Kamoo go ka Dirwago Barutiwa ka Gona ka Puku ya Tsebo
1 Pakane e kgahlišago ya Bakriste ka moka ke go ruta ba bangwe therešo le go dira bao ba ‘sekametšego ka mo go swanetšego bophelong bjo bo sa felego’ barutiwa. (Dit. 13:48, NW; Mat. 28:19, 20) Mokgatlo wa Jehofa o re neile sedirišwa se se kgahlišago seo ka sona re ka phethago se—e lego puku ya Tsebo e Išago Bophelong bjo bo sa Felego. Sehlogo sa yona se gatelela bohlokwa bjo bogolo bja dithuto tša legae tša Beibele, ka gobane bophelo bjo bo sa felego bo ithekgile ka go hwetša tsebo ya go tseba Jehofa, Modimo a nnoši wa therešo le Morwa wa gagwe, Jesu Kriste.—Joh. 17:3.
2 Puku ya Tsebo ga bjale ke puku ya motheo ya Mokgatlo bakeng sa go dirišetšwa go swara dithuto tša legae tša Beibele. Ge re e diriša, re ka ruta therešo ka tsela e bonolo, e kwalago le e kopana. Se se tla thuša go fihlelela pelo ya bao ba rutwago. (Luka 24:32) Ee, go nyakega gore moswari wa thuto a diriše mekgwa e mebotse ya go ruta. Ke ka baka leo pampiri ye ya ka gare e lokišeditšwego. E nea ditšhišinyo le dikgopotšo mabapi le mekgwa ya go ruta yeo e itlhatsetšego e le e atlegago. Ka temogo le go ya ka maemo a fapa-fapanego, mo gongwe o ka kgona go diriša ka mo go tšwelago pele tše dingwe tša tšeo di newago mo goba ka moka ga tšona. Boloka pampiri ye ya ka gare gomme o fele o dira ditšhupetšo go yona. Dintlha tše di fapa-fapanego di ka go thuša gore o be yo a atlegago kudu go dirišeng puku ya Tsebo bakeng sa go dira barutiwa.
3 Swara Thuto ya Legae ya Beibele e Tšwelago Pele: Bontšha kgahlego ya kgonthe ya motho ka noši go morutwana bjalo ka yo e ka bago morutiwa wa Mokriste le ngwanabo rena wa moya goba kgaetšedi. E-ba yo borutho, yo a nago le bogwera le yo a fišegago. Ka go ba motheetši yo botse, o ka kgona go tseba motho yo mongwe—setlogo le boemo bja gagwe bophelong—e lego seo se tlago go go thuša go lemoga kamoo o ka mo thušago gakaone ka gona moyeng. Ikemišetše go ikgafela morutwana wa gago.—1 Ba-Thes. 2:8.
4 Ge feela thuto e thomile, go kgethwa gore dikgaolo tše di lego pukung ya Tsebo go ithutwe tšona ka go latelana ga tšona ka dinomoro. Se se tla dumelela morutwana go hwetša kwešišo e tšwelago pele ya therešo, ka ge puku e tšweletša ditaba tša Beibele ka tatelano e kwalago kudu. Boloka thuto e le bonolo le e kgahlišago e le gore e be e mafolofolo le e tšwelago pele. (Ba-Roma 12:11) Go ithekgilwe ka maemo le bokgoni bja morutwana, mo gongwe go ka kgonega gore o akaretše bontši bja dikgaolo lenaneong le tee ka iri goba go feta moo ka ntle le go akgofa thutong. Barutwana ba tla dira tšwelopele e kaone ge bobedi morutiši le morutwana ba boloka tumelelano ya bona ka thuto beke e nngwe le e nngwe. Ka go rialo, go bontši bja batho go ka kgonega go fetša dikgaolo tše 19 tša puku ka dikgwedi tše ka bago tše tshelelago goba go feta moo.
5 Thoma lenaneo le lengwe le le lengwe ka ditlhaloso tše kopana tšeo di tsošago kgahlego tabeng. O tla lemoga gore sehlogo sa kgaolo e nngwe le e nngwe ke taba ya yona, e lego seo se nyakago go gatelelwa. Sehlogwana se sengwe le se sengwe se hlaola ntlha e kgolo, e lego seo se go thušago go lebiša tlhokomelo sehlogong sa kgaolo. Hlokomela gore o se ke wa bolela kudu. Go e na le moo, leka go fatolla ditlhaloso tša morutwana. Go botšiša dipotšišo tše di kgethegilego tšeo di hlahlago morutwana, tšeo di theilwego go seo a šetšego a se tseba, go tla mo thuša go naganišiša le go fihlelela diphetho tše nepagetšego. (Mat. 17:24-26; Luka 10:25-37; bona Puku ya Tlhahlo ya Sekolo, letlakala 51, serapa 10.) Kgomarela ka go tia tsebišong e gatišitšwego pukung ya Tsebo. Go akaretša ditaba tše di oketšegilego go tla tloša goba gwa uta dintlha tše dikgolo gomme gwa lelefatša thuto. (Joh. 16:12) Ge e ba potšišo yeo e sa tswalanego ka go lebanya le taba yeo e ithutwago e rotošwa, gantši o ka e araba mafelelong a lenaneo. Se se tla go dumelela go akaretša thuto ya beke ka ntle le go arošwa tlhokomelo. Hlalosetša morutwana gore mafelelong bontši bja dipotšišo tša gagwe tša motho ka noši di tla arabja ge thuto e dutše e tšwela pele.—Bona Puku ya Tlhahlo ya Sekolo, letlakala 94, serapa 14.
6 Ge e ba morutwana a dumela ka go tia go Boraro botee, go se hwe ga moya, mollo wa dihele goba tše dingwe tša dithuto tše bjalo tša maaka gomme seo se newago pukung ya Tsebo se sa mo kgotsofatše, o ka mo nea puku ya Go Boledišana goba puku e nngwe yeo e ahla-ahlago taba yeo. Mmotše gore o tla ahla-ahla taba le yena ka morago ga ge a naganne ka seo a se badilego.
7 Go thoma le go phetha thuto ka thapelo ya go rapelela tlhahlo le tšhegofatšo tša Jehofa go dira gore tiragalo yeo e be le seriti, go bea motho boemong bja monagano bja go hlompha le go lebiša tlhokomelo go Jehofa e le Morutiši wa kgonthe. (Joh. 6:45) Ge e ba morutwana e sa dutše e le modiriši wa motšoko, mo gongwe mafelelong o ka swanelwa ke go mo kgopela gore a tlogele go o diriša nakong ya thuto.—Dit. 24:16; Jak. 4:3.
8 Ruta ka mo go Atlegago ka Mangwalo, Diswantšho le ka Dipotšišo tša Tlhahlobo: Go sa šetšwe gore ke makga a makae ao a ilego a ithuta taba ka ona nakong e fetilego, morutiši yo a nago le bokgoni o tla boeletša thuto e nngwe le e nngwe a gopola ka morutwana yo itšego. Se se thuša go letela e sa le pele tše dingwe tša dipotšišo tša morutwana. Gore o rute ka katlego, kwešiša ka mo go kwagalago dintlha tše dikgolo kgaolong. Lebelela mangwalo go bona kamoo a šomago ka gona tabeng, gomme o dire phetho ya gore ke afe ao a swanetšego go balwa nakong ya thuto. Nagana mabapi le kamoo o ka rutago ka gona o diriša diswantšho le dipotšišo tša tlhahlobo bofelong bja kgaolo.
9 Ka go diriša mangwalo ka katlego, o tla thuša morutwana go lemoga gore o ithuta Beibele e le ka kgonthe. (Dit. 17:11) Ka go diriša lepokisi le le rego, “Diriša Beibele ya Gago ka mo go Holago” leo le lego go letlakala 14 la puku ya Tsebo, mo rute kamoo a ka hwetšago mangwalo ka gona. Mmontšhe kamoo a ka hlaolago ka gona ditemana tše di tsopotšwego thutong. Ge nako e dumela, lebelela gomme o bale mangwalo a bontšhitšwego ao a sa tsopolwago. Dira gore morutwana a hlalose kamoo a thekgago goba a hlalosago ka gona seo se bolelwago serapeng. Gatelela dikarolo tša motheo tša ditemana e le gore a tle a lemoge mabaka bakeng sa dintlha tše dikgolo tša thuto. (Neh. 8:8) Gantši ga go nyakege gore morutiši a tsenye ditemana tše oketšegilego poledišanong go feta tšeo puku e di neago. Hlalosa bohlokwa bja go tseba maina le tlhatlamano ya dipuku tša Beibele. E ka ba mo go thušago go morutwana go bala matlakala 27-30 a Morokami wa June 15, 1991.
10 Thuto 34 ya Puku ya Tlhahlo ya Sekolo sa Bodiredi sa Pušo ya Modimo e hlalosa gore diswantšho di tutuetša megato ya go nagana ga motho gomme di dira gore go be bonolo go kwešiša dikgopolo tše difsa. Di kopanya go ipiletša kgopolong le tutuetšo ya maikwelo, e le gore molaetša o fetišwe ka matla ao gantši a sa kgonegego ka go bolelwa ka tsela e bonolo ga therešo. (Mat. 13:34) Puku ya Tsebo e na le diswantšho tše dintši tša go ruta tšeo di lego bonolo eupša e le tše matla. Ka mohlala, seswantšho seo se dirišitšwego go kgaolo 17 se aga tebogo ya go leboga kamoo ka kgopolo ya moya, Jehofa a neago dijo, diaparo le madulo ka gona ka phuthego ya Bokriste. Diswantšho tše dibotse tše di swantšhitšwego tša puku ya Tsebo di ka dirišwa ka katlego bakeng sa go tutuetša maikwelo. Ka tlase ga sehlogwana se se rego “Tsogo ya Lethabo,” se se lego go letlakala 185, bohlokwa bja serapa 18 bo tla matlafatšwa ke go dira gore morutwana a lebelele morago seswantšhong se se lego go letlakala 86. Se se ka mo tutueletša go nagana ka tsogo e le selo sa kgonthe ka tlase ga Mmušo wa Modimo.
11 Barutwana ba Beibele ba swanetše go dira tšwelopele ya moya ka thuto e nngwe le e nngwe. Ka lebaka le, o se ke wa lesa go botšiša dipotšišo tša tlhahlobo lepokising la “Hlahloba Tsebo ya Gago” leo le tšwelelago mafelelong a kgaolo e nngwe le e nngwe. Theetša se se fetago tlhaloso e bohlale ya seo go bego go ithutwa ka sona. Tše mmalwa tša dipotšišo tše di hlametšwe go fatolla karabelo ya motho ka noši e tšwago pelong. Ka mohlala, bona letlakala 31, moo morutwana a botšišwago gore: “Ke dika dife tša Jehofa Modimo tšeo di go kgahlišago ka mo go kgethegilego?”—2 Ba-Kor. 13:5.
12 Tlwaetša Barutwana go Lokišeletša Thuto: Morutwana yo a balago thuto e sa le pele, a swaya dikarabo gomme a nagana kamoo a ka di bolelago ka gona ka mantšu a gagwe o tla dira tšwelopele e akgofilego ya moya. Ka mohlala wa gago le kgothatšo, o ka mo tlwaetša go lokišeletša thuto. Mmontšhe puku ya gago yeo go yona o swailego goba o thaletšego mantšu a motheo le dipolelwana. Hlalosa kamoo go ka hwetšwago dikarabo tše di lebanyago tša dipotšišo tše di gatišitšwego. Go lokišetša kgaolo le le gotee go ka thuša morutwana. Mo kgothaletše gore a bolele ka mantšu a gagwe. Ke ka nako yeo feela mo go tlago go bonala ge e ba a kwešiša taba. Ge e ba a bala karabo ya gagwe pukung, o ka tutuetša monagano wa gagwe ka go mmotšiša kamoo a ka hlalosetšago motho yo mongwe ntlha ka gona ka mantšu a gagwe ka noši.
13 Kgothaletša morutwana go lebelela mangwalo ao a sa tsopolwago e le karolo ya tokišetšo ya gagwe ya beke le beke, ka ge go ka se be le nako ya go a bala ka moka ga ona nakong ya thuto. Mo rete bakeng sa boiteko bjo a bo dirago dithutong tša gagwe. (2 Pet. 1:5; bona Morokami wa August 15, 1993, matlakala 13-14, bakeng sa ditšhišinyo tše di oketšegilego mabapi le seo se ka dirwago ke morutiši gotee le morutwana go oketša go ithuta thutong ya Beibele.) Ka tsela ye, morutwana o tlwaetšwa go lokišeletša le go nea ditlhaloso tše di holago dibokeng tša phuthego. O tla ba a ithuta kamoo a ka hlagolelago ka gona mekgwa e mebotse ya thuto ya motho ka noši yeo e tlago go mo hlamela go tšwela pele a dira tšwelopele therešong ka morago ga ge thuto ya gagwe ya motho ka noši ya Beibele pukung ya Tsebo e fedile.—1 Tim. 4:15; 1 Pet. 2:2.
14 Lebiša Barutwana Mokgatlong wa Jehofa: Ke boikarabelo bja modiri wa barutiwa go lebiša kgahlego ya morutwana mokgatlong wa Jehofa. Morutwana o tla tšwela pele ka lebelo kudu kgolong ya moya ge e ba a lemoga a bile a e-na le tebogo ka mokgatlo gomme a lemoga go nyakega ga go ba karolo ya wona. Re nyaka gore a thabele go kopanela le batho ba Modimo le go lebelela pele go beng le rena Holong ya Mmušo, moo a ka hwetšago thekgo ya moya le ya maikwelo tšeo phuthego ya Bokriste e di neago.—1 Tim. 3:15.
15 Poroutšha ya Dihlatse tša Jehofa ba Dira Thato ya Modimo ba le Batee Lefaseng ka Moka e tšweleditšwe bakeng sa go tlwaelanya batho le mokgatlo o nnoši o bonagalago wo Jehofa a o dirišago lehono go phetha thato ya gagwe. Ge feela thuto e theilwe, ke ka baka la’ng o sa sepedišetše morutwana kopi? Tšwela pele o laleletša morutwana dibokeng di sa tloga fase. Hlalosa kamoo di swarwago ka gona. O ka mmotša sehlogo sa polelo ya phatlalatša yeo e tlago goba wa mmontšha sehlogo seo se tlago go ahla-ahlwa Thutong ya Morokami. Mohlomongwe o ka sepela le yena go yo mmontšha Holo ya Mmušo ge go se na seboka se se swerwego e le go fokotša tlalelo le ge e le efe yeo a ka bago le yona ka go ya lefelong le lefsa ka lekga la mathomo. Mo gongwe o ka kgona go ithapela go nea senamelwa sa go ya dibokeng. Ge a tlile, mo dire gore a ikwe a amogelegile le go lokologa. (Mat. 7:12) Mo tsebiše go Dihlatse tše dingwe, go akaretša le bagolo. Re na le kholofelo ya gore o tla thoma go lebelela phuthego e le lapa labo la moya. (Mat. 12:49, 50; Mar. 10:29, 30) Mohlomongwe o ka mmeela pakane, bjalo ka gore a be gona sebokeng se tee beke e nngwe le e nngwe gomme o godiše pakane ka mo go tšwelago pele.—Ba-Heb. 10:24, 25.
16 Ge thuto ya legae ya Beibele e dutše e tšwela pele ka puku ya Tsebo, gatelela dikarolo tšeo di gatelelago go nyakega ga go kopanela ka mehla le phuthego dibokeng. Ela hloko ka mo go kgethegilego matlakala 52, 115, 137-9, 159, gotee le kgaolo 17. Bolela maikwelo a gago ka noši a tebogo bakeng sa mokgatlo wa Jehofa. (Mat. 24:45-47) Bolela gabotse ka phuthego ya lefelong leo le ka seo o ithutago sona dibokeng. (Ps. 84:10; 133:1-3) E tla ba mo go botse ge e ba morutwana a ka bogela e nngwe le e nngwe ya dibidio tša Mokgatlo, go thoma ka ya Jehovah’s Witnesses—The Organization Behind the Name. Bakeng sa dikgopolo tše oketšegilego mabapi le kamoo go ka lebišwago kgahlego ka gona mokgatlong, bona Morokami wa November 1, 1984, matlakala 13-17 le pampiri ya ka gare ya Tirelo ya Rena ya Mmušo ya May 1993.
17 Kgothaletša Barutwana Gore ba Nee Bohlatse go ba Bangwe: Pakane ya rena ya go ithuta le batho ke go dira barutiwa bao ba hlatselago Jehofa. (Jes. 43:10-12) Seo se bolela gore morutiši o swanetše go kgothaletša morutwana go bolela le ba bangwe ka seo a ithutago sona Beibeleng. Se se ka dirwa feela ka go botšiša gore: “O ka hlalosetša bjang lapa la gago therešo ye?” goba “Ke lengwalo lefe leo o bego o tla le diriša go hlatsela se go mogwera wa gago?” Gatelela mafelo a motheo a lego pukung ya Tsebo moo go nea bohlatse go kgothaletšwago gona, bjalo ka matlakala 22, 93-5, 105-6, gotee le kgaolo 18. Morutwana a ka newa dipampišana tše itšego bakeng sa go di diriša go neeng bohlatse bjo bo sa rulaganyetšwago go ba bangwe. Nea tšhišinyo ya gore a laletše ditho tša lapa la gagwe go dula le go theetša thutong ya gagwe. Na o na le bagwera bao le bona ba ka ratago go ithuta? Mo kgopele gore a go laetše bao ba thabelago.
18 Ka go ba gona Sekolong sa Bodiredi sa Pušo ya Modimo le Sebokeng sa Tirelo, yo a holofetšago go ba morutiwa wa ka moso a ka hwetša tlwaetšo e oketšegilego le tlhohleletšo tšeo di tlago go mo thuša go ba mogoeledi wa ditaba tše di lokilego. Ge a bontšha kgahlego ya go ngwadiša sekolong goba go ba mogoeledi yo a sa kolobetšwago, melao ya motheo yeo e hlaloswago go matlakala 98 le 99 a puku ya Bodiredi bja Rena e tla šoma. Ge e ba boemo bja bophelo bja gagwe bo mo thibela gore a swanelege, o ka tsoma dipukung tša Mokgatlo taba e thušago yeo e sepelelanago le taba yeo gomme o boledišane le yena ka yona. Ka mohlala, morutwana a ka ba a e-na le bothata bja go fenya go lemalela motšoko goba dihlare-tagi tše dingwe. Puku ya Go Boledišana e bontšha mabaka a matla a Mangwalo ao ka ona Bakriste ba phemago mekgwa e bjalo e kotsi gomme go letlakala 148 e hlalosa tsela yeo e itlhatsetšego e le e atlegago go thuša ba bangwe gore ba kgaotše. Rapela le yena mabapi le taba yeo, o mo rute go aga go ithekga ga gagwe ka Jehofa bakeng sa thušo.—Jak. 4:8.
19 Mogato wo o swanetšego go latelwa bakeng sa go dira phetho ya ge e ba motho a swanelegela go ba le karolo bodireding bja phatlalatša o hlaloswa go Morokami wa January 15, 1996, letlakala 16, serapa 6. Ge morutwana a swanelega, e tla ba mo go thušago go swara lenaneo la tlwaetšo bakeng sa go mo lokišeletša letšatši la gagwe la pele tirelong ya tšhemo. Ka mokgwa o agago, ahla-ahla dikarabelo le dikganetšo tša batho tše di tlwaelegilego tšhemong ya lena. Ge e ba go kgonega, dira gore a thome ka modiro wa ntlo le ntlo pele gomme o mo tlwaetše ka mo go tšwelago pele dibopegong tše dingwe tša bodiredi. Ge e ba o boloka thero ya gago e le e kopana le e bonolo, go tla ba bonolo go yena gore a go ekiše. E-ba yo a agago le yo a kgothatšago, o bonagatše lethabo modirong e le gore a ithute mokgwa wa gago gomme a o bonagatše. (Dit. 18:25) Pakane ya morutiwa yo mofsa e swanetše go ba ya go ba mogoeledi wa ka mehla le yo a fišegago wa ditaba tše di lokilego. Mohlomongwe o ka mo thuša go dira thulaganyo e šomago ya tirelo. E le gore a dire tšwelopele bokgoning bja gagwe bja go nea bohlatse go ba bangwe, o ka šišinya gore a bale ditokollo tša Morokami tša April 1, 1985, matlakala 26-31, April 15, 1985, matlakala 25-9; July 15, 1988, matlakala 9-20; January 15, 1991, matlakala 15-20; le January 1, 1994, matlakala 20-5.
20 Tutueletša Barutwana Boineelong le Kolobetšong: E swanetše go ba mo go kgonegago go morutwana wa pelo e botegago go ithuta ka mo go lekanego go ka ineela go Modimo le go swanelegela kolobetšo ka thuto ya puku ya Tsebo. (Bapiša le Ditiro 8:27-39; 16:25-34.) Lega go le bjalo, pele motho a ka tutueletšwa go ineela, go nyakega gore a hlagolele boineelo go Jehofa. (Ps. 73:25-28) Nakong ka moka ya thuto, tsoma dibaka tša go aga tebogo ya go leboga dika tša Jehofa. Bolela maikwelo a gago ka noši a tseneletšego ka Modimo. Thuša morutwana go nagana ka go hlagolela tswalano e borutho ya motho ka noši le Jehofa. Ge e ba a thoma go tseba le go rata Modimo e le ka kgonthe, gona o tla Mo hlankela ka potego, ka gobane boineelo go Modimo bo mabapi le kamoo re ikwago ka gona ka Jehofa e le motho.—1 Tim. 4:7, 8; bona Puku ya Tlhahlo ya Sekolo, letlakala 76, serapa 11.
21 Katanela go fihlelela pelo ya morutwana. (Ps. 119:11; Dit. 16:14; Ba-Roma 10:10) O swanetše go bona kamoo therešo e mo kgomago ka gona yena ka noši le go dira phetho ya seo a swanetšego go se dira ka seo a ithutilego sona. (Ba-Roma 12:2) Na o dumela therešo yeo a e newago beke le beke? (1 Ba-Thes. 2:13) Go fihlelela seo, o ka fatolla morutwana ka go botšiša dipotšišo tše bohlale tša go nyaka pono ya gagwe, tše bjalo ka tše di rego: O ikwa bjang ka se? O ka diriša se bjang bophelong bja gago? Go ya ka ditlhaloso tša gagwe o ka lemoga moo thušo e oketšegilego e nyakegago gona bakeng sa go fihlelela pelo ya gagwe. (Luka 8:15; bona Puku ya Tlhahlo ya Sekolo, letlakala 51, serapa 11.) Mantšu a hlalosago a diswantšho tše di lego go matlakala 172 le 174 tša puku ya Tsebo a a botšiša: “Na o ineetše go Modimo ka thapelo?” le “Ke eng se se go thibelago go kolobetšwa?” Se se ka tutueletša morutwana ka mo go atlegago gore a gate mogato.
22 Mogato wo o swanetšego go latelwa ge mogoeledi yo a sa kolobetšwago a kganyoga go kolobetšwa o hlaloswa ka go Morokami wa January 15, 1996, letlakala 17, serapa 9. Puku ya Tsebo e ngwadilwe ka morero wa go hlama motho bakeng sa go araba “Dipotšišo tša Bao ba Kganyogago go Kolobetšwa,” tšeo di hwetšwago mametletšong ya puku ya Bodiredi bja Rena, tšeo bagolo ba tlago go di ahla-ahla le yena. Ge e ba o gateletše dikarabo tša dipotšišo tše di gatišitšwego pukung ya Tsebo, morutwana o swanetše go hlangwa gabotse bakeng sa mananeo a dipotšišo tše di swarwago ke bagolo e le go lokišeletša kolobetšo ya gagwe.
23 Thuša Bao ba Fetšago Thuto ya Legae ya Beibele: Go swanetše go letelwa gore nakong ya ge motho a fetša go ithuta puku ya Tsebo, potego ya gagwe le tekanyo ya go kgahlegela go hlankela Modimo di tla ba di thomile go bonagala. (Mat. 13:23) Ke ka baka leo sehlogwana sa mafelelo sa puku se botšišago gore, “O tla Dira’ng?” Dirapa tša mafelelo di dira boipiletšo go morutwana gore a lebiše tlhokomelo tswalanong yeo a swanetšego go ba a e hlagoletše le Modimo, go nyakega ga go diriša tsebo yeo a ithutilego yona le go nyakega ga go gata mogato wa ka pela wa go bontšha lerato la gagwe la go rata Jehofa. Ga go na tokišetšo ya go ithuta dipuku tše dingwe le bao ba fetšago puku ya Tsebo. Ka tsela e botho le e kwalago, hlalosetša morutwana yo a palelwago ke go arabela tsebong ya go tseba Modimo seo a swanetšego go se dira gore a tšwele pele moyeng. Mo gongwe o ka tšwela pele o ikopanya le yena nako le nako, o tlogela tsela e bulegile bakeng sa gore a gate megato e išago bophelong bjo bo sa felego.—Mmo. 12:13.
24 Morutiwa yo mofsa yo a amogelago therešo gomme a kolobetšwa o tla swanelwa ke go gola kudu tsebong ya gagwe le kwešišong e le gore a tie ka mo go feletšego tumelong. (Ba-Kol. 2:6, 7) Go e na le go tšwetša pele thuto ya gagwe ya legae ya Beibele ka morago ga ge le feditše puku ya Tsebo, o ka itira yo a hwetšagalago bakeng sa go nea thušo le ge e le efe ya motho ka noši yeo a ka bago a e nyaka e le gore a gole moyeng. (Ba-Gal. 6:10; Ba-Heb. 6:1) Ge e le ka lehlakoreng la gagwe, a ka tlaleletša kwešišo ya gagwe ka go bala Beibele letšatši le letšatši, a ithuta ka boyena Morokami le dipuku tše dingwe tša “molaki e a bôtêxaxo,” a lokišeletša diboka le go ba gona go tšona gotee le go ahla-ahla therešo le badumedi-gotee le yena. (Mat. 24:45-47; Ps. 1:2; Dit. 2:41, 42; Ba-Kol. 1:9, 10) Go bala ga gagwe puku ya Bodiredi bja Rena le go diriša seo e se swerego go tla kgatha tema e bohlokwa tabeng ya go ba ga gagwe yo a rulagantšwego ka tsela ya pušo ya Modimo bakeng sa go phetha bodiredi bja gagwe ka botlalo.—2 Tim. 2:2; 4:5.
25 Hlagolela Bokgoni bja go Ruta: Re na le thomo ya gore re “dirê dithšaba ka moka barutiwa . . . ka xo ba ruta.” (Mat. 28:19, 20) Ka ge bokgoni bja go ruta bo kgokaganywa ka go se aroganywe le go dira barutiwa, re nyaka go katanela go kaonefatša bjalo ka barutiši. (1 Tim. 4:16; 2 Tim. 4:2) Bakeng sa ditšhišinyo tše oketšegilego mabapi le kamoo o ka hlagolelago ka gona bokgoni bja go ruta, mo gongwe o ka rata go bala: “Go Godiša Mokgwa wa go Tseba go Ruta” le “Go Fihlelela Dipelo tša Batheetši ba Gago” ka go Puku ya Tlhahlo ya Sekolo, dithuto 10 le 15; “Teacher, Teaching” ka go Insight, Bolumo 2; le dihlogo tša Morokami tše rego, “Go Aga ka Dikago Tšeo di Palelago Mollo” le “Fihlelela Pelo ge o Ruta,” March 15, 1985; “Na o Bolela ka Mafolofolo ka Mangwalo?,” March 1, 1986; le “Kamoo o ka Hwetšago Lethabo ka Gona go Direng Barutiwa,” February 15, 1996.
26 Ge o dutše o katanela go dira barutiwa ka go diriša puku ya Tsebo, ka mehla rapela gore Jehofa “yo a medišago,” (PK) a šegofatše maiteko a gago a go fihlelela dipelo tša batho ka ditaba tše di lokilego tša Mmušo. (1 Ba-Kor. 3:5-7) Eka o ka ba le lethabo la go thabela go ruta ba bangwe gore ba kwešiše, ba leboge le go dira ka go dumelelana le tsebo e išago bophelong bjo bo sa felego!