Hafela oilonga yokuninga ovanhu ovahongwa
‘Indeni hano, ka ningeni ovanhu ovahongwa.’ — MAT. 28:19.
1-3. (a) Ovaudifi vahapu ohava kala ve udite ngahelipi ngeenge tava konakona Ombibeli navamwe? (b) Omapulo elipi hatu ka kundafana?
OMUMWAMEME umwe wokuAmerika oo a kala ta longo pamwe nongudu yovapopi velaka lOshihindi okwa ti: “Onda kala handi konakona Ombibeli oule woivike 11 noukwaneumbo umwe wa dile koPakistan. Onghee hano, itashi kumwifa eshi twa li twa panga oukaume navo. Eshi oukwaneumbo oo wa li pokushuna kuPakistan, onda li nda kengela omahodi eshi nda li handi diladila kombinga yao. Kanda li ashike nda lila ngeno molwaashi hatu topoka nao, ndele onda li nda lila yo omolwehafo olo nda li handi kala ndi na ngeenge handi hongo oukwaneumbo oo kombinga yaJehova.”
2 Mbela naave owa li wa mona ehafo olo hali di mokukonakona Ombibeli naumwe ngaashi omumwameme oo a popiwa metetekelo? Jesus novahongwa vaye vomefelemudo lotete ova li va mona ehafo linene moilonga yokuninga ovanhu ovahongwa. Eshi ovahongwa 70 ovo Jesus a li a deula va etelela ehokololo lihafifa okudja moukalele, Jesus okwa li a “hafela pombada mOmhepo Iyapuki.” (Luk. 10:17-21) Sha faafana, ovaudifi vahapu kunena ohava mono ehafo linene moilonga yokuninga ovanhu ovahongwa. Oushili oo ou liwetikile moilonga yavo youdiinini. Pashihopaenenwa, mo 2007 omwa li mwa ningwa oupokati womakonakonombibeli omamiliyona ahamano netata lwaapo omwedi keshe.
3 Ashike ovaudifi vamwe inava makela natango ehafo olo hali di mokukonakona Ombibeli naumwe. Ovaudifi vamwe otashi dulika va efa nale okukonakona Ombibeli naumwe. Mbela omashongo elipi tashi dulika tu shakeneke eshi hatu kendabala okukala tu na ovakonakonimbibeli? Ongahelipi hatu dulu okufinda omashongo a tya ngaho? Omauwa elipi hatu ka mona eshi hatu ningi eenghendabala tu wanife po oshipango shaJesus osho tashi ti: ‘Indeni hano, ka ningeni ovanhu ovahongwa’? — Mat. 28:19.
Omashongo oo taa dulu okunyona po ehafo letu
4, 5. (a) Ovanhu vahapu ohave linyenge ngahelipi ketumwalaka letu moitukulwa imwe mounyuni? (b) Ovaudifi ohava shakeneke omashongo elipi moitukulwa imwe?
4 Moitukulwa imwe mounyuni, ovanhu ohava tambula ko nehafo oishangomwa yetu nohava kala va halelela okukonakona Ombibeli nafye. Ovalihomboli vamwe vokuAustralia, ovo va li tava kwafele pakafimbo moZambia, ova ti: “Omahokololo oo hatu udu ooshili. Ovazambia ohava pwilikine nawa. Ohashi shambula lela okuyandja oundombwedi mepandavanda. Ovanhu ovo vene have uya kufye. Vamwe ohava pula nokuli kondadalunde oifo oyo va hala.” Momudo umwe opo wa di ko, ovamwatate novamwameme moZambia ova li ve na ovakonakonimbibeli ve dulife po 200 000. Osho osha hala okutya, omuudifi keshe okwa li e na ovakonakonimbibeli ve dulife puumwe.
5 Mepingafano naasho, moitukulwa imwe mounyuni kashipu kovaudifi okuyandja oishangomwa ile okukonakona Ombibeli naumwe pandjikilile. Omolwashike mbela? Omafimbo amwe, ovaudifi ihava hange mo ovanhu momaumbo, ofimbo ovo tava hange momaumbo otashi dulika vehe na ohokwe melongelokalunga. Ovanhu ovo otashi dulika va putukila momaukwaneumbo oo inaa lenga elongelokalunga ile va kenyanana oihelele yomalongelokalunga oipupulu. Ovanhu vahapu ova hepekwa pamhepo, nova lolokifwa kovafita ovanaihelele. (Mat. 9:36) Onghee hano, ovanhu va tya ngaho otashi dulika shili va kale va angala eenghundafana dopaMbibeli.
6. Ovaudifi vamwe otashi dulika tava ungaunga nomashongo elipi?
6 Ope na natango eshongo limwe olo tali dulu okunyona po ehafo lovaudifi vamwe ovadiinini. Ovaudifi ovo otashi dulika va li hava longo noudiinini moilonga yokuninga ovanhu ovahongwa, ndele tava hakukilwa komikifi ile va ngabekwa koukulupe. Ope na natango oinima ikwao oyo tai dulu oku tu imba tu kale hatu hafele oilonga yokuninga ovanhu ovahongwa. Pashihopaenenwa, mbela oho kala u udite kutya ino wana okukonakona Ombibeli navamwe? Otashi dulika u kale u udite ngaashi Moses a li e udite eshi a li ta tumwa kuJehova a ka popye naFarao. Moses okwa li a lombwela Jehova a ti: “Akutu Omwene, ame nghi shii kupopya; onghela nongheleinya nonena eli.” (Ex. 4:10) Oshinima vali shimwe osho sha pambafana nokukala u udite ino wana osho okukala wa tila kutya pamwe ito ka pondola. Otashi dulika u kale wa tila kutya pamwe omunhu ita ka ninga omuhongwa waJesus molwaashi ove ku fi omuhongi a wanenena. Ponhele yokuninga eenghendabala, otashi dulika tu hepife eemhito dokukonakona navamwe, molwaashi ashike twa tila kutya pamwe itatu ke shi difa. Mbela ongahelipi hatu dulu okuungaunga nomashongo a tya ngaho?
Longekida omutima woye
7. Oshike sha li she linyengifa Jesus a kwafele ovanhu moukalele?
7 Oshinima shotete osho tu na okuninga osho okukala twa longekida omitima detu. Jesus okwa ti: “Osho shi yadi omutima, okanya ohake shi popi.” (Luk. 6:45) Molwaashi Jesus okwa li e na ko nasha neenghono nonghalonawa yovanhu, osha li she mu linyengifa e va kwafele. Pashihopaenenwa, eshi Jesus a li a didilika kutya Ovajuda vakwao kava li va filwa oshisho nawa pamhepo, okwa li e va “uditile onghenda.” Okwa li a lombwela ovahongwa vaye a ti: ‘Oilya oi li po ihapu, ilikaneni Omwene weteyo a tume ovateyi keteyo laye.’ — Mat. 9:36-38.
8. (a) Oshike osho tu na okudiladila kombinga yasho ngeenge tu li moukalele? (b) Oshike hatu dulu okulihonga meendjovo domukonakonimbibeli umwe?
8 Eshi hatu kufa ombinga moilonga yokuninga ovanhu ovahongwa, oshiwa okudiladila moule kombinga yomauwa oo twa mona eshi umwe a li a longifa efimbo laye opo a konakone nafye Ombibeli. Diladila yo kombinga youwa oo ovanhu ovo hatu shakeneke moukalele tava ka mona ngeenge otwe va twaalele etumwalaka lOuhamba. Omukainhu umwe okwa li a shangela koshitaimbelewa shomoshilongo shavo, a ti: “Onda pandula neenghono eshi Eendombwedi hadi uya okuhonga nge Ombibeli peumbo. Ondi shi shii kutya omafimbo amwe otashi dulika hadi kala da kenyanana nge, molwaashi ohandi di pula unene omapulo mahapu nohandi di kaleke po alushe efimbo la konda pwaalo twa udafana. Ashike ohadi lidiinikile nge nohadi kala da halelela okuhonga nge oinima oyo de lihonga. Ohandi pandula Jehova nosho yo Jesus eshi va tumina nge ovanhu va tya ngaho.”
9. Jesus okwa li unene a yandja elitulemo kushike, nongahelipi hatu dulu oku mu hopaenena?
9 Oshoshili kutya havanhu aveshe va li ve linyenga nawa eshi Jesus a li ta kendabala oku va kwafela. (Mat. 23:37) Ovanhu vamwe ova li va ninga ovahongwa vaye, ndele lwanima inava ka twa kumwe nomahongo aJesus nokudja opo “inava enda vali naye.” (Joh. 6:66) Ndele nande ongaho, Jesus ka li a efa nande ovanhu ovo inava tambula ko omahongo aye ve mu ningife a kale e udite kutya etumwalaka laye kali na ongushu. Jesus okwa li unene a lalakanena okulonga ouwa nonande eembuto dihapu odo a li a kuna momitima dovapwilikini vaye inadi imika oiimati. Okwa li a mona kutya epya ola fika okuteywa nokwa li a hafa neenghono eshi a li ta kufa ombinga moilonga yeteyo. (Lesha Johannes 4:35, 36.) Nafye otwa pumbwa okuyandja elitulemo koilya oyo tu wete kutya mafiku otai ka pumbwa okuteywa, ponhele yokukala hatu diladila kutya mepya itamu ka dja sha. Natu ka taleni kutya ongahelipi hatu dulu okukala tu na etaleko liwa li na sha noilonga yeteyo.
Kuna eembuto u na etimaumbwile loku ka teya
10, 11. Oshike to dulu okuninga po opo u kaleke po ehafo loye?
10 Omunamapya oha kunu eembuto daye e na etimaumbwile loku ka teya. Sha faafana, otwa pumbwa okuudifila ovanhu tu na etimaumbwile lokuhovela omakonakonombibeli. Ndele mbela ongahelipi ngeenge oho i alushe moukalele ndele ovanhu ashike vanini ho hange mo momaumbo ile ho mono shidjuu okuninga omalishuneko? Osho ohashi kala shinyemateka shili. Ndele mbela osho oshi na oku ku shololifa uha ye vali moukalele weumbo neumbo? Hasho nandenande! Oukalele weumbo neumbo ohau tu pe omhito yokupopya novanhu vahapu ovo inava pewa natango oundombwedi.
11 Ndele mbela ino hala okutamununa mo oukalele woye mokulongifa eenghedi dimwe vali dokuudifa opo u kaleke po ehafo loye? Pashihopaenenwa, mbela owa hetekela nale okuyandja oundombwedi kovanhu mepandavanda ile keenhele davo doilonga? Mbela ito dulu okukwatafana novanhu okupitila mongodi ile u kale ho kufa ko eenomola deengodi dovanhu ovo wa li ho udifile nale etumwalaka lOuhamba opo u kale ho kwatafana navo pangodi? Ngeenge owa kala ho ningi eenghendabala tadi twikile nokukala ho tifuka moukalele, oto ka kala wa hafa eshi to ka mona ovanhu vamwe tava tambula ko etumwalaka lOuhamba.
Nghee to dulu okuungaunga novanhu ovo vehe na ohokwe
12. Oshike hatu dulu okuninga po ngeenge ovanhu vahapu moshitukulwa shetu kave na naanaa ohokwe?
12 Mbela oto ka ninga po shike ngeenge ovanhu moshitukulwa sheni kave na ohokwe moinima yopalongelokalunga? Mbela ito dulu okulundulula omatwalemo oye opo u dule okupendula ohokwe muvo? Omuyapostoli Paulus okwa li a shangela ovaitaveli vakwao vomuKorinto, a ti: ‘KOvajuda onda kala ngaashi Omujuda; kwaava vehe nomhango onda kala nda fa ndihe nomhango nonande inandi kala ndihe nomhango yaKalunga.’ Mbela oshike sha li she linyengifa Paulus a kale ha tifuka? Okwa ti: “Onda ninga omukwao waaveshe muaishe, opo ndi xupife nande ovamwe.” (1 Kor. 9:20-22) Mbela nafye ohatu kundafana oinima oyo tai pendula ohokwe movanhu ovo ve li moshitukulwa shetu? Ovanhu vahapu ovo ihava i komalongelokalunga luhapu ohava kala va hala okuxwepopaleka omakwatafano momaukwaneumbo avo. Otashi dulika yo va kale va hala okushiiva kutya elalakano longhalamwenyo olashike. Oshike hatu dulu okuninga po tu pendule ohokwe yovanhu va tya ngaho opo va pwilikine ketumwalaka lOuhamba?
13, 14. Oshike hatu dulu okuninga po opo tu kale hatu hafele neenghono oilonga yokuninga ovanhu ovahongwa?
13 Ovaudifi ohava hafele neenghono oilonga yokuninga ovanhu ovahongwa nokuli nonande otava longo moitukulwa omo ovanhu vahapu ihava ulike lela ohokwe. Osho ohashi ende ngahelipi mbela? Ovaudifi va tya ngaho ohave lihongo omalaka oshinailongo. Ovalihomboli vamwe vomido 60 nasha ova li va didilika kutya moshitukulwa shavo omu na ovanafikola Ovachina omayovi ovo va tembukila mo pamwe nomaukwaneumbo avo. Omushamane okwa ti: “Osho osha li she tu linyengifa tu lihonge Oshichina. Nonande okwa li she tu pula tu kale hatu longifa efimbo lonhumba efiku keshe opo tu lihonge elaka olo, otwa ka kala hatu konakona Ombibeli nOvachina vahapu moshitukulwa shetu.”
14 Ngeenge ito dulu okulihonga elaka loshinailongo, oto dulu okukala ho longifa okambo Good News for People of All Nations opo u kwafele ovanhu ovo hava popi omalaka amwe e lili. Oto dulu yo okukala ho humbata oishangomwa i li momalaka ovanhu ovo ho shakeneke moshitukulwa sheni. Oshoshili kutya ohashi pula efimbo neenghendabala da wedwa po okupopya novanhu ovo hava popi omalaka amwe nova dja momaputuko e lili noku lili. Ndele nande ongaho, ino dimbwa efinamhango olo tali hangwa mEendjovo daKalunga, tali ti: “[Ou] ta kunu nepuniko, ota teya yo nepuniko.” — 2 Kor. 9:6.
Eongalo alishe oli na oshinakuwanifwa shokuninga ovanhu ovahongwa
15, 16. (a) Omolwashike taku dulu okutiwa kutya oilonga yokuninga ovanhu ovahongwa oi li oshinakuwanifwa sheongalo alishe? (b) Ovanamido ohava dana onghandangala ilipi?
15 Oilonga yokuninga ovanhu ovahongwa kai fi oshinakuwanifwa shomunhu umwe auke. Ponhele yaasho, oi na okulongwa keongalo alishe. Omolwashike taku dulu okutiwa ngaho? Jesus okwa ti: “Opo tuu opo aveshe tave mu koneke kutya, nye ovalongwa vange, ngenge mu holafane.” (Joh. 13:35) Ngeenge ovakonakonimbibeli ve uya kokwoongala, ohava kala va tunhukwa omolwohole oyo hatu ulikilafana pokwoongala. Omukonakonimbibeli umwe okwa ti: “Ohandi kala nda hafa neenghono ngeenge ndi li pokwoongala. Ovanhu ohava ningifa nge ndi kale lela ndi udite ouumbo.” Jesus okwa li a popya kutya aveshe ovo tava ka ninga ovashikuli vaye oshi na oupu va kale ve tondike kovapambele vavo. (Lesha Mateus 10:35-37.) Ndele nande ongaho, okwa li a udaneka yo kutya ovanhu va tya ngaho otava ka mona ‘ovamwaxe ovalumenhu novakainhu nooina nounona’ vahapu vopamhepo meongalo lopaKriste. — Mark. 10:30.
16 Ovamwatate novamwameme ovanamido ohava dana onghandangala ya fimanenena mokukwafela ovakonakonimbibeli va ninge exumokomesho. Ngahelipi mbela? Nonande ovanamido vamwe ihava dulu okukonakona Ombibeli novanhu kuvo vene, ohava pameke eitavelo lovanhu aveshe ovo hava kala pokwoongala okupitila momanyamukulo avo taa tungu. Ondjokonona yavo youdiinini eshi va kala tava ende “mondjila youyuki” ohai weda ko kewapalo leongalo nohai shilile ovanamitimadiwa kehangano laKalunga. — Omayel. 16:31.
Nghee hatu dulu okufinda oumbada
17. Oshike hatu dulu okuninga po opo tu finde omaliudo okukala tu udite twa fa inatu wana?
17 Ongahelipi ngeenge oho kala u udite kutya ino wana okukonakona Ombibeli naumwe? Dimbuluka kutya Jehova okwa li a kwafela Moses moku mu pa omhepo iyapuki nosho yo omulongi pamwe naye, Aron, oo a li omumwaina waMoses. (Ex. 4:10-17) Jesus okwa li a udaneka kutya omhepo yaKalunga otai ke tu kwafela opo tu wanife po oilonga yokuyandja oundombwedi. (Oil. 1:8) Kakele kaasho, Jesus okwa li a tuma ovaudifi va ka longe ve li oovavali. (Luk. 10:1) Onghee hano, ngeenge ohashi kala eshongo kwoove okuninga ekonakonombibeli, ilikana kuKalunga opo e ku pe ounongo okupitila momhepo yaye nokuninga elongekido opo u kale ho longo pamwe nomuudifi e na owino, oo ta dulu okukala etwomukumo kwoove nota dulu oku ku kwafela. Otashi pameke eitavelo letu okudimbuluka kutya Jehova okwa hoolola “oingone mounyuni,” sha hala kutya, ovanhu vongaho, opo va wanife po oilonga oyo ikumwifi yokuninga ovanhu ovahongwa. — 1 Kor. 1:26-29.
18. Ongahelipi hatu dulu okufinda oumbada wokukala twa tila kutya itatu ka pondola?
18 Ongahelipi hatu dulu okufinda oumbada wokukala twa tila kutya itatu ka pondola? Oshiwa okudimbuluka kutya oilonga yokuninga ovanhu ovahongwa kai li ngaashi oikulya oyo hai kala iwa ile ii she likolela unene tuu komuteleki wayo. Ponhele yaasho, okuninga omunhu omuhongwa osha kwatela mo oinima itatu. Shotete, Jehova oye unene ha dana onghandangala ya fimanenena mokunanena oohandimwe kuye. (Joh. 6:44) Oshitivali, fyeni pauhandimwe nosho yo vamwe meongalo ohatu ningi eenghendabala eshi hatu longifa ounghulungu wokuhonga opo tu kwafele ovakonakonimbibeli va ninge exumokomesho. (Lesha 2 Timoteus 2:15.) Oshititatu, ovakonakonimbibeli ove na okukala metwokumwe naasho tave lihongo. (Mat. 7:24-27) Oshoshili kutya otashi dulu oku tu nyemateka ngeenge omukonakoni a efa po okukonakona Ombibeli, ndele natu lineekele kutya ovakonakonimbibeli vetu otava ka ninga omahoololo a yuka. Ashike hauxuuninwa, keshe umwe pauhandimwe oku na “okulihokolola ye mwene kuKalunga.” — Rom. 14:12.
Omauwa elipi hatu ka mona?
19-21. (a) Omauwa elipi hatu mono okupitila mokukonakona Ombibeli navamwe? (b) Jehova oha tale ko ngahelipi ovaudifi aveshe ovo hava kufa ombinga moilonga yokuudifa?
19 Okukonakona Ombibeli novanhu ohaku tu kwafele tu kale hatu kongo tete Ouhamba. Ohaku tu kwafele yo tu findile eeshili dEendjovo daKalunga momadiladilo nomomitima detu. Ongahelipi okukonakona Ombibeli navamwe haku tu kwafele moshinima osho? Omukokolindjila umwe wedina Barak okwa ti: “Okuninga omakonakonombibeli ohaku ku linyengifa u kale omukonakoni muwa wEendjovo daKalunga. Onda mona kutya tete ondi na okuhapupalifa eshiivo lange mwene opo ndi dule oku ka honga vamwe.”
20 Ngeenge ku na omukonakonimbibeli, mbela osho osha hala kutya Kalunga ina valula eenghendabala doye? Hasho nandenande! Jehova oha pandula neenghono eenghendabala odo hatu ningi opo tu mu fimanekife. Aveshe ovo hava kufa ombinga moilonga yokuudifa ove li “ovalongi pamwe naKalunga.” Ndelenee okukonakona Ombibeli naumwe ohaku tu etele ehafo la wedwa po unene tuu ngeenge tu wete Kalunga ta kulike eembuto odo twa kuna. (1 Kor. 3:6, 9) Omukokolindjila umwe wedina Amy, okwa ti: “Ngeenge to tale omukonakonimbibeli woye ta ningi exumokomesho, oho kala u udite u na oshikolo shokupandula Jehova eshi te ku longifa u yandje oshali ikumwifi komunhu a tya ngaho, sha hala okutya, oufembanghenda wokushiiva Jehova nomhito yoku ka mona omwenyo waalushe.”
21 Ngeenge otwa kala hatu ningi eenghendabala ngaashi hatu dulu opo tu hovele omakonakonombibeli, otashi ke tu kwafela tu kale twa yandja elitulemo kokulongela Jehova paife notashi ka pameka eteelelo letu loku ka xupa nokuya mounyuni mupe. Kekwafo laJehova, otashi dulika yo tu kwafele vamwe va ka xupifwe. (Lesha 1 Timoteus 4:16.) Osho itashi ke tu etela tuu ehafo!
Oto dimbuluka?
• Omashongo elipi taa dulu okwiimba ovaudifi vamwe vaha konakone Ombibeli navamwe?
• Oshike hatu dulu okuninga po ngeenge ovanhu vahapu moshitukulwa shetu kave na lela ohokwe?
• Omauwa elipi hatu mono ngeenge hatu konakona Ombibeli navamwe?