Esera
1 Ngwageng wa mathomo ge go be go buša Kgoši Korese wa Peresia, Jehofa o ile a dira gore seo a ilego a se bolela a diriša Jeremia se tle se phethege. Ka gona, Jehofa o ile a dira gore Kgoši Korese a tsebiše batho ka moka mmušong wa gagwe molaetša woo, a be a o ngwale. Molaetša woo o be o re:
2 “Kgoši Korese wa Peresia o re: ‘Jehofa Modimo wa magodimong o mphile mebušo ka moka ya lefaseng, le gona o ntaetše gore ke mo agele ntlo Jerusalema, yeo e lego Juda. 3 Anke mang le mang yo a bušwago ke Korese, Modimo a be le yena. A a ye Jerusalema yeo e lego Juda, a yo aga leswa ntlo ya Jehofa Modimo wa Isiraele, yena Modimo wa nnete. Ntlo ye ya Modimo e be e le Jerusalema. 4 Yo mongwe le yo mongwe yo a boelago Jerusalema o tla thušwa ke baagišane ba gagwe bao ba šalago, ba mo fe silifera, gauta, dithoto, diruiwa le dilo tše dingwe tšeo e tlago go ba dimpho tša ntlo ya Modimo wa nnete yeo e bego e le Jerusalema.’”
5 Ke moka dihlogo tša malapa a Juda le a Benjamini le baprista le Balefi ba itokišeletša go sepela, e lego batho ka moka bao Modimo wa nnete a ba hlohleleditšego gore ba yo aga leswa ntlo ya Jehofa yeo e bego e le Jerusalema. 6 Batho ka moka bao ba bego ba agišane le bona ba ile ba ba thuša ka go ba fa dibjana tša silifera, tša gauta, dithoto, diruiwa gotee le dilo tša bohlokwa, go sa balwe le dilo ka moka tšeo batho ba di ntšhitšego ka go rata gore di išwe ntlong ya Modimo.
7 Kgoši Korese le yena a ntšha dibjana tša ntlo ya Jehofa, tšeo Nebukadinetsara a ilego a di tšea Jerusalema a di bea ntlong ya modimo wa gagwe. 8 Kgoši Korese wa Peresia o ile a laela Mithiredathe yo a bego a hlokomela tšhelete le dilo tše bohlokwa* gore a ntšhe dilo tšeo, a di bale gomme ge a feditše a di fe Sheshebatsara kgošana ya Juda.
9 Palo ya tšona ke ye: Dimanki tšeo di dirilwego ka gauta tše 30, dimanki tšeo di dirilwego ka silifera tše 1 000 (sekete) le dibjana tše dingwe tše 29, 10 dibjana tše dinyenyane tša gauta tše 30, dibjana tše dinyenyane tša silifera tše 410 (makgolonne le lesome) le dibjana tše dingwe tše 1 000 (sekete). 11 Dibjana ka moka tša gauta le tša silifera e be e le tše 5 400 (dikete tše hlano-makgolonne). Sheshebatsara o ile a tliša dilo tše ka moka Jerusalema, a tla le batho bao ba bego ba thopilwe Babilona.