Elongelokalunga—Omolwashike Kaali Niwe Ko Nasha Nalyo?
“OMULUMENTU kee na elongelokalunga okwa fa egumbo kaali na omakende.” Shika osho shoka Omujapani a yelithile omwana Mitsoeo ompumbwe yokuyelelwa kelongelokalunga. Ihe Mitsoeo ina tala ko oohapu dhahe sha kwata miiti. Nosha yela kutya aantu oyendji muJapani mboka tayi indjipala, ngaashi miilongo yilwe, oyu uvite sha faathana. Yo oyu uvite ombili okukala ye li ‘omagumbo kaage na omakende,’ nokaye na ohokwe opo uuyelele welongelokalunga u adhime monkalamwenyo yawo.
Ano sho Japani a ningi po ekonakono lyuukwatyankalo lyopaigwana, oopersenda 69 dhaakalimo yamo odha zimine kutya yo itayi itala ko yo yene oyo aalongelikalunga. Oopersenda dhaagundjuka odha li odhindji dhi vule ndhoka. Moshilongo Thailanda moka mwa li nale mu na elongelokalunga lyaBuddha, oopersenda 75 dhaamboka ya kala miitopolwa yomoshilando moka nadho ihadhi yi we kootempeli dhaBuddha. MuEngelanda konyala oshitihetatu shoongeleka dhaAngelikana moomvula 30 dha piti odha pata molwashoka ihadhi longithwa we.
Ihe muJapani omaulenga gopamalongelokalunga otaga vulu natango okumonika shaampono. Ihe ngaashi iikwamakende yondilo, go ohagi itadhelwa owala pethimbo lyoompito dhi ikalekelwa—ngaashi omahokano nomafumviko. Oshilonga shelongelokalunga shokugamena eputuko lyamo nokuthigulula kwaakwanezimo oya lengwa unene shi vulithe okuyelelwa kwopambepo. Oyendji ohaa tala ko owala elongelokalunga ngaashi oshinima shokuhekeleka aankundi naamboka ye na omaupyakadhi; yo kaye wete nando omauwanawa galwe ngoka haga vulu okumonika mulyo. ‘Elongelokalunga oli li nawa ngele u na ethimbo lyalyo nenge we li pumbwa,’ yamwe taa ti, ‘ihe ou na okukala wi inekela ngoye mwene okukala nomwenyo nokufuta oolekenenga dhoye.’
Mbela oshike shi li konima yokwaanakonasha huka? Omatompelo ogendji otaga vulu okugandjwa. Shotango, osho omudhingoloko gwopankalathano. Aagundjuka oyendji oya mona elongo lyelongelokalunga eshona nenge inaaya mona sha nokuli. Itashi kumitha sho oyendji mboka ye li muuyuni mboka ya lenga noonkondo adhihe okulalakanena iikwamaliko taa koko e taa ningi aakuluntu ye hole unene omaliko.
Miilongo yimwe eihumbato ewinayi lyaauvithi yomo-TV aanalwiho noyaahe na uuyogoki yogoka naawiliki yomalongelokalunga ya simana oya ningitha wo aantu ya pilukile elongelokalunga, ngaashi naanaa ekwatathano lyelongelokalunga niinima yoopolotika niita lye shi ningi. Otashi yelithwa kwaashoka sha ningilwa elongelokalunga lyaShinto muJapani. “Sho iita [Iita Itiyali yUuyuni] muAguste mo 1945 inaayi sindana, omahala omayapuki gaShinto oga thikamenwa komukundu omunene,” oEncyclopœdia of the Japanese Religions osho tayi ti. Shinto, ngoka a hwameke ombepo yiita noku uvaneke esindano, okwa nikitha aantu oluhodhi. Edhiladhilo kutya kapu na kalunga nenge Buddha olya taandele mbala.
Ihe mbela otu na tuu okukala tu uvitile lelalela omataloko gokwiihola mwene gopokathimbo ombili—ngoka ge na sha owala nethimbo lyongashingeyi? Aantu oyendji oye na ombepo yi li nawa yokukonakona. Yo oya hala okutseya mpoka yo ya zi, openi yo taa yi, omolwashike ye lile po nonkene ye na okukala. Yo otaa vulu okukala ye li nawa ngele ye na etegameno. Itashi uvitha ombili okuundulila omapulo kombinga yonkalamwenyo mpeya nenge oku ga mwenena nedhiladhilo kutya “iinima mbika kayi shiwike.” Bertrand Russell ngoka ini itaala muKalunga okwa ti nokuli kutya ye oku na ‘uuwehame inaau monika nale, uudhigu noonkondo—ekongo lyasha oshindji shi vulithe shoka uuyuni tau vulu oku mu pa.’ Elongelokalunga lyashili otali vulu okuhulitha po ekongo ndyoka. Ihe ongiini mbela? Euliko lini po li li po mbela kutya elongelokalunga kehe olya gwana okutalika ko sha kwata miiti?