Puku ya Bobedi ya Samuele
19 Ka morago Joaba a botšwa gore: “Kgoši e a lla, e llela Abesalomo.” 2 Letšatšing leo, go e na le gore batho ba thabele gore ba fentše, ba ile ba lla ka moka ka gobane ba be ba kwele gore kgoši e llela morwa wa yona. 3 Letšatšing leo mašole a boela motseng ka setu go swana le mašole ao a lewago ke dihlong ka gobane a tšhabile ntweng. 4 Kgoši ya khupetša sefahlego sa yona gomme ya dulela go llela godimo, ya re: “Morwa wa ka Abesalomo! Abesalomo morwa wa ka, morwa wa ka!”
5 Ke moka Joaba a ya ntlong ya kgoši a re go yona: “Lehono o swabišitše bahlanka ba gago ka moka, bao letšatšing le ba phološitšego bophelo bja gago, bja barwa ba gago, bja barwedi ba gago le bja basadi ba gago, gotee le bja basadi ba gago ba direthe. 6 O rata bao ba go hloilego gomme wa hloya bao ba go ratago, ka gobane lehono o bontšhitše gore balaodi le bahlanka ba gago ga se selo go wena. Ke kgodišegile gore ge nkabe lehono Abesalomo a be a sa phela, gomme rena ba bangwe ka moka re hwile, gona seo se be se tla ba se lokile go wena. 7 Bjale, emelela o tšwele ka ntle o yo kgothatša bahlanka ba gago, ka gobane ke ena ka Jehofa gore ge e ba o sa tšwe, ga go motho yo a tlago go dula le wena bošegong bjo. Seo e tla ba se sebe kudu go wena go feta dilo ka moka tše mpe tšeo di kilego tša go diragalela, go tloga o sa le moswa go fihla gona bjale.” 8 Ke moka kgoši ya emelela ya yo dula keiting ya motse, gomme batho ka moka ba botšwa gore: “Ga bjale kgoši e dutše keiting.” Ke moka batho ka moka ba tla pele ga kgoši.
Eupša Baisiraele bao ba bego ba thekga Abesalomo ba be ba tšhabile, yo mongwe le yo mongwe a tšhabetše legaeng la gagwe. 9 Batho ba meloko ka moka ya Isiraele ba ngangišana ba re: “Kgoši e re phološitše go manaba a rena, ebile e re phološitše go Bafilisita, eupša e tšhabile nageng ka baka la Abesalomo. 10 Le gona Abesalomo yo re mo kgethilego gore a re buše o hwile ntweng. Bjale ke ka baka la’ng le sa dire gore kgoši e boe mošate?”
11 Kgoši Dafida a romela molaetša go moperisita Tsadoko le moperisita Abiathara, a re: “Bolelang le banna ba bagolo ba Juda le re: ‘Ke ka baka la’ng le swanetše go ba ba mafelelo go tlo bušetša kgoši mošate, mola kgoši e kwele e le mo e lego gona gore Baisiraele ka moka ba nyaka go e bušetša mošate? 12 Le banabešo, bjale ke ka baka la eng le swanetše go ba ba mafelelo go tlo bušetša kgoši?’ 13 Ke moka le botše Amasa le re: ‘Na ga se wena ngwanešo? Anke Modimo a nkotle a be a oketše kotlo yeo ge e ba go tloga ga bjale o ka se be molaodi wa mašole legatong la Joaba.’”
14 Dilo tšeo Dafida a ilego a di bolela, di ile tša dira gore banna ka moka ba Juda ba boele ba be ngatana e tee, moo ba ilego ba romela molaetša go kgoši ba re: “Boa wena le bahlanka ba gago ka moka.”
15 Ke moka kgoši ya sepela go ba go fihla Nokeng ya Jorodane, gomme Bajuda ba tla Giligala gore ba gahlanetše kgoši le go e felegetša go tshela Noka ya Jorodane. 16 Shimei morwa wa Gera wa Mobenjamini yo a tšwago Bahurimi, a phakiša a theoga le banna ba Juda gore a yo gahlanetša Kgoši Dafida, 17 a na le banna ba 1 000 ba go tšwa molokong wa Benjamini. Le gona Tsiba mohlokomedi wa ntlo ya Saulo le barwa ba gagwe ba 15 gotee le bahlanka ba gagwe ba 20, ba ile ba phakišetša go fihla Nokeng ya Jorodane pele kgoši e ka fihla. 18 A* tshela noka e le gore a tshediše ba lapa la kgoši le gore a dire se sengwe le se sengwe seo se kgahlago kgoši. Eupša ge kgoši e sa re e tshela Noka ya Jorodane, Shimei morwa wa Gera a wela fase pele ga yona. 19 Shimei a re go kgoši: “O se ke wa mpona molato mong wa ka le gona o se ke wa gopola phošo yeo nna mohlanka wa gago ke e dirilego letšatšing leo kgoši mong wa ka a tšwilego Jerusalema ka lona. Anke kgoši mong wa ka a se ke a iša seo pelong, 20 ka gobane nna mohlanka wa gago ke tseba gabotse gore ke dirile sebe. Ka gona lehono ke bile wa mathomo go ba ntlo ya Josefa ka moka wa go tlo gahlanetša kgoši mong wa ka.”
21 Gateetee Abishai morwa wa Tseruya a re: “Shimei o swanetše go bolawa ka baka la seo a se dirilego, ka gobane o rogile motlotšwa wa Jehofa.” 22 Eupša Dafida a re: “Lena barwa ba Tseruya, ke ka baka la eng le tsenatsena ditabeng tša ka, moo lehono le bilego le elwa le nna? Na lehono go swanetše go bolawa motho mo Isiraele? Na lehono ga ke kgoši ya Isiraele gape?” 23 Ke moka kgoši ya re go Shimei: “O ka se hwe.” Ka go realo kgoši ya mo enela.
24 Mefiboshethe setlogolo sa Saulo le yena a theoga a tlo gahlanetša kgoši. O be a se a ka a hlapa maoto goba go kota ditedu tša gagwe goba go hlatswa diaparo tša gagwe go tloga letšatšing leo kgoši e tlogilego ka lona go fihla ge kgoši e boa ka khutšo. 25 Ge a etla* Jerusalema go tlo gahlanetša kgoši, kgoši ya re go yena: “Mefiboshethe, ke ka baka la’ng o se wa sepela le nna?” 26 Mefiboshethe a re: “Kgoši mong wa ka, o a tseba gore ke golofetše. Ke be ke boditše mohlanka wa ka gore: ‘Tliša tonki ya ka ke namele gore ke sepele le kgoši.’ Eupša yena a nthadia. 27 Mohlanka wa ka o boletše maaka ka nna go wena kgoši mong wa ka. Bjale wena kgoši mong wa ka o swana le morongwa wa Modimo wa nnete, dira seo o bonago se lokile. 28 Ba lapa la tate ka moka nkabe ba bolailwe ke wena kgoši mong wa ka, eupša o dumeletše nna mohlanka wa gago gore ke be yo mongwe wa bao ba jago le wena tafoleng ya gago. Bjale ga ke na tshwanelo ya go kgopela selo se sengwe gape go wena kgoši.”
29 Eupša, kgoši ya re go yena: “Homola o se sa bolela selo. Ke phethile ka gore wena le Tsiba le swanetše go arolelana tšhemo.” 30 Mefiboshethe a re go kgoši: “E re a e tšee ka moka ka gobane wena kgoši mong wa ka o boile ntlong ya gago ka khutšo.”
31 Ke moka Barasilai wa Mogileada a tla Nokeng ya Jorodane a etšwa Rogelima gore a tle a felegetše kgoši go tshela noka yeo. 32 Barasilai o be a tšofetše kudu, a na le mengwaga e 80. Le gona o be a nea kgoši dijo ge a be a sa dula Mahanaime ka gobane o be a humile kudu. 33 Ka gona kgoši ya re go Barasilai: “Tshelela le nna ka mošola gomme ke tla go fa dijo kua Jerusalema.” 34 Eupša Barasilai a re go kgoši: “Ke sa tlo phela mengwaga e mekae mo nka rotogelago le kgoši kua Jerusalema? 35 Ke na le mengwaga e 80. Nka se sa kgona go fapantšha se se lokilego le se sebe. Nna mohlanka wa gago nka se sa kgona go kwa tatso ya seo ke se jago le seo ke se nwago, ebile nka se sa kgona go kwa mantšu a diopedi tša banna le tša basadi. Bjale ke ka baka la’ng o nyaka gore nna mohlanka wa gago ke be morwalo go wena kgoši mong wa ka? 36 Ga go hlokagale gore o mputse wena kgoši mong wa ka, ka gobane go lekane gore nna mohlanka wa gago ke go felegetše go fihla Nokeng ya Jorodane. Bjale ke ka baka la eng o nyaka gore nna mohlanka wa gago ke go okeletše morwalo wena kgoši mong wa ka? 37 Hle e re nna mohlanka wa gago ke boele morago, ke yo hwela motseng wa gešo kgauswi le lebitla la tate le la mma. Eupša mohlanka wa gago Kimehama šo, e re a tshelele ka mošola le wena kgoši mong wa ka, o mo dire seo o bonago se lokile.”
38 Ke moka kgoši ya re: “Kimehama o tla tshelela le nna ka mošola gomme ke tla mo dira seo wena o bonago se lokile. Ke tla go direla selo se sengwe le se sengwe seo o nkgopelago gore ke go direle sona.” 39 Batho ka moka ba thoma go tshela Noka ya Jorodane. Ge kgoši e be e tshela e ile ya khisa Barasilai ya ba ya mo šegofatša, ka morago Barasilai a boela mo a dulago. 40 Ge kgoši e tshelela ka mošola go ya Giligala, Kimehama a tshela le yona. Batho ka moka ba Juda le seripa sa batho ba Isiraele ba be ba tlile go felegetša kgoši go tshela noka.
41 Ke moka banna ka moka ba Isiraele ba tla go kgoši ba re: “Ke ka baka la eng banababo rena, e lego banna ba Juda, ba ile ba tšea wena le ba lapa la gago ka sephiring gotee le banna bao o nago le bona gore ba le tliše Nokeng ya Jorodane?” 42 Banna ka moka ba Juda ba araba banna ba Isiraele ba re: “Ke ka gobane kgoši e tswalana le rena. Bjale ke ka baka la eng se se le galefiša? Na re ile ra ja dijo tša kgoši, goba na e re file mpho?”
43 Eupša banna ba Isiraele ba araba banna ba Juda ba re: “Re tšwa melokong e lesome ya Isiraele. Re na le tshwanelo ya gore Dafida e be kgoši ya rena go feta ya lena. Bjale ke ka baka la’ng le re nyaditše? Na re be re sa swanela go ba ba pele go bušetša kgoši ya rena?” Eupša banna ba Juda ba fenya banna ba Isiraele ka mantšu.