Puku ya Bobedi ya Dikoronika
26 Ke moka setšhaba ka moka sa Juda sa tšea Usia yo a bego a na le mengwaga e 16 sa mo dira gore e be kgoši legatong la Amatsia tatagwe. 2 Ka morago ga gore Kgoši Amatsia a hlokofale, gomme a bolokwe le borakgolokhukhu ba gagwe, Asaria o ile a tsošološa Elothe gomme a e bušetša go Bajuda. 3 Usia o thomile go ba kgoši a na le mengwaga e 16, gomme o bušitše Jerusalema ka mengwaga e 52. Leina la mmagwe e be e le Jekolia wa Jerusalema. 4 O ile a tšwela pele a dira dilo tše di lokilego pele ga Jehofa, go swana le ge Amatsia tatagwe a di dirile. 5 O ile a dula a nyaka Modimo nakong ya ge Sakaria a sa phela. Sakaria ke yena a mo rutilego go boifa Modimo wa nnete. Nakong ya ge a be a tsoma Jehofa, Modimo wa nnete o ile a dira gore a atlege.
6 O ile a ya go lwa le Bafilisita gomme a phula lešoba lebotong la Gathe le la Jabine le la Ashidodo. Ke moka a aga metse kgauswi le Ashidodo le tikologong ka moka ya Bafilisita. 7 Modimo wa nnete o ile a tšwela pele a mo thuša ge a be a elwa le Bafilisita, Baarabia bao ba bego ba dula Guru-baali le ge a be a elwa le Bameuni. 8 Baamoni ba ile ba thoma go fa Usia dimpho. O ile a tuma go fihla le Egepeta, ka gobane o be a na le matla kudu. 9 Go oketša moo, Usia o ile a aga meago e metelele* kua Jerusalema kgauswi le Keiti ya Khoneng, Keiti ya Moeding le kgauswi le Philara ya Leboto gomme a di tiiša. 10 O ile a aga le meago e metelele lešokeng yeo baleti ba letago ba le go yona, a epa le didiba tše dintšhi (ka gobane o be a na le diruiwa tše dintšhi kudu). O ile a dira se se swanago kua Shefela le molaleng. O be a na le balemi ba bantšhi le balemi bao ba lemago diterebe dithabeng le kua Karamele, ka gobane o be a rata temo.
11 Le gona, Usia o be a na le mašole a mantšhi ao a bego a na le dibetša tša go lwa. A be a fela a eya ntweng a arotšwe ka dihlopha. Hanania o ile a laela Jeiele yoo e bego e le mongwaledi le Maaseya yoo e bego e le molaodi yo mogolo wa mašole a Usia gore ba bale batho ba be ba ba ngwadiše. 12 Palo ka moka ya dihlogo tša malapa a botatago bona bao ba bego ba eteletše pele mašole a matla, e be e le 2 600 (dikete tše pedi le makgolo a tshelelago). 13 Mašole ao ba bego ba a hlokometše e be e le a 307 500 (dikete tše makgolotharo-šupa le makgolo a mahlano) ao a itokišeditšego ntwa. E be e le mašole a matla ao a bego a thekga kgoši ge e elwa le manaba a yona. 14 Usia o ile a fa mašole ka moka dikotse, marumo, dikefa tša ntwa, diaparo tša ntwa, bora le maswikana a diragamabje. 15 Le gona kua Jerusalema o ile a dira le didirišwa tša ntwa tšeo di hlamilwego ke ditsebi. Ba ile ba di bea meagong e metelele le dikhoneng tša maboto gomme di be di kgona go thuntšha mesebe le go betša maswika a magolo. Ka gona o ile a tuma kgole le kgauswi ka gobane Modimo o ile a mo thuša gomme a ba matla.
16 Eupša gateetee ge a na le matla, o ile a thoma go ikgogomoša go fihlela a ipakela masetlapelo. O ile a direla Jehofa Modimo wa gagwe sebe ka go tsena ka tempeleng ya Jehofa gomme a fiša diorelo aletareng ya diorelo. 17 Gateetee moperisita Asaria le baperisita ba bangwe ba ile ba tsena ba mo šetše morago. O be a na le baperisita ba 80 ba Jehofa bao ba nago le sebete. 18 Ba ile ba kgala Kgoši Usia ba re go yena: “Wena Usia, ga o na tshwanelo ya go fišetša Jehofa diorelo. Ke baperisita feela ba swanetšego go fiša diorelo ka gobane ke ditlogolo tša Arone tšeo di kgethagaditšwego. Etšwa ka mo sekgethweng ka gobane ga se wa botega. E bile seo o se dirilego se tla dira gore o nyatšege pele ga Jehofa Modimo.”*
19 Eupša Usia, yoo a bego a swere sebjana ka seatleng sa gagwe gore a fiše diorelo, o ile a galefa kudu. Le gona nakong ya ge a be a galefetše baperisita, o ile a tšwa lephera phatleng ya gagwe pele ga baperisita ka ntlong ya Jehofa kgauswi le aletare ya diorelo. 20 Ge moperisita yo mogolo Asaria le baperisita ba bangwe ka moka ba retologa ba mo lebelela, ba ile ba bona a otlilwe ka lephera phatleng ya gagwe. Ka gona ba ile ba mo ntšhetša ka ntle kapelapela, le yena a tšwa kapelapela ka gobane Jehofa o be a mo otlile.
21 Kgoši Usia o ile a dula a na le lephera go fihlela letšatšing leo a hlokofetšego ka lona. O ile a dula ka ntlong ya ka thoko ka ge a be a na le lephera ka gobane o be a rakilwe ka ntlong ya Jehofa. Morwa wa gagwe Jothama o be a hlokometše mošate e bile a ahlola setšhaba nageng yeo.
22 Ditaba ka moka tša Usia, tša go tloga mathomong go fihla mafelelong, di ngwadilwe ke moporofeta Jesaya morwa wa Amotse. 23 Mafelelong Usia o ile a hlokofala go no swana le borakgolokhukhu ba gagwe gomme a bolokwa lefelong* leo go bolokwago dikgoši ka gobane ba be ba re: “O na le lephera.” Ke moka morwa wa gagwe Jothama a ba kgoši legatong la gagwe.