A4
Lebitso la Modimo ka Mangwalong ya Seheberu
Dihlaka tsa Seheberu tsa lebitso la Modimo tsa gore ne ba di berekisa nakwela ba soko ya bobhantiting Bhabhilona
Dihlaka tsa Seheberu tsa lebitso la Modimo tsa gore ne ba di berekisa ka nthago ga mo ba buyye Bhabhilona
Lebitso la Modimo la go ba le kanne ya dihlaka tsa Seheberu יהוה, le nyarela gana hala ga 7 000 ka Mangwalong ya Seheberu. Hlatollo yowa mo yi hlatolla dihlaka tsone kanne ya tsona tsa gore di tšibega go le Tetragrammaton, yi re ke “Jehova.” Lebitso lone ke lona le nyarelang ka matla ka ho Bhayibeleng. Le mo bo ba gore ba hlohletsele ke moya wa go hlawolega ba berekisiye direto le mantsu ya gore maa mo hlatolla ya go tshwana le “Wa Matšhika ka moka,” “Wa ku Malenghelengheng” le “Morena,” Tetragrammaton ke lona lebitso lo ba le berekisang mo ba bolabola ka Modimo.
Jehova Modimo ke yene ye a butsiyeng bo ba go ngwala Bhayibele gore ba berekise lebitso lage. Mo re beyisa, o hlohletsele moporofeta Juwele gore a ngwale gore: “Ye mongwana le ye mongwana ye a bitsang lebitso la Jehova o nyoko phonisiwa.” (Juwele 2:32) Fote Modimo o makiye gore ye mongwana wa bo ba ngwadiyeng Pisalema, a ngwale gore: “Nkare batho ba ka di tšiba, gore wene wa gore lebitso lago ke Jehova, ke wene o ntoši Wa Malenghelengheng gedimo ga lefase ka mokana ga lona.” (Pisalema 83:18) Gabutšibutši lebitso lowa la Modimo le nyarela gana hala ga 700 ga puku ya Dipisalema fela—puku ya direto ya gore batho ba Modimo ne ba nyoko hlaya direto tsa yona ka hlogo ba boya ba di yepelela. Byalo ke ntaba lebitso la Modimo le se šiyo ga dihlatollo tsa go tlala tsa Bhayibele? Byalo ke ntaba hlatollo yowa yi berekisa lentsu “Jehova”? Fote lebitso lowa la Modimo, la Jehova le ra gore king?
Ditlopo tsa Pisalema tsa gore di ga Lengwalo la go Phutiwa la gore ne le le Lewatleng la go Kgwa tsa gore ba di ngwadiye ka 1 C.E go segela ka 50 C.E. Ga mokgwa wone wa go ngwala ba berekisiye dihlaka tsa Seheberu tsa gore ke mo ba tlwayele go di berekisa ka nthago ga mo ba buyye bobhantiting ku Bhabhilona, mara mongwalo wa Tetragrammaton wo nyarela gatleletlele ga dihlaka tsa ku botala tsa Seheberu
Ke ntaba lebitso lowa le se šiyo ga dihlatollo tsa go tlala tsa Bhayibele? Go na le mabaka ya go sa tshwane. Ba bangwana ba re a di šinyi di nyaka gore Modimo wa Matšhika ka Moka a be le lebitso la go mo hlawola. Ba bangwana di šupetsa nkare ba kutšetsele ke setšo sa Sejuda gore ba sa berekisi lebitso lowa, nakwenngwana ne ba fo kwa nkare baa dhelela. Ba bangwana ba tseya gore go kawone go berekisa mabitso ya go thanaka ya go tshwana le “Morena” le “Modimo” ka gore a go tšibege gore lebitso la Modimo ne ba le bitsa byang. Mara ditaba tsone tsa gore di ya phigisa a di nape di kwagala ka gore:
Bo ba hlayang gore a di šinyi di nyaka gore Modimo wa Matšhika ka Moka a be le lebitso la go mo hlawola, a ba yisi felo ka taba ya gore dikhopi tsa ku botala tsa Lentsu lage, le tsa gore ne di le gona ka nakwela Kreste a soko segela di na le lebitso la Modimo. Ka mokgo re šeleng re bolabodiye ka ho kgakala, Modimo o makiye gore lebitso lage le nyarele gana hala ga 7 000 ka Lentsung lage. Di fo ba lekgwaying gore o nyaka gore re tšibe lebitso lage fote re le berekise.
Bo ba go hlatolla ba gore ba tlusiye lebitso lowa ka taba la go latelela setšo sa Majuda ba libala taba ye ngwana ye kgolo. Le mo nkare bomabhalane ba bangwana ba Majuda ke mo ba sa nyake go bitsa lebitso lowa, a baa le ntsha ga Dibhayibele tsa bona. Lebitso lowa le nyarela ga tlele ga mangwalo ya go phutiwa ya gore ba ma krayye ku Qumran, ya gore yi thina le Lewatle la go Kgwa. Ba bangwana ba go hlatolla Bhayibele ba šupetsa gore lebitso la Modimo ke mo le nyarela mangwalong ya mathomothomo, ba ngwadiye sereto sa gore “MORENA” ka dihlaka tse dikgolo mo ne le nyarela gona. Byalo ke ntaba bo ba go hlatolla ba yye ba tlosa lebitso la Modimo ka mo Bhayibeleng ka dipelo tse ditšhwewu ba kene ba tšiba gore le nyarele gatleletlele ka mo Bhayibeleng? Ke mang a ba dumeleleng gore ba le tlose? Tsone di tšiba ke bona.
Bo ba gore ba re lebitso la Modimo a le ya tshwanela go berekisiwa ka gore a go nape go tšibega gore le bitsiwa byang, la Jeso lona ba le berekisa ba lokologiye. Mara malata ya Jeso ya ku botala ne ma bitsa lebitso la Jeso ka mokgwa wa go sa tshwane le wo Makreste ya lekgono ma le bitsang ka gona. Di ka fo makega gore Makreste ya Majuda ne ma re lebitso la Jeso ke Ye·shuʹa‛. Ke mokane sereto sa gore “Kreste” ke mo go le Ma·shiʹach, kela “Mesiya.” Makreste ya go bolabola Segerika ke mo ba re ke I·e·sousʹ Khri·stosʹ, ke mokane Makreste ya go bolabola Selathini ne ba re ke Ieʹsus Chriʹstus. Moya wa go hlawolega wo makiye gore lebitso lowa le ngwadiwe ka Bhayibeleng ka hlatollo ya Segerika, go šupetsa gore Makreste ya ku botala ma le berekisiye ka mokgwa wo ne wo tlwayelegiye ka mmolabolo wa bona. Le Komiti ya Hlatollo ya Lefase la Nyuwane yi bona di kwagala kwagala ka matla go berekisa lebitso “Jehova,” le mo nkare a go nape go ba ka mokgo ne ba le bitsa ka gona ka Seheberu sa ku botala.
Byalo ke ntaba Hlatollo ya Lefase la Nyuwane yi berekisa lebitso “Jehova”? Ka Sekgowa, kanne ya dihlaka tsa Tetragrammaton (יהוה) di yemela ke YHWH. Go fo tshwana le ka mokgo mantsu ya ku botala ya Seheberu ke mo ba ma ngwala ka gona, le Tetragrammaton ke mo yi se na dihlaka tsa go bopa lentsu. Mo ba kene ba berekisa mmolabolo wa ku botala wa Seheberu ka moka matšatši, ne di le lula gore ye a balang a tšhele dihlaka tso di nyakegang.
Mo go šele go fitiye gana hala ga sekete sa mengwaga ba fetsiye go ngwala Mangwalo ya Seheberu, bo ba go tšhutega ba Majuda ba krayye mokgwa wa go bitsa mantsu kela dilo tsa go šupetsa gore ba ka berekisa dihlaka difeng mo ba bala Seheberu. Ka nako yonone, Majuda ya go tlala ne ma tseya gore a di ya loka go bitsa lebitso la Modimo, byalo ke mo ma berekisa mantsu ya mangwana sekgaleng sa lona. Byalo, di šupa nkare mo ba kopolla Tetragrammaton ba berekisiye dihlaka tsa go maka gore lentsu le bitsege tsa Adonai kela Elohim le kanne ya dihlaka tsa gore di yemela lebitso la Modimo. Byalo, mangwalo ya ku botala ya go ba le dihlaka tsone a ma re gelepe go tšiba gore lebitso lone ke mo ba le bitsa byang ka Seheberu. Ba bangwana ba kwa nkare lebitso lone gabutši ke “Yahweh,” hala ba bangwana bona ba tla ka ya mangwana ya go sa tshwane. Lengwalo la go Phutiwa la gore ne le le Lewatleng la go Kgwa la gore mo ga lona ke mo go na le sekopa sa puku ya Lefitiko ka Segerika le hlatolla lebitso la Modimo go le Iao. Go tokegela gana hone, bo ba go ngwala ba gore ke Magerika ba ku botala le bona ba tla ka mokgwa wo mongwana wa go bitsa lebitso lone ba re ke Iae, I·a·beʹ, le I·a·ou·eʹ. Mara a di nyake re šinya re beya molawo. A re tšibi gore malata ya Modimo ya ku botala ke mo ma le bitsa byang lebitso lowa ka Seheberu. (Genesi 13:4; Eksoda 3:15) So re se tšibang ke gore Modimo o berekisiye lebitso lage ba le berekisa mo a bolabola le batho bage, le bona ba yye ba fetsa ba mmitsa ka lona, fote ke mo ba sa tšhabe go le berekisa mo ba bolabola le batho ba bangwana.—Eksoda 6:2; 1 Magoši 8:23; Pisalema 99:9.
Byalo ke ntaba hlatollo yowa yi berekisa lebitso “Jehova”? Ka taba la gore lebitso lone la Modimo ke botala le berekisiwa ka mmolabolo wa Sekgowa.
Lebitso la Modimo ga Genesi 15:2 ga hlatollo ya William Tyndale ya mangwalo ya mathomo ya Bhayibele ya 1530
Hlatollo ya lebitso la Modimo ka Sekgowa yi nyarele la mathomo ka 1530 ga hlatollo ya William Tyndale ga kapheta ya dipuku tso a di hlatolliyeng tsa mathomo tsa Bhayibele. O yitseri ke “Iehouah.” Mmolabolo wa Sekgowa wo yye wa tšhentšha mo nako yi kene yi ya, le mapeletelo ya lebitso la Modimo ma yye ma tšhentšha. Mo re beyisa, ka 1612, Henry Ainsworth o yitseri ke “Iehovah” ga hlatollo yage ka mokana ga yona ya puku ya Dipisalema. Ke mokane ka 1639 mo mmereko wage wo hlatolliwa ka bonyuwane ba boya ba phrinta le kapheta ya dipuku tsa mathomo tsa Bhayibele, ba yitseri ke “Jehova.” Ka 1901, bo ba hlatolliyeng Bhayibele ya American Standard Version ba berekisiye lebitso “Jehova” mo go nyarelang lebitso la Modimo ga mangwalo ya Seheberu.
Mo Joseph Bryant Rotherham wa go hlompega wa gore o tšhutele Bhayibele a hlatolla gore ke ntaba a berekisiye lentsu “Jehova” a sa berekisa “Yahweh” ga tso a di hlatolliyeng ka 1911 ga Studies in the Psalms, o re ne a nyaka go berekisa “mokgwa wa go bitsa lebitso lone wa gore batho bo ba balang Bhayibele ba wo tlwayele (wa gore fote ne wo yamogelega).” Ka 1930, morene mongwanna wa go tšhutela tso tsa Bhayibele ye ba reng ke A. F. Kirkpatrick o hlayye tsa go yelana le taba yowa ga taba ya ka mokgo lebitso la “Jehova” ba le berekisiyeng. O yitseri: “Bo ba go tšhutela tso tsa mantsu ba phigisana ka gore lebitso lowa mo ba le bala go tshwanele go be Yahveh kela Yahaveh; mara di šupetsa nkare lowa la JEHOVA le tlele ka matla ga mmolabolo wa Sekgowa, fote taba ye kgolo a yi gore lebitso lone ba le bitsa byang mara taba ke gore ke mong lona, a go fo ba sereto go tshwana le ‘Morena.’ ”
Tetragrammaton, YHWH: “O Maka Gore Dilo di Makege”
Lentsu HWH: “di makege”
Jehova yi ra gore king? Ka Seheberu, lebitso Jehova le tšwa ga lentsu la gore le rela gore “go ba gona,” ba bangwana ba go nyakolla ba go tlalanyana ba nagana gore mantsu yane ka Seheberu ma rela go maka gore dilo di be gona. Byalo bo ba Komiti ya Hlatollo ya Lefase la Nyuwane ba re lebitso la Modimo le rela “O Maka Gore Dilo di Makege.” Bo ba go tšhutela Bhayibele a ba yi kwisisi go tshwana taba yowa, byalo re ka sa nape re beya molawo wa gore lebitso lone le ra gore king. Mara hlatollo ya lebitso lowa yi tshwanela Jehova gabutši ka taba la gore o makiye dilo ka mokana ga tsona fote o maka dilo tso a di tshepisiyeng. Aa fo maka gore lefase lowa le be gona le go maka gore batho ba go hlalefa ba be gona, mara mo dilo di kene di makega, yene o ya mahlong a maka gore tso a di nyakang le tso a nyakang go di segelela di tšibege.
Byalo, lebitso la Modimo a le fo yemela so se hlatollang ke lengwalo la Eksoda 3:14, ya gore: “Ke Nyoko ba so ke Nyakang go ba Sona” kela, “So ke Nyakang go ba Sona ke Nyoko ba Sona.” Mo re bolabola nnete, mantsu yane a ma nape ma hlatolla lebitso la Modimo gabutši. Mara ma wunyulla mokgwa wo mongwana wa gabutši ka Modimo, wa gore ga seyemo se sengwana le se sengwana o ba so a nyakang go ba sona gore a thogo segelela tso a di nyakang. Mara le mo lebitso la Jehova le ka fo ba le hlatollo ya mošaga wonone, tsone a di rele gore di ya mo kgerela ga so a nyakang go ba sona. Taba yone yi kena le ga tso a di makiyeng le tso a nyakang go di segelela.