba bwe rũtõlin kabuñ ro rej likliki dãn ko limeer bwe en jab del̦o̦ñ l̦o̦ñ jiddik ko ie, ak rej kõjekdo̦o̦n men ko raorõkl̦o̦k ilo Kien eo, ej ãinwõt ñe rej orañl̦o̦k juon kamel̦.
M̦aaj 19-25
KATAK KO RAORÕK JÃN NAANIN ANIJ | MATU 24
“Emmej im Ekkõl Wõt ilo Raan Kein Ãliktata”
it-2-E 279 pãr. 6
Yokwe
Yokwe eo an Juon Emaroñ M̦õl̦ol̦o̦k. Ke Jesus Christ ear jiroñ rũkal̦oor ro an l̦o̦k im̦aan kõn ta ko renaaj wal̦o̦k, ear ba bwe yokwe (a·gaʹpe) eo an elõñ armej ro me rej tõmak ilo Anij enaaj m̦õl̦ol̦o̦k. (Mt 24:3, 12, UBS) Bareinwõt, rijjilõk Paul ear ba bwe ilo raan ko ãliktata, armej renaaj “arõk m̦weiuk.” (2Ti 3:1, 2) Innem ealikkar bwe emaroñ jako an juon armej l̦õmn̦ak kõn kien ko rejim̦we im bareinwõt jako yokwe eo an kar m̦okta. Men in ej kaalikkar aorõkin an juon armej aikuj kate e ñan kal̦apl̦o̦k yokwe eo an im kwal̦o̦k yokwe iien otemjej, ikijjeen an kõl̦mãnl̦o̦kjen̦ kõn Naanin Anij im kõtl̦o̦k bwe naanin kakapilõklõk ko ie ren ãeiki im ukot mour eo an.—Ep 4:15, 22-24, UBS.
Kwoj Kajejjet Ke Kitien Aolepen Eddo Eo Am Ñan Anij?
5 Jesus Christ ear ba kin ran kein renana: “Einwõt ran ko an Noa, e naj ein drein ilo ran ko mokta jen ibij liplip eo, r’ar mõña im irak, r’ar belele im lelok bwe ren belele, ñõn ran eo Noa e ar dreloñ iloan wa eo, im re jaje ñõn ter eo ibij liplip ej itok, im bõklok ir otemjej; e naj eindrein an Nejin armij itok.” (Matu 24:37-39) Ilo joñan eo emõn, ejjab nana mõña im idak, im mour in belele ej juõn karõk jen Anij. (Jenesis 2:20-24) Ak, elañe jej kile bwe jibadbad ko an mour rej men ko moktata ilo mour eo ad, etke jejjab jar kin men in? Jehovah enaj jibañ kij ñan likit mokta men ko an Ailiñ eo, kõmman men eo ejimwe, im kajejjet kitien eddo eo ad ñan e.—Matu 6:33; Dri Rom 12:12; 2 Dri Korint 13:7.
jy-E 259 pãr. 5
Rijjilõk ro Rej Kajjitõk kõn Kõkal̦l̦en Men ko Renaaj Wal̦o̦k
Ej ba bwe rũkal̦oor ro an renaaj aikuj emmej, im pojak im ekkõl wõt. Jesus ej kal̦apl̦o̦k an kakkõl er ikijjeen bar juon waanjoñak. Ej ba: “Keememej, bwe el̦aññe irooj eo an m̦weo ear jel̦ã ñããt eo riko̦o̦t enaaj kar itok, enaaj kar emmejrake riko̦o̦t eo bwe en jab del̦o̦ñe m̦weo im̦õn. Kõn unin in, kom̦ij aikuj pojak iien otemjej, kõnke Nejin Armej enaaj itok ilo awa eo kom̦ij jab l̦õmn̦ak enaaj itok ie.”—Matu 24:43, 44, UBS.
Kal̦apl̦o̦k Am̦ Mel̦el̦e
nwtsty-E kõmel̦el̦e ko kõn eoon eo ilo Mt 24:8, UBS
eñtaan en̦ im̦aan keotak an juon kõrã: Naanin Grik eo ej lukkuun jitõñl̦o̦k ñan iien eo juon kõrã ej eñtaan im emmetaktak m̦okta wõt jãn an kõl̦otak. Innem ãinwõt eñtaan en̦ m̦okta jãn an juon kõrã keotak, eñtaan im apañ ko kar kanaan kaki renaaj jino ikkutkut aer wal̦o̦k, l̦apl̦o̦k, im enaaj aetok jidik kũtien m̦okta jãn an lukkuun itok eñtaan eo el̦ap me Mt 24:21 ej kõnnaan kake.
nwtsty-E kõmel̦el̦e ko kõn eoon eo ilo Mt 24:20, UBS
ilo iien pio̦: Ñe elukkuun l̦ap an wõt, ibwij, im m̦õl̦o ilo allõñin pio̦ ko, men in ekõn kõm̦m̦an bwe en pen an armej ro itoitak jãn jikin ñan jikin im pen aer kappok kijeer m̦õñã im jikin aer ko im kõmmããn̦ãn̦.—Ezr 10:9, 13, UBS.
ilo raanin Jabõt: Ilo jikin ko ãinwõt Judia, kakien ko kar kõm̦m̦ani kõn raanin Jabõt rar kamo an juon armej etal ñan juon jikin ettol̦o̦k im ineeki men ko reddo; bareinwõt kõjãm ko ilo wõrwõrin jikin kweilo̦k eo rar kilõk ilo raanin Jabõt.—Lale Jrb 1:12 im M̦õttan 16 ilo bok jidikdik eo, Kein Jipañ ñan Katak Naanin Anij.
M̦aaj 26–Eprõl̦ 1
KATAK KO RAORÕK JÃN NAANIN ANIJ | MATU 25
“Kom̦win Ekkõl”
Kal̦apl̦o̦k Am̦ Mel̦el̦e
Tiljek ilo Ad Jipañ im Rejetake Ro Jatin Kũraij
7 Ilo raan kein, ealikkar kiiõ mel̦el̦e eo ad kõn bũrabõl̦ eo kõn jiip ko im koot ko. Jejel̦ã bwe “Nejin armej,” ak “Kiiñ eo,” ej Jijej. ‘Ro jatin’ Kiiñ eo rej jitõñl̦o̦k ñan ro me kajoor eo an Anij ear kapit er im renaaj irooj ippãn Jijej ilañ. (Rom 8:16, 17) “Jiip ko” im “koot ko” rej jitõñl̦o̦k ñan armej ro jãn aolep aelõñ ko. Naaj ekajete rein ilo jem̦l̦o̦kinl̦o̦k eñtaan eo el̦ap me m̦õttan jidik ejinoe. Jejel̦ã bwe Jijej enaaj ekajete rein ekkar ñan wãween aer kar kõm̦m̦an ñan rũkkapit ro me rej pãd ilo lal̦ in kiiõ. Jelukkuun m̦õn̦õn̦õ bwe Jeova ear jipañ kõj ium̦win iiõ ko m̦aantak bwe jen mel̦el̦e kõn bũrabõl̦ in im bũrabõl̦ ko jet ilo bokin Matu jebta 24 im 25!
“Kom Ro Jera”
16 Elañe kejatrikrik eo am ej ñõn mour ion lõl iomin kien eo an Ailiñ in Anij, ewi wãwen kwomaroñ kalikar jimjera eo am iben ro jãtin Kraist? Jen etale jilu wãwen ko. Moktata, ej ilo ar bõk kwonad joñõn wõt ar maroñ ilo jerbal in kwalok nan. Kraist ear kakien ro jãtin ñõn kwalok kin nuuj eo emõn iaolepen lõl. (Mat. 24:14) Bõtab, emaroñ kar bin ñõn an ro jãtin Kraist ion lõl kajejit erro in elañe rar jab bõk jibõñ jen s̃ip ro jet mõtair. Aet, kajjojo ien ro uan s̃ip ro jet rej bõk kwonair ilo jerbal in kwalok nan, rej jibõñ ro jãtin Kraist ñõn kajejit jerbal eo air ekwojarjar. Kraist im kumi in dri korijer eo etiljek im meletlet rej kamolol kin wãwen in s̃ip ro jet rej kwalok jimjera eo air.
17 Wãwen eo ken karuo me s̃ip ro jet remaroñ jibõñ ro jãtin Kraist, ej ilo air jabawõt ñõn rejetake jerbal in kwalok nan. Jisõs ear rejañ dri kalor ro an ñõn kõmõn ro jerair ñõn ir kin “mweien lõl in.” (Luk 16:9) Ejjab melelen bwe jemaroñ wiaik buruen Jisõs ak Jeova ñõn erom ro jerar. Jen men in, ilo ar kajerbal men ko mweier ñõn jurake Ailiñ eo an Jeova im jerbal eo congregation eo ej kõmõne ion lõl, jej kamol jimjera im yokwe eo ar, jab ilo nan wõt, ak “ilo kõmõn im mol.” (1 Jon 3:16-18) Jej kõmõne men in ñe jej bõk kwonad ilo jerbal in kwalok nan, jabawõt ñõn kalek im kejbãrok jikin kwelok ko ar, im ñe jej lelok jabawõt ñõn jerbal in kwalok nan eo ibelakin lõl. Meñe joñõn eo jej jabawõt kake edrik ak elap, Jeova im Jisõs rej jimor kamolol kin ar mõnõnõ in lelok.—2 Kor. 9:7.
18 Wãwen eo ken kajilu jej kamol bwe kij aolep jej ro jeran Kraist ej ilo ar mõnõnõ in bokake nan in tel ko elder ro rej litoki ilo congregation eo. Kar kabit lõmarein kin jitõb kwojarjar iomin tel eo an Kraist. (Ep. 5:23) Dri jilik Paul ear je: “Komin bokake im kõtãik kom ñõn ro rej tel kom.” (Hib. 13:17) Jet ien, jemaroñ lo bwe ebin ñõn bokake nan in tel ko rej berber ion Baibel me elder ro ilo congregation eo ar rej litok ñõn kij. Kin ar lale likjõp ko air, men in emaroñ kõmõn bwe jen watõk nan in kakabilek ko air ilo juõn wãwen ebwir. Bõtab, Kraist, eo ej bõran congregation eo, ej mõnõnõ in kajerbal lõmarein rejjab wãppen. Kin men in, wãwen eo jej emakõt ñõn tel eo air, ej jelet jimjera eo ar iben Kraist. Ñe jejjab watõk likjõp ko an elder ro im jej mõnõnõ in lor tel eo air, jej kamol yokwe eo ar ñõn Kraist.