Ditodi tsa Sepukwane sa Mogahlano wa Maphelelo le Matšhomayelelo
MAY 7-13
MAKOLWANE KA TENG GA LENTSU LA MODIMO | MAREKA 7-8
“Kakola Phate Yago ya Mohlopego o N’latelele o sa Fetse”
(Mareka 8:34) Ke mokane a bitsa mogoba le bo ba mo latelelang a bolabola nabo a re: “Mo nkare go na le ye a nyakang go tla ka nthago gaka, a tiphige ke mokane a kakole phate yage ya mohlopego a n’latelele a sa fetse.
nwtsty tso di fatisisiwweng ga Mar 8:34
a tiphige: Kela “a lesetse dilo tsage ka mokana ga tsona.” Sowa se šupetsa gore motho wa nyaka go šinya a tikona kela go lesetsa dilo tso a nang natso ka taba la Modimo. Mantsu yawa ka Segerika ma ka rela “go tigana wene mong,” fote ma kwagala gabutši ka taba la gore ma ka rela le go gana dilo tso wene mong o di nyakang, tso o di nabelang le go tiketla. (2Ko 5:14, 15) Mareka o berekisa lentsu lolone la Segerika mo a hlatolla Petro nakwela a phiga Jeso.—Mar 14:30, 31, 72.
w92 8/1 17 ¶14
O Taboga Byang mo o Kene o Tabogela Lephelong?
14 Jeso o butsiye bo ba tšhutang gage le batho ba bangwana bo ne ba gahlanne a re, “Mo nkare go na le ye a nyakang go tla ka nthago gaka, a tiphige (kela, “di nyaka a tigane,” Charles B. Williams,”) ke mokane a kakole phate yage ya mohlopego a n’latelele a sa fetse.” (Mareka 8:34) Mo re dumela go maka tsotsowa, di nyaka re tikemisele go maka ka mokg’onone “re sa fetse,” go se ka taba la gore go tigana go nyoko re neya selo se sengwana sa go hlawolega, mara ka taba la gore mo re ka tšhoga re makiye selo se sengwana sa go sa hlamatsega, selo sa go sa yi ka tsela, tsotsone di ka napa di sinyeletsa le tsela tsa go bafala tsa gore re di makiye botala, go nyoko napa go šaša le tshepo ya lephelo la go ya go yye. Mo motho a kene a gola ga tso tsa Modimo, ga go tlala di šupetsa ka gonyana ka gonyana, mara tsotsone di ka sinyega ka go yakgoswa mo a ka sa duli a hlahlamme!
(Mareka 8:35-37) Ka taba la gore ye a nyakang go phonisa lephelo lage, o nyoko ba a psyile, mara ye a felelang ke lephelo lage ka taba laka le ka taba la ditaba tsa go bafala o nyoko le phonisa. 36 Mara gabutšibutši motho di nyoko mo gelepa ka ying mo a kraya dilo tsa lefase lowa ka mokana ga tsona mara a felela ke lephelo? 37 King gabutšibutši sa gore motho a ka se ntsha gore a thogo patelela lephelo lage?
w08 10/15 25-26 ¶3-4
O Nyoko Patela ka Ying Gore o Thogo Phela go ya go Yye?
3 Ka nako yonone, Jeso o butsisiye diputsiso ka dipedi tsa go makatsa, o yitseri: “Motho di nyoko mo gelepa ka ying mo a kraya dilo tsa lefase lowa ka mokana ga tsona mara a felela ke lephelo?” le ya gore, “King gabutšibutši sa gore motho a ka se ntsha gore a thogo patelela lephelo lage?” (Mareka 8:36, 37) Phetolo ya putsiso ya mathomo a yi hlope le ka gonyana. Motho a di mo gelepe ka selo mo a kraya dilo tsa lefase lo ka mokana ga tsona mara a felela ke lephelo. Dilo tso re nang natso di natefa mo re phela. Jeso o butsisiye putsiso ya bobedi, a re: “King gabutšibutši sa gore motho a ka se ntsha gore a thogo patelela lephelo lage?” yi ka fo ba yi gopotsiye bo ba mo theetseleng ka tsela di hlayyeng ke Sathane nakwela ya Jobo mo a re: “Dilo ka mokana ga tsona tso motho a nang natso o nyoko di lesetsa ka taba la lephelo lage.” (Jobo 2:4) Tso Sathane a di hlayyeng go ka fo ba go le nnete ga ba bangwana ba gore a ba rapele Jehova. Ba go tlala ba re go ka fo thuhluga mo go thuhlugang, mara bona ba nyaka go bona go šala ba phela. Mara Makreste a ma yi tseye ka mokg’onone.
4 Re ya di tšiba tsa gore nakwela Jeso a le ho lefaseng, ne a sa tlela go re maka gore re philege, re ghanye, kela go lefisa lephelo ga lefase lowa. Ke mo a tlele go re šupetsa gore re ka phela go ya go yye ga lefase la nyuwane, fote taba yonone ya gore re ka di kgona go phela go ya go yye, ke yona re yi tseyelang gedimo ka matla. (Johane 3:16) Mokreste ke yene a ka kwisisang gore putsiso ya Jeso ya mathomo gabutšibutši yi ra gore, “Motho di nyoko mo gelepa ka ying mara mo a kraya dilo tsa lefase lowa ka mokana ga tsona mara a sa tle a kraya lephelo la go ya go yye?” Phetolo ke gore, A di mo gelepe le ka gonyana. (1 Johane 2:15-17) Mo re nyaka go fetola putsiso ya Jeso ya bobedi, re ka tiputsisa gore, ‘Ke tikemisele go tikona dilo go segela kaye gana byalo gore ke thogo tshepa gore ka nnete le nna ke nyoko phela ga lefase la nyuwane?’ Ka mokg’o re nyoko fetolang putsiso yone, le ka maphelelo ya rune, re nyoko šupetsa gore tshepo ya rune yi tiyye go segela kaye.—Yi yelana le Johane 12:25.
(Mareka 8:38) Ka taba la gore ye mongwana le ye mongwana ye ke mo tšebisang fote a tšebisa le ke tso ke di bolabolang ga lefase lowa la go tlala bonghwahla le go sinya, le Morwayi wa motho o nyoko tšeba ka taba lage mo a segela a kene a gadimisa ke papage a na le barongwa ba go hlawolega.”
Morwayi wa Motho ke Mang?
Eya, di nyaka bo ba latelelang Jeso ba be le lešiši fote ba tikone dilo tse dingwana mo ba nyaka go mo jabodisa. Jeso o re: “Ye mongwana le ye mongwana ye ke mo tšebisang fote a tšebisa le ke tso ke di bolabolang ga lefase lowa la go tlala bonghwahla le go sinya, le Morwayi wa motho o nyoko tšeba ka taba lage mo a segela a kene a gadimisa ke papage a na le barongwa ba go hlawolega.” (Mareka 8:38) Eya, mo Jeso a tla, “ye mongwana le ye mongwana o nyoko mo neya di ya ka gore ke mo a titshwere byang.”—Matewu 16:27.
Go Wunyulla tso di Wutammeng ka Baebeleng
(Mareka 7:5-8) Byalo Mafaraseyi le bamangwalo ba mmutsisa ba re: “Ke ntaba bo ba tšhutang gago ba sa latelele setšo sa banna ba botala, mara ba ja tsa go ja ka matsogo ya dithila?” 6 A re ga bona: “Jesaya ke mo a resa mo a porofeta ka lune ba go timakisa, tsetsela di ngwadiwweng tsa gore, ‘Batho bowa ba nthanaka ka melomo, mara dipelo tsa bona di kgole ka matla le nna. 7 Ba fo makela moyano mo ba kene ba nrapela, ka taba la gore ba tšhutisa tso di bolabolang ke batho, ba re ke tsona.’ 8 Le lesetsa tso di bolabolang ke Modimo, la mamarela setšo sa batho.”
w16.08 30 ¶1-4
Diputsiso tsa bo ba Šeleng ba Badiye
Taba yowa ya go hlapa matsogo, ke ntaba yi hlupiye ka matla ga manaba ya Jeso?
▪ Tso Jeso le malata yage ne ba ba lebela ga tsona ke mo di tlele, le ga yonowa ke mo ba ba lebela. Molawo wa Moše ke mo wo na le melawo ya go tlalanyana ga tsa menyanya ya go yela, mo wo bolabolela dilo tsa go tshwana le dithila tsa go tšwa ho mmeleng, lephera le ditopo tsa batho le tsa diphoofolo. Ke mo wo bolabola le ka gore dithila tsone di ka tlosiwa byang. Motho a ka yela mo a ka maka sehlabelo, a hlapa kela a fokela.—Lef., ditem. 11-15; Dip., tem. 19.
Bo ba go yeta bodumedi ka mahlong ba Majuda ba hlatolliye gabutši dilo ka mokana ga tsona tsa melawo yewa. Puku ye nngwana mo yi bolabola ka selo se sengwana le se sengwana sa gore ne se maka gore motho a sa yele, yi re ke mo “go butsisiwa gore a ka maka king gore a šinye a thilafala, a ka thilafala byang le go segela kaye, a ka tsheletsa ba bangwana byang, ke dilo tsa mošaga mang tso di ka tšhogang di makiwwe gore di šale di sa yela, ke mokane gwa lebelediwa gore motho yenene a ka berekisa mokgwa wofeng wa go hlapa gore a thogo yela.”
Bo ba gore ba tinisa ke Jeso ba mmutsisiye gore: “Ke ntaba bo ba tšhutang gago ba sa latelele setšo sa banna ba botala, mara ba ja tsa go ja ka matsogo ya dithila?” (Mareka 7:5) Manaba yane ya madumedi ke mo ma sa rele go maka dilo tsa go yela. Bowa ba go yeta bodumedi mahlong ke mo ba maka dilo tsone tsa go tšhela meetši mo matsong mo motho a ja, mara ke mo ba fo maka ka mokg’onone ka taba la gore go le setšo. Puku yowa go bolabodiwweng ka yona ka ho kgakala yi yeketsa ka gore: “Ba šinnye ba ganetsana, ba nyaka go tšiba gore di nyaka go berekisiwe lepolete la mošaga mang, meetši go be ya mošaga mang, mang o nyoko tšhelela mang le gore ba kgere kaye mo ba hlapa matsogo ka meetši yane.”
Jeso ke mo a sa tihlope ka dilo tsone tsa gore di nyaka ke batho. O butsiye bo ba go yeta mahlong ba bodumedi ba Majuda gore: “Jesaya ke mo a resa mo a porofeta ka lune ba go timakisa, tsetsela di ngwadiwweng tsa gore, ‘Batho bowa ba nthanaka ka melomo, mara dipelo tsa bona di kgole ka matla le nna [Jehova]. Ba fo makela moyano mo ba kene ba nrapela, ka taba la gore ba tšhutisa tso di bolabolang ke batho, ba re ke tsona.’ Le lesetsa tso di bolabolang ke Modimo, la mamarela setšo sa batho.”—Mareka 7:6-8.
(Mareka 7:32-35) Byalo ba mo leyela monna wa go thibega ditsebe wa gore tsa go bolabola di ya mo šita, ba kgopela gore a mmeye matsogo. 33 Ke mokane a ya naye ka thoko, a tlogiye hone mogobeng. Ke mokane a tšhela dinwana tsage ka ho ditsebeng tsa monna yene, mo a fetsa go tshwa mare, a tikisa lleme lage. 34 Ke mokane a lebelela legedimong, a goga moya ka matla a re gage: “Ephʹpha·tha,” yi ra gore, “Thibologa.” 35 Mo a re yane, ditsebe tsa monna yela tsa thibologa, le tsa go sa kgone go bolabola tsa lukisiwa, a thogo bolabola gabutši.
w00 2/15 17-18 ¶9-11
Ayitsano o na le “Monagano wa Kreste”?
9 Monna yewa ke mo a thibegiye ditsebe fote tsa go bolabola di mo šita. Ga Jeso di ka fo ba di yye tsa mmotsa gore monna yewa o tšhugiye kela o fo kwa di mo tšebisa. Byalo Jeso o yye a maka selo se sengwana sa gore a se ya tlwayelega. O yye ka thoko a na le monna yewa, ba yemela kgole le mogoba, makhukhung. Ke mokane Jeso a fo šupašupa gore a thogo botsa monna yewa so a leng thina le go se maka. A “tšhela dinwana tsage ka ho ditsebeng tsa monna yene, mo a fetsa go tshwa mare, a tikisa lleme lage.” (Mareka 7:33) Ka nthago, Jeso a lebelela gedimo a wona ka matla mo a kene a rapela go šupa gore ne di mmaba. Tso a di makiyeng ke mo di šupetsa monna yela gore, ‘Gana byalo ke thina le go go makela se sengwana ka taba la matšhika ya Modimo.’ Mafelelong Jeso a re: “Thibologa.” (Mareka 7:34) Monna yene a napa a thomisa go kwa fote ke mo a di kgona gabutši tsa go bolabola.
10 Ka nnete Jeso ke mo a tihlopa ka batho? Ke mo a ba kwela go baba, sosone se mo tšhofiye gore a nyake go ba kgomoletsa. Le rune Makreste, re ko ba re maka gabutši mo re tšhuta go nagana go tshwana le Kreste ga dilo tsa go tshwana le tso. Baebele yi re: “Nagananeng dilo tsa go tshwana ka mokana ga lune, tseyelananeng gedimo, di be nkare ke lune bana ba motho, le kwelane go baba, le tinyanafatsiye ka ho monaganong.” (1 Petro 3:8) Sosone se rela gore mo re bolabola le mo re maka dilo, re naganele ba bangwana.
11 Ka ho phutegong, re ka šupetsa gore re naganela ka mokg’o ba bangwana ba tikwang ka gona ka gore re ba hlompe, re ba tshware ka mokg’o le rune re nyakang go tshwariwa ka gona. (Matewu 7:12) Re nyoko ba re maka tsotsone mo re pasopa dilo tso re di bolabolang le ka mokg’o re di bolabolang ka gona. (Makolosi 4:6) O sa lebale gore ‘tso o di bolabolang o sa thomisa o nagana, di ka hlaba go tshwana le lerumo.’ (Diyema 12:18) Byalo mo go le mutšing gee? Monna le mosadi ba gore ba nyakana ka matla ba leketsa ka matla gore ba sa kwisane go baba. (Maefeso 5:33) A ba botsanane mantsu ya go baba, a ba duli ba phigisana kela go tewolana—dilo tsone ka mokana ga tsona di ka kwaletsa motho gwa šala go sasamela. Bana le bona ba na le ka mokg’o ba tikwang ka gona, babelegi ba gabutši baa yi nagana taba yone. Mo babelegi ba mošaga wonone ba wolola bana ba bona, a ba ba poyilanye tsa gore ba šale ba tšebiye. (Makolosi 3:21) Mo re naganela ba bangwana, re šupetsa gore re nagana go tshwana le Kreste.
Go Bala Baebele
(Mareka 7:1-15) Byalo Mafaraseyi le ba bangwana ba mangwalo ba gore ke mo ba tšwa Jerusalema ba yye ba mo bunghelela. 2 Ke mokane ba bona ba bangwana bo ba tšhutang gage ba ja tsa go ja ka matsogo ya dithila, ke gore ke mo ba sa hlapa matsogo. 3 (Ka taba la gore Mafaraseyi le Majuda ka mokana ga wona a ba je mo ba sa hlapa matsogo go segela mo dijabaneng, ba mamarele setšo sa banna ba botala, 4 ke mokane mo ba tšwa mmakete, a ba je mo ba sa hlapa. Go na le ditšo tsa go tlala tso ba di krayyeng le tso ba di mamareleng, go tshwana le go kalakatswa dikomitši, dipitsa le mapolete ya go makiwa ka koporo.) 5 Byalo Mafaraseyi le bamangwalo ba mmutsisa ba re: “Ke ntaba bo ba tšhutang gago ba sa latelele setšo sa banna ba botala, mara ba ja tsa go ja ka matsogo ya dithila?” 6 A re ga bona: “Jesaya ke mo a resa mo a porofeta ka lune ba go timakisa, tsetsela di ngwadiwweng tsa gore, ‘Batho bowa ba nthanaka ka melomo, mara dipelo tsa bona di kgole ka matla le nna. 7 Ba fo makela moyano mo ba kene ba nrapela, ka taba la gore ba tšhutisa tso di bolabolang ke batho, ba re ke tsona.’ 8 Le lesetsa tso di bolabolang ke Modimo, la mamarela setšo sa batho.” 9 A yeketsa a re ga bona: “Le berekisa mathayithayi gore le take molawo wa Modimo ka taba la setšo sa lune. 10 Mo re beyisa, Moše o yitseri, ‘Hlompa papago le mmane wago,’ a boya a re, ‘Ye a sa bolaboleng gabutši ka papage le ka mmane wage a bolayiwe.’ 11 Mara lune le re, ‘Ye a reng ga papage kela ga mmane wage: “So ke nang naso sa gore se nyoko go gelepa, ke sona sa go nyakega (ke gore, se neyiwa Modimo),” ’ 12 a le sa mo dumelela a makela mmane wage kela papage le selo ka ssoši. 13 Mara le phiphetsa molawo wa Modimo ka ditšo tsa lune tso le di tšhutisiyeng. Fote di tlele tsa gore le di maka ka mokg’ono.” 14 Ke mokane a bitsa mogoba fote, a re ga wona: “Ntheetseleneng ka mokana ga lune, fote le kwisise so ke se bolabolang. 15 A se šiyo sa gore se ka thilafatsa motho mo se kena ka ganong gage, mara dilo tso di tšwang ka teng ga motho ke tsona tsa gore di ya mo thilafatsa.”
MAY 14-20
MAKOLWANE KA TENG GA LENTSU LA MODIMO | MAREKA 9-10
“Mmono wa go Tiyisa Tumelo”
(Mareka 9:1) Fotefote a re ga bona: “Ke le botsa nnete gore go na le bo ba yemmeng howa ba gore ba ka sa segelele ke likgu le ka gonyana mo ba soko bona Mmušo wa Modimo wo šele wo lawola.”
w05 1/15 12 ¶9-10
Kreste—Go Porofitiwwe ka Yene ka Matla
9 Go šele go fitiye mongwaga Jeso a šupetsiye di soko makega gore ke yene Mesiya. Paseka ya mongwaga wa 32 C.E. yi segele ya boya ya ro feta. Ba go tlala bo ne ba mo tshepiye ba lesetsiye go mo latelela, kela ba makiye ke go hlopegisiwa, go kwana le dilo tsa mabešebeše le go šekela ka lephelo. Ba bangwana ba ka fo ba ba yemme dihlogo kela ba tšebisiye ke gore Jeso o ganne mo ba mo maka kgoši. Mo bo ba go yeta mahlong ba Majuda ba leketsa go mo tshosetsa, o ganne go ba makela se sengwana sa go šupa gore yene ke yene, nakwela ba re a ba mo tshepe mo a re o tšwa legedimong. (Matewu 12:38, 39) Di ka fo ba di makatsiye ba bangwana mo a gana ka mokg’onone. Mo ba sa makatsiye ke tsotsone, Jeso o thomisa go wunyullela bo ba tšhutang gage selo se sengwana sa go thathafa—gore “o tshwanele a ye Jerusalema a ye hlopegisiweng ka tsa go tlala, go tlogisela ka banna ba bagolo le magoši le bamangwalo, ke mokane a bolayiwe.”—Matewu 16:21-23.
10 Ka nkokwane (9) kela lesome la dikgwedi tse dingwana, ke mo go nyoko ba nako “ya gore [Jeso] a tloge ho lefaseng a ye ga Papage.” (Johane 13:1) Jeso ke mo a hlopegiye ka matla ka malata yage ya gore maa tshepega, byalo o ma tshepisa selo sesela a se konneng Majuda ya gore a ma dumele gage—mošupetso wa go tšwa legedimong. Jeso o re: “Ke le botsa nnete gore go na le bo ba yemmeng howa ba gore ba ka sa segelele ke likgu le ka gonyana mo ba soko bona Morwayi wa motho a tla a le ga mmušo wage.” (Matewu 16:28) Di fo ba lekgwaying gore Jeso aa re gore ba bangwana bowa ba tšhutang gage ba nyoko phela go šinye go segele Mmušo wa Mesiya ka 1914. Jeso o nyaka go lekisa malata yage ka mararo ya gore o ma nyaka ka matla tso a nyoko di makang mo a šele a gadimisiwa Mmušong wa go ba le matšhika. Mmono wowa ba re ke go tloboga.
(Mareka 9:2-6) Mo go šele go fitiye kobodi (6) ya matšatši, Jeso a tseya Petro, Jakobo le Johane a ya nabo thabeng ya go lefa ba le ntoši. Ke mokane a tloboga a kene a le ho mahlong ga bona; 3 dikobo tsage tsa ka tawong tsa thomisa go gadima, ya ba tse ditšhwewu go feta dikobo ka mokana ga tsona tsa go yela tsa ho lefaseng. 4 Gwa nyarela le Eliya a na le Moše, ke mo ba kene ba bolabola le Jeso. 5 Byalo Petro a re ga Jeso: “Rabi, re kwa go natefa mo re le howa. Byalo yema re yage matente ka mararo, le lengwana go be llago, le lengwana go be la Moše, le lengwana go be la Eliya.” 6 Gabutšibutši, ke mo a sa di tšibi gore a make ying, ka taba la gore ke mo ba tšhogiye ka matla.
w05 1/15 12 ¶11
Kreste—Go Porofitiwwe ka Yene ka Matla
11 Mo go šele go fitiye kobodi (6) ya matšatši, Jeso a tseya Petro, Jakobo le Johane a ya nabo thabeng ya go lefa—nakwenngwana ke thaba ya Herimone. Gana hone, Jeso o yye “a tloboga mahlong ga bona, ke mokane sefahlego sage sa gadima go tshwana le letšatši, ke mokane dikobo tsage tsa ka tawong tsa gadima nkare ke llampa.” Ke mokane gwa nyarela moporofeta Moše le moporofeta Eliya, ba bolabola le Jeso. Taba yowa ya go jabodisa yi ka fo ba yi makegiye bošego, ya napa yi bonala gabutši. Gabutšibutši taba yowa ke mo yi bonala gabutši la gore Petro a šinye a hlaye gore o nyaka go yaga matente ka mararo—la Jeso, la Moše le la Eliya. Mo Petro a kene a bolabola, go nyarela leru la go gadima, la segela la ba kogela ke mokane gwa kwala lentsu ga leru lone le re: “Yewa ke Morwayi waka, ye ke mo nyakang ka matla, wa gore ke mo yamogele; mo theetseleneng.”—Matewu 17:1-6.
(Mareka 9:7) Gwa thomega leru, la segela la ba kogela ke mokane gwa kwala lentsu ga leru lone le re: “Yewa ke Morwayi waka, ye ke mo nyakang ka matla. Mo theetseleneng.”
nwtsty tso di fatisisiwweng ga Mar 9:7
lentsu: Ke la bobedi ga dilo ka ditharo tso di makegiyeng ga Diebangedi mo go bolabodiwang gore Jehova o bolabodiye, batho ba kwa lentsu lage.— Bona tso di fatisisiwweng ga Mar 1:11; Joh 12:28.
Go Wunyulla tso di Wutammeng ka Baebeleng
(Mareka 10:6-9) Mara, go tlogisela mathomisong ya mo go makiwa dilo, ‘O ba makiye go le monna le mosadi. 7 Ka taba lone monna o nyoko šiya papage le mmane wage, 8 ke mokane ba le babedi ga bona ba nyoko ba nama ka yyoši,’ gore ba sa sa ba ka babedi, mara ba be nama ka yyoši. 9 Byalo, tso Modimo a di swineleleng lejokong, go sa be le motho ye a di tlemollang.”
w08 2/15 30 ¶8
Monopo wa Puku ya Mareka
10:6-9. Modimo o nyaka gore batho bo ba nyalanneng ba dule ba mamarelanne. Byalo a di nyake monna le mosadi ba tabogela go hlalana, di nyaka ba karakarele go berekisa ditšhiko tsa Baebele go potolla go gongwana le go gongwana ga gore go ka fo ba go potegiye mutšing wa bona.—Mat. 19:4-6.
(Mareka 10:17, 18) Mo a kene a sepela, monna ye mongwana a nyarela a kene a taboga ke mokane a mo kgotamela a mmutsisa gore: “Thitšere ya Gabutši, nka maka byang mara gore ke thogo kraya lephelo la go ya go yye?” 18 Jeso a re gage: “Ke ntaba o re ke nna wa gabutši? Aa šiyo wa gabutši, nka wwoši fela, ke Modimo.
nwtsty tso di fatisisiwweng ga Mar 10:17, 18
Thitšere ya Gabutši: Di šupa nkare monna yewa ke mo a berekisa mantsu ya gore “Thitšere ya Gabutši” ka taba la gore ke mo a mo thanaka tsela tsa go mo hleka kela go mo thengha, bo ba go yeta sedumedi mahlong ke mo ba kwana natso ka matla tsa go thanakiwa ka mokg’onone. Jeso yene ke mo a sa gane mo ba hlaya gabutši ba re ke yene “Thitšere” le “Morena” (Joh 13:13), ke mo a nyaka gore go thanakiwe Modimo.
Aa šiyo wa gabutši, nka wwoši, ke Modimo: Mowa Jeso o bolabola gore Jehova ke yene wa gabutši, yene wa gore a ka hlaya gore king sa go loka le gore king sa go befa. Nakwela Adamo le Efa ba ja tsa ku sehlareng sela sa go tšiba tsa go bafala le tsa go befa, ke mo ba timaka nkare ba go loka ke bona. Jeso aa tshwana nabo, o yye a tinyanafatsa, a re Papage ke yene a nyoko hlayang gore sa go loka le sa go befa ke sefeng. Modimo o bolabodiye dilo tsa go loka a boya a di hlatolla ka teng ga Lentsu lage.—Mar 10:19.
Go Bala Baebele
(Mareka 9:1-13) Fotefote a re ga bona: “Ke le botsa nnete gore go na le bo ba yemmeng howa ba gore ba ka sa segelele ke likgu le ka gonyana mo ba soko bona Mmušo wa Modimo wo šele wo lawola.” 2 Mo go šele go fitiye kobodi (6) ya matšatši, Jeso a tseya Petro, Jakobo le Johane a ya nabo thabeng ya go lefa ba le ntoši. Ke mokane a tloboga a kene a le ho mahlong ga bona; 3 dikobo tsage tsa ka tawong tsa thomisa go gadima, ya ba tse ditšhwewu go feta dikobo ka mokana ga tsona tsa go yela tsa ho lefaseng. 4 Gwa nyarela le Eliya a na le Moše, ke mo ba kene ba bolabola le Jeso. 5 Byalo Petro a re ga Jeso: “Rabi, re kwa go natefa mo re le howa. Byalo yema re yage matente ka mararo, le lengwana go be llago, le lengwana go be la Moše, le lengwana go be la Eliya.” 6 Gabutšibutši, ke mo a sa di tšibi gore a make ying, ka taba la gore ke mo ba tšhogiye ka matla. 7 Gwa thomega leru, la segela la ba kogela ke mokane gwa kwala lentsu ga leru lone le re: “Yewa ke Morwayi waka, ye ke mo nyakang ka matla. Mo theetseleneng.” 8 Mo ba re phaphara, ba bona gore a go sa na motho, go šele Jeso a ntoši. 9 Mo ba kene ba thewoga thabeng, a ba botsa a tiyisiye gore ba sa hlaye ga motho tso ba di bonneng, go segela mo Morwayi wa motho a šele a tsugiye bakgung. 10 Ba mo kwa ga tsotsone, mara ba fo bolabodisana bona beng ba ntoši gore tsotsone tsa gore o nyoko tsoga bakgung di ra gore king. 11 Ke mokane ba thomisa go mmutsisa ba re: “Ke ntaba bamangwalo ba re di nyaka go tle Eliya ka ku mathomisong?” 12 A re ga bona: “Eliya o tla mathomisong gore a thogo lukisa dilo ka mokana ga tsona; mara ke ntaba di ngwadiwwe tsa gore Morwayi wa motho yene o nyoko hlopegisiwa ga tsa go tlala a boya a tshwariwa bošidi? 13 Mara ke re ga lune Eliya, gabutšibutši, o tlile, fote ba mo makiye tso ne ba di nyaka, ka mokg’onola go ngwadiwweng ka yene.”
MAY 21-27
MAKOLWANE KA TENG GA LENTSU LA MODIMO | MAREKA 11-12
“O Lahlele go Feta ba Bangwana”
(Mareka 12:41, 42) A dula fase ga gore ke mo a thogo bona mabhokisi ya go tšhela tšheleta ke mokane a thomisa go lebelela mo mogoba wo kene wo lahlela tšheleta ka teng ga mabhokisi ya tšheleta, fote dinghamula tsa go tlala ke mo di tšhela ditšheleta tsa go tlala tsa tshipi. 42 Ke mokane mosadi wa gore ke mo a tihlopegela wa go hlokofalela ke monna a lahlela ditšheleta ka dipedi tsa tshipi tsa gore a di kale selo.
nwtsty tso di fatisisiwweng ga Mar 12:41, 42
mabhokisi ya go tšhela tšheleta: Dipuku tsa botala tsa Sejuda di re mabhokisi yawa ya go neyela ke mo ma makiwwe go tshwana le diphalafala, kela manaka, ke mo ma na le mošuba wo monyana ka ho gedimo. Batho ke mo ba ba lahlela dilo tsa mošagašaga ka teng ga wona. Lentsu la Segerika lo le berekisiwweng mowa le nyarela le ga Joh 8:20, ga gore le re “makgekgebeng.” Di šupa nkare mantsu yanane ma rela poleke ya ku Kgorong ya Basadi. (Lebelela tso di fatisisiwweng ga Mat 27:6 le App. B11.) Dipuku tse dingwana tsa go bolabola ka bo-rabi di re ke mo go na le 13 ya mabhokisi ya ne ma beyiwwe dikhonong tsa mapharo ga kgoro yone. Go tseyiwa gore le tempele ke mo yi na le lebhokisi le legolo la gore ke mo go tšhediwa tšheleta ya go tšwa mabhokising ya go tšhela tšheleta.
ditšheleta ka dipedi tsa tshipi: Gabutšibutši ke “di-lepta ka dipedi,” lentsu la Segerika la mo ba bolabola ka dilo tsa go tlala ke le·ptonʹ, le rela selo se senyana se se sesane. Tshipi yowa ke mo go le 1/128 ya dhenariyase fote di šupa nkare ke mo go le tšheleta ye nyananyana ya gona ya koporo kela morodi yo ne yi berekisiwa ku Israyele.—Bona Glossary, “Lepton,” le App. B14.
tsa gore a di kale selo: Gabutšibutši ke “kota ya peni.” Lentsu la Segerika la ko·dranʹtes (la go tšwa ga Selatin la gore quadrans) le rela koporo kela morodi wa Roma wa go lekana le 1/64 ga dhenariyase. Mowa Mareka o berekisa tšheleta ya Roma go hlatolla sekala sa ditšheleta tsa tshipi tsa gore ga go tlala di berekisa ke Majuda.—Bona App. B14.
(Mareka 12:43) Ke mokane a bitsa bo ba tšhutang gage a ba botsa gore: “Ka nnete ke ya le botsa, mosadi yewa wa gore o kgwele le monna le wa go tihlopegela o lahlele go feta batho ka mokana ga bona ba gore ba lahlele ka mola mabhokising ya tšheleta.
w97 10/15 16-17 ¶16-17
Jehova o Jabola ka Matla mo o Mmerekela di go Baba
16 Ka nthagonyana ga matšatši, ka Nisani 11, Jeso o fetsiye letšatši ka moka a le tempeleng, mo ba yyeng ba kokola ka taba la go lawola gage fote a fetola diputsiso tse dikgolo ga ditaba tsa mothelo, go tsusiwa ga bo ba hlokofeleng le ditaba tse dingwana. Tse dingwana tso a yyeng a sola bamangwalo le Mafaraseyi ga tsona ke go “jela mitši ya basadi ba go kgwela ke banna.” (Mareka 12:40) Ke mokane Jeso o yye a dula fase, di šupa nkare ke mo go le ku Kgorong ya Basadi, ga gore setšo sa Majuda ke mo se re go be le 13 ya mabhokisi ya go tšhela tšheleta. O duli nako ya go lefa nyana, a kene a lebelele batho mo ba lahlela tšheleta. Go yye gwa segela le dinghamula tsa go tlala, go ka makega gore tse dingwana ke mo di maka nkare di lukiye, di biye di kganya. (Yi yelana le Matewu 6:2.) Mo Jeso a kene a lebelele, mahlo yage ma yye ma sa tloge ga mosadi ye mongwana. Motho ye mongwana ke mo a ka sa bone selo sa go jabodisa ka mosadi yewa kela so a se lahlelang. Mara Jeso, wa gore le tsa pelong o thogo di tšiba, ke mo a di tšiba tsa gore ke mosadi “wa go hlopega” wa go kgwela ke monna. Ke mo a tšiba le tsa gore o tshwere bokaye—“ditšheleta ka dipedi tsa tshipi tsa gore a di kale selo.”—Mareka 12:41, 42.
17 Jeso o yye a bitsa bo ba tšhutang gage, ka taba la gore ke mo a nyaka ba bona so a nyakang go ba tšhutisa sona. Jeso o yitseri mosadi yewa “o lahlele go feta batho ka mokana ga bona ba gore ba lahlele ka mola mabhokising ya tšheleta.” O re mo o gahlanisa tse di lahleleng ke batho bala ka mokana ga bona, mosadi yewa o ba phadiye. O ntshiye “dilo ka mokana ga tsona tso ne a le natso”—le peni yage ya lešidi. O makiye tsotsone a tshepa gore Jehova o nyoko šala a mo pasopa. Mo re neya Modimo dilo, re tšhutisiwa gore re tseyele ga mosadi yewa wa gore so a se ntshiyeng ke mo se šupa nkare a yi selo. Mara sosone ga Modimo ke se segolo ka matla!—Mareka 12:43, 44; Jakobo 1:27.
(Mareka 12:44) Ka taba la gore ka mokana ga bona ba ngobodiye ga gore di sa tlele, mara yene a kene a hloka a hloka, a lahlela sa mafelelo so a nang naso, sa gore ke mo a nyoko phela ka sona.”
w97 10/15 17 ¶17
Jehova o Jabola ka Matla mo o Mmerekela di go Baba
17 Jeso o yye a bitsa bo ba tšhutang gage, ka taba la gore ke mo a nyaka ba bona so a nyakang go ba tšhutisa sona. Jeso o yitseri mosadi yewa “o lahlele go feta batho ka mokana ga bona ba gore ba lahlele ka mola mabhokising ya tšheleta.” O re mo o gahlanisa tse di lahleleng ke batho bala ka mokana ga bona, mosadi yewa o ba phadiye. O ntshiye “dilo ka mokana ga tsona tso ne a le natso”—le peni yage ya lešidi. O makiye tsotsone a tshepa gore Jehova o nyoko šala a mo pasopa. Mo re neya Modimo dilo, re tšhutisiwa gore re tseyele ga mosadi yewa wa gore so a se ntshiyeng ke mo se šupa nkare a yi selo. Mara sosone ga Modimo ke se segolo ka matla!—Mareka 12:43, 44; Jakobo 1:27.
w87 12/1 30 ¶1
Ayitsano o Tikona tse Dingwana Gore o Thogo Neya?
Re ka tšhuta dilo tsa go tlala tsa go bafala ga taba yowa. Se segolo sa gona ke gore mo go kene go thulega lešuba la gore re thegeletse borapedi bya mannete ka dilo tso re nang natso, sa gore gabutšibutši ke se segolo ka matla ga Modimo, a yi gore re mo neye dilo tsa gore re na re sa di nyake, mara re mo neye dilo tsa gore le rune re di nyaka ka matla. Ka mantsu ya mangwana, ayitsano re mo neya selo sa gore re ka sa se hlologele? Kela re mo neya selo sa gore le rune re šala re di kwa gore ka nnete re tikonne se sengwana?
cl 185 ¶15
“Lentsu la Modimo” le Ngangarele tsa go Hlalefa
15 A di makatse nje tsa gore ga batho ka mokana ga bona bo ba yyeng ba tla ku tempeleng, go fl’o hlawodiwa mosadi ye wa go kgwela ke monna fote gwa bolabodiwa ka yene ka mo Baebeleng? Ka mošupetso wowa, Jehova o re tšhutisa gore ke yene Modimo wa go leboga. Wa jabola mo re mo neya dilo re sa kokole, le mo di sa lekane le tso ba bangwana ba mo neyang tsona. Yowa ka nnete ke tsela ye butši ka matla yo Jehova a yi berekisiyeng gore a re tšhutise nnete yowa ya go tikisa pelo!
Go Wunyulla tso di Wutammeng ka Baebeleng
(Mareka 11:17) Ke mo a tšhutisa ke mokane a bolabola nabo a re: “Nje a di ya ngwadiwa tsa gore, ‘Ntlo yaka ba nyoko re ke ntlo ya go rapela ga yona ya ditšhaba ka moka’? Mara lune le yi makiye lekori la ditsotsi.”
nwtsty tso di fatisisiwweng ga Mar 11:17
ntlo ya go rapela ga yona ya ditšhaba ka moka: Ga bo ba go ngwala Diebangedi ka bararo ba gore ba ngathiye tse dingwana ga Jes 56:7, ke Mareka a ntoši wa gore o bolabola ka “ya ditšhaba ka moka [batho].” (Mat 21:13; Luk 19:46) Tempele ya ku Jerusalema ke mo yi makediwwe gore Maisrayele le batho ba go hlompa Modimo ba rapele Jehova ba le gana hone. (1Mag 8:41-43) Jeso ke mo a maka gabutši nakwela a kgala Majuda ya gore ke mo ma makiye tempele nkare ke ga go rekisela gona, ba yi makiye lekori la ditsotsi. Tsotsone di makiye gore batho ba ditšhaba ka moka ba lesetse go bolabola le Jehova ntlong yage ya morapelo, ba sinyetsela gore ba sa mo tšibi.
(Mareka 11:27, 28) Ba segela Jerusalema fote. Ke mokane mo a kene a kena ka tempeleng, gwa segela le maprista ya magolo le bamangwalo le ba bagolo 28 ke mokane ba re gage: “Anthe ke mang a yitsering wene o make dilo tso ka mokana ga tsona? Kela ke mang a yitsering wene o na le matšhika ya go maka dilo tso?”
O Berekisa Mogo mo a Tšhutisa ka Tumelo
Go se botala, Jeso le bo ba tšhutang gage ba kena Jerusalema. Ka mokg’onola wa matšatši, Jeso o ya tempeleng ke mokane a thomisa go tšhutisa. Di ka makega gore maprista ya magolo le banna ba bagolo ke mo ba di kwelele tso Jeso a di makiyeng malobana wa gona ka batho bo ba rekisang gana hone, byalo ba mo lebela ba re: “Anthe ke mang a yitsering wene o make dilo tso ka mokana ga tsona? Kela ke mang a yitsering wene o na le matšhika ya go maka dilo tso?”—Mareka 11:28.
Go Bala Baebele
(Mareka 12:13-27) Ke mokane ba roma Mafaraseyi le mogoba wo monyana wa bo ba latelelang Heroda gore ba mo tantetse ka tso a nyoko di bolabolang. 14 Mo ba segela, ba re gage: “Thitšere, re ya di tšiba tsa gore wa resa, fote le tsela ya Modimo mo o yi tšhutisa, o mamarela nneteng gabutši fote a wo ye le motho mo a sa make tsona, ka gore a wo ye ka gore motho o yemegiye byang. Nje molawo wa dumela gore go patediwe mothelo ga Kesara kela awwa? 15 Re patele, kela re sa patele?” Ka taba la gore ke mo a di tšiba gore ba mo ramele, a re ga bona: “Ke ntaba le n’reya? N’leyeleneng dhenariyase ke yi bone.” 16 Ba mo leyela yona, ke mokane a re ga bona: “Sethombhe sowa le tso di merekiwweng howa ke tsa mang?” Ba re gage: “Ke tsa Kesara.” 17 Ke mokane Jeso a re: “Byalo, patelaneng Kesara dilo tsa Kesara, mara dilo tsa Modimo le di neye Modimo.” Ba šala ba mo gorolele mahlo. 18 Byalo bo ba Masadutseyi, ke bala ba gore tsogo a yi šiyo, ba tla ba mmutsisa gore: 19 “Thitšere, Moše o re ngwalele gore mo bhuti wa ye mongwana a hlokofala ke mokane a šiya mosadi mara ba se na ngwana, bhuti wage a nyale mosadi yene ke mokane a gudisele bhuti wage ngwana. 20 Go yye gwa ba le bobhuti ka bašupa. Wa mathomo a tseya mosadi, mara a hlokofala a sa šiya ngwana. 21 Ke mokane wa bobedi a mo nyala mara a hlokofala a sa šiya ngwana, gwa makega tsotsone le ga wa boraro. 22 Ka mokana ga bona ka ba šupa a baa šiya bana. Mosadi yene le yene a šinya a hlokofala. 23 Mo go segela nako ya tsogo, mosadi yewa go nyoko ba wa mang? Ka taba la gore ke mo go le mosadi wa bona ba le ka ba šupa.” 24 Jeso a re ga bona: “Le ya di tšiba gore ke ntaba le šinya le fambhola, le maka ke gore a le tšibi Mangwalo le matšhika ya Modimo? 25 Ka taba la gore mo bakgu ba tsusiwa, banna a ba nyale le basadi a ba nyadisiwi, mara ba tshwana le barongwa ba legedimong. 26 Mara ga taba ya go tsusiwa ga bo ba hlokofeleng, ayitsano a le ya bala ga puku ya Moše, nakwela go bolabodiwa ka moreke, gore Modimo o yitseri gage: ‘Ke nna Modimo wa Abrahama le Modimo wa Isaka le Modimo wa Jakobo’? 27 A yi Modimo wa bo ba hlokofeleng, ke wa bo ba phelang. Le fambhodiye ka matla.”
MAY 28–JUNE 3
MAKOLWANE KA TENG GA LENTSU LA MODIMO | MAREKA 13-14
“O Bone o sa Tanye ke go Tšhaba Batho”
(Mareka 14:29) Mara Petro a re gage: “Le mo ba bangwana ka mokana ga bona ba phiriketsega, tsotsone di ka sa makege mo gaka.”
(Mareka 14:31) Mara a fo boyelela gatleletlele a re: “Le mo nkare di nyaka ke kgwe nago, o ka sa ntšebisi le ka gonyana.” Le bo ba bangwana ka mokana ga bona ba thomisa go hlaya tsotsone.
(Mareka 14:50) Ke mokane ka mokana ga bona ba mo šiya, ba tšhaba.
(Mareka 14:47) Mara, ye mongwana ga bo ne ba yemme thina, a ntsha sabola ke mokane a boša lelata la moprista ye mogolo ka yona, a mo tlopola tsebe.
(Mareka 14:54) Mara Petro, a sepelela kgole, a mo šala nthago ba šinya ba segela morutudung wa ku ga moprista ye mogolo; fote ke mo a duli le malata ya gana hone ntlong ba kene ba worele mollo wa go khanyisa go segela kgole.
(Mareka 14:66-72) Byalo mo Petro a le ka ku tlase morutudung, gwa segela ngwannyana ye mongwana wa gore ke lelata la moprista ye mogolo. 67 Mo a bona Petro a kene a worele mollo, a mo gorolela mahlo a re: “Le wene ke mo o na le Monazareta yela, yenela ba reng ke Jeso.” 68 Mara a phiga, a re: “Motho yene a ke mo tšibi fote a ke tšibi le gore o bolabola ka ying,” ke mokane a tšwela ka tawong mola lepatlelong. 69 Mo a le gana hone ngwannyana yewa wa gore ke lelata a mmona fote, a boyelela a botsa bo ba yemmeng thina a re: “Le yenewa ke ye mongwana wa bona.” 70 A phiga fotefote. A gwa segela kaye, bo ba yemmeng thina ba thomisa go botsa Petro ba re: “Baa resa le wene ke wene ye mongwana wa bona, ka gore, gabutšibutši, ke wene Legaleliya.” 71 Mara a thomisa go kgwasolanya le go bolabola a šwennye a re: “Monna ye le bolabolang ka yene a ke mo tšibi!” 72 Phoko ya napa yi lla la bobedi, ke mokane Petro a gopola tso Jeso a mmutsiyeng tsona, a re: “Mo phoko yi soko lla gabedi, o nyoko ba o mphigiye gararo.” A napa a thomisa go lla ka sethakga.
ia 200 ¶14
O Tšhutiye ga Mong Wage go Tshwarela
14 Mo Petro a kene a sepela ka mokg’onone, o yye a šinya a segela gheyiting ya ntlong ye nngwana ye kgolo ya ku Jerusalema. Gana hone ke mo go le gaye ga Kheyifase, wa gore ke mo go le moprista wa ka kgakala ga ba bangwana wa go tshosa. Ga go tlala dintlo tsa mošaga wonone ke mo di yagelediwa ka morutudu, ke mokane gheyiti ba yi beya ka ku mahlong. Petro o yye a segela gana hone gheyiting mara mo a sa re wa kena, ba gana. Johane, wa gore ke mo a tšibana le moprista yewa wa gore o ka kgalala ga maprista ya mangwana, ke mo a šele a kenne, o yye a tla ke mokane a kgopela matšinghelane gore a lesetse Petro a kene. Di šupa nkare Petro aa sepela le Johane; kela go leketsa go kena ka ntlong gore a ye yema thina le Mong wage. O yye a dula ka ku morutudung, ga gore ke mo go na le malata ya mangwana ya ne ma worele mollo ka taba la gore ke mo go bata ka matla bošego byone, ba lebelele dihlatse tsa go bolabolela Jeso matsaka mo di kene di kena di šalanne nthago di boya di tšwa mo a kene a sekisiwa ka ku teng ga ntlo.—Mareka 14:54-57; Johane 18:15, 16, 18.
it-2 619 ¶6
Petro
Petro o yye a gelepa le lepostola le lengwana, di šupa nkare le yye la mo šala nthago kela la sepela naye go segela ntlong ya moprista wa ka kgakala ga ba bangwana, ke mokane Petro a kena ka ku morutudung. (Joh 18:15, 16) Aa nyaka khona ya letshwifi gore a wutame gona mara o yye a ya ku mollong gore le yene a ye womologeng. Mo a kene a worela mollo, ba bangwana ba yye ba di bona gore ke yene yela wa gore ne a sepela le Jeso, fote le mo a bolabola, ba yye ba napa ba di kwa gore ke Legaleliya. Mo ba thomisa ba nyakisana naye, Petro o ganne gararo gore ga Jeso wa mo tšiba, a šinya a kgwasolanya le go bolabola a šwennye mo a ba ganetsa. Gana hone mutšing wonone, go yye gwa lla phoko la bobedi, ke mokane Jeso “a sokologa a lebelela Petro.” Gana byalo Petro o yye a tšwela ka tawong, a thomisa go lla ka sethakga. (Mat 26:69-75; Mar 14:66-72; Lu 22:54-62; Joh 18:17, 18; bona GO LLA PHOKO; MOYANO.) Mara dilo tsela Jeso a yyeng a di kgopelela Petro di yye tsa fetodiwa, ke mokane tumelo ya Petro ya sa nape yi pomega ka matla.—Lu 22:31, 32.
Go Wunyulla tso di Wutammeng ka Baebeleng
(Mareka 14:51, 52) Mara, mošomanyana ye mongwana wa gore mo mmeleng ke mo a f’lo tšwara kobo ya go bafala ya lineni a thomisa go mo latelela a le thina, ke mokane ba leketsa go mo gola, 52 mara a šiya kobo yage ya lineni ke mokane a tšhaba a sa tšwara.
w08 2/15 30 ¶6
Monopo wa Puku ya Mareka
14:51, 52—Ke mang mošomanyana yewa wa go “tšhaba a sa tšwara”? Ke Mareka a le ntoši a bolabolang ka taba yowa, byalo di šupa nkare ke mo a bolabola ka yene mong.
(Mareka 14:60-62) Ke mokane moprista ye mogolo a tlogamela gare ga bona ke mokane a butsisa Jeso, a re: “A wo fetole selo? Ayitsano ke tsona tso banna bowa ba di hlayang ka wene?” 61 Mara a fo tikgomolelela a sa hlaye selo. Fotefote moprista ye mogolo a thomisa go mmutsisa ke mokane a re: “Gale ke wene Kreste Morwayi wa ye Wa go Gadima?” 62 Ke mokane Jeso a re: “Ke nna yene; fote o nyoko bona Morwayi wa motho a duli ka letsogong la go ja la matšhika a nyarela ka maru ya legedimo.”
Jeso ba mo Yisiye ga Annase, ke Mokane ba mo Yisa ga Kheyifase
Kheyifase wa di tšiba gore Majuda a ma kwane natso tsa gore motho a timake Morwayi wa Modimo. Nakwela Jeso a re Modimo ke Papage, Majuda ke mo ma nyaka go mmolaya ka taba la gore ke mo ma nagana gore “o tilekanisa le Modimo.” (Johane 5:17, 18; 10:31-39) Gana byalo Kheyifase ke mo a šele a kwelele ditaba tsone, byalo o leketsa mathayithayi ya go kena Jeso, o re: “Re botse ka Modimo wa go phela, gore wene ke wene Kreste, Morwayi wa Modimo!” (Matewu 26:63) Jeso ke mo a šele a di bolabodiye tsa gore ke yene Morwayi wa Modimo. (Johane 3:18; 5:25; 11:4) Mo a ka sa dumele gana byalo, ba ka fo tseya nkare wa gana gore ke yene Morwayi wa Modimo fote a yi yene Kreste. Byalo Jeso o re: “Ke nna yene; fote o nyoko bona Morwayi wa motho a duli ka letsogong la go ja la matšhika a nyarela ka maru ya legedimo.”—Mareka 14:62.
Go Bala Baebele
(Mareka 14:43-59) Ka nako yonone, mo a kene a sa bolabola, gwa segela Judase, yela go leng ye mongwana wa 12 ya bona, ke mo a na le mogoba wa gore ne wo tshwere marumo le mapara, o romme ke maprista ya magolo le bamangwalo le ba bagolo. 44 Byalo yewa wa gore o mo sepela ka fase ke mo a kwanne nabo gore o nyoko ba šupa yene ka ying, a re: “Ye ke nyoko mo khisang ke yene; le mo tshwareneng, ke mokane le ye naye, a sa le tšhabelele.” 45 Ke mokane a nyarela a ya gage ka go wolologa, a segela a re, “Rabi!” ke mokane a mo khisa. 46 Ba mo tabogela, ba mo tshwara. 47 Mara, ye mongwana ga bo ne ba yemme thina a ntsha sabola ke mokane a boša lelata la moprista ye mogolo ka yona, a mo tlopola tsebe. 48 Mo Jeso a ba fetola a re: “Nje le napiye le rwalagana ka marumo le mapara le tl’le tshwara nna nkare le latiye sekgohlane? 49 Ke mo ke na le lune letšatši le lengwana le lengwana ku tempeleng ke tšhutisa, mara la sa ntshware. Mara tla re yi lesetseneng, go makega tso di hlayyeng ke Mangwalo.” 50 Ke mokane ka mokana ga bona ba mo šiya, ba tšhaba. 51 Mara, mošomanyana ye mongwana wa gore mo mmeleng ke mo a f’lo tšwara kobo ya go bafala ya lineni a thomisa go mo latelela a le thina, ke mokane ba leketsa go mo gola, 52 mara a šiya kobo yage ya lineni ke mokane a tšhaba a sa tšwara. 53 Gana byalo ba ya le Jeso ga moprista wa ka kgakala, gana hone ke mo go na le maprista ya magolo le ba bagolo le bamangwalo ba gahlanne. 54 Mara Petro, a sepelela kgole, a mo šala nthago ba šinya ba segela morutudung wa ku ga moprista ye mogolo; fote ke mo a duli le malata ya gana hone ntlong ba kene ba worele mollo wa go khanyisa go segela kgole. 55 Byalo maprista ya magolo le Sanhendrini ka mokana ga yona ke mo ba nyakana le so ba ka phiriketsang Jeso ka sona gore ba mmolaye, mara ba sa kraye selo. 56 Ka nnete, ba go tlala, ke mo ba mmolabolela matsaka, mara tso ne ba di bolabola ke mo di sa gahlane. 57 Fote, ba bangwana ba yye ba tlogamela ba mo hlayela matsaka ba re: 58 “Re kwele a re, ‘Ke nyoko wisa tempele yowa ya go yagiwa ka matsogo, ke mokane ke nyoko yaga tempele ye nngwana ka matšatši ka mararo, ya gore a ya makiwa ka matsogo.’ ” 59 Mara le ga tsotsone, ditaba tsa bona ke mo di sa gahlane.