Go Diregile’ng Ka Boithabišo?

KE BJANG ba-Roma ba bogologolo bao go bego bo naganwa gore ba kgomaretše setšo sa bona, ba bego ba ka lebelela mahloko a magagabo bona e le boithabišo? Gerhard Uhlhorn o ngwala ka pukung ya gagwe ya The Conflict of Christianity With Heathenism gore: “Se se ka hlaloswa feela ke kganyogo e tseneletšego ya go kganyoga dimatlafatši tše difsa le tše matla kudu. Ba hoše mehuta ka moka ya maipshino ao a lego gona, batho ba ile ba tsoma . . . lethabo leo ba se sa hlwago ba le hwetša le ge e le kae.”

Batho ba bantši lehono ba bontšha “kganyogo [e swanago] ya go kganyoga dimatlafatši tše difsa le tše matla kudu.” Ke therešo gore mo gongwe ba ka no se bokane bakeng sa go bogela polao ya kgonthe ya tšhollo ya madi goba bohlola. Eupša kgetho ya bona ya boithabišo e utolla go nwelela mo go swanago bošorong le go tša kopano ya botona le botshadi. Ela hloko mehlala e mengwe.

Dipaesekopo. Moseka-seki wa difilimi Michael Medved o bolela gore nywageng ya morago-bjale badiri ba difilimi ba ile ba bontšha “go rata bokgopo.” O oketša ka gore: “Kgopolo e lego lefapheng la difilimi go bonala e le ya gore dipontšho tša bošoro le bogafsi di swanelwa ke go tšeelwa godimo kudu le tlhompho e kgethegilego go feta maiteko le ge e le afe a go tšweletša maemo goba go loka.”

Go phenkgišana le thelebišene go gapeleditše badiri ba difilimi gore ba ye mo e nyakilego go ba bokgoleng le ge e le bofe e le gore ba gokeletše batho mafelong a go bogela difilimi. Modula-setulo wa bodirelo bja difilimi o re: “Re nyaka difilimi tše matla le tše di gogago kgahlego, tšeo di nago le kgogedi, tšeo di ikgethilego mananeong ka moka ao batho ba a bonago go TV. Ga se gore re ikgafetše go bontšha diswantšho tša tšhollo ya madi le tša polelo e [gobogilego], eupša seo ke se se nyakegago lehono gore o bontšhe filimi.” Ruri, ba bantši ga ba sa tšhošwa le ke filimi ya bošoro bjo bo lego molaleng. Molaodi wa dipaesekopo Alan J. Pakula o re: “Batho ba thomile go se kgomege maikwelong mabapi le ditla-morago tša seo ba se bonago. Palo ya mahu e ipoeleditše gane, matla a bošoro a oketšega ka lebelo gomme ga ba šetše seo. Ba hlagoletše go se kgotsofalele maikwelo a šoro.”

Thelebišene. Dipontšho tše bonalago gabotse tša kopano ya botona le botshadi tše di bontšhwago go TV bjale di atile dikarolong tše dintši tša lefase go akaretša le Brazil, Japane le Yuropa. Mmogedi yo a tlwaelegilego wa TV wa Amerika o kopana le dipontšho tše 14 000 tša kopano ya botona le botshadi ka ngwaga. Sehlopha se sengwe sa banyakišiši se bega gore: “Go oketšega ga diswantšho tša kopano ya botona le botshadi le tše di sa utego selo ga go bontšhe seka sa go fokotšega. Ditaba tše di kilego tša iletšwa tše bjalo ka kopano ya botona le botshadi gare ga meloko, ditiro tša go thabela go gobatša goba go ikgobatša le kopano ya botona le botshadi le diphoofolo di fetogile mokgwa wa go dira poelo nakong yeo thelebišene e bago le babogedi ba bantši.”

Go ya ka puku ya Watching America, go na le lebaka la go tlogelela dilo mananeong a thelebišene. E re: “Kopano ya botona le botshadi ke kgwebo. . . . Ge kgokagano ya diteišene tša thelebišene le dikhamphani tša tšweletšo ya tšona di be di utolla gore di be di thabiša babogedi ba bantši go feta bao ba bego ba ba kgopiša, ba ile ba oketša ganyenyane-ganyenyane kgonagalo ya dithekišo tša setšweletšwa sa bona ka go dumelela gore diila tše oketšegilego di dirwe ka mokgwa o lego molaleng kudu.”

Dipapadi tša Bidio. Mehla ya go se tsebe ya Pac-Man le Donkey Kong e butše tsela e yago mehleng e mefsa ya dipapadi tše šoro ka mo go feteletšego. Moprofesara Marsha Kinder o hlalosa dipapadi tše e le “tše mpe kudu go feta TV goba filimi.” Di fetiša “molaetša wa gore tsela e nnoši ya go ba le matla a go laola ke ka bošoro.”

Ka baka la go tshwenyega ga setšhaba, motšweletši wa maemo a godimo wa United States gabjale o diriša tshepedišo ya go lekanyetša nywaga dipapading tša bidio. Tšeo di pharilwego “MA-17”—tše di bontšhago gore papadi ya “bao ba budulego kgopolong” ga se ya lokela bao ba lego ka tlase ga nywaga e 17—e ka ba e akaretša bošoro bjo bo feteletšego, dipontšho tša kopano ya botona le botshadi le polelo e gobogilego. Lega go le bjalo, ba bangwe ba boifa gore tšeo di lekanyeleditšwego “bao ba budulego kgopolong” di tla fo okeletša boipiletšong bja papadi. Mofsa yo mongwe yo a fišegelago dipapadi o re: “Ge nkabe ke be ke e-na le nywaga e 15 gomme ke bone setlankana se se pharilwego sa MA-17, ke be ke tla ikhweletša papadi yeo ka tsela le ge e le efe.”

Mmino. Makasine wo o hlahlobišišago dikagare tša mmino o ratwago o bolela gore bofelong bja 1995, ke feela dialepamo tše 10 go tše 40 tše di tšwago pele tšeo di bego di se na polelo e gobogilego goba di sa bolele ka dihlare-tagi, bošoro goba kopano ya botona le botshadi. St. Louis Post-Dispatch e bega gore: “Mmino o hwetšagalago go bao ba sego ba tsena mahlalagading ke o tšhošago ka mo go feteletšego, bontši bja wona bo ganana le selo se sengwe le se sengwe ka mo go feletšego. [Mmino] wo o kgahlišago bafsa ba bangwe bao ba lego mahlalagading o tletše ka kgalefo le go itlhoboga gomme o kgothaletša maikwelo a gore lefase le motheetši ka noši ba ahlotšwe.”

Morethetho o bolelago ka lehu, mmino wa rock wa “grunge” le rap ya “gangsta” o bonala o thabela bošoro. Le gona go ya ka pego ya San Francisco Chronicle, “ditsebi tše dintši intasetering ya mmino di bolela e sa le pele gore dihlopha tše di boifišago kudu di tseleng ya tšona ya go tuma.” Dikoša tša go tumiša kgalefo le lehu gabjale di thomile go ba tše di tumilego Australia, Japane le Yuropa. Ke therešo gore dihlopha tše dingwe tša mmino di ile tša leka go amogela molaetša o se nago kotsi. Lega go le bjalo, Chronicle e re: “Bohlatse bo bontšha gore ga go na mabenkele a mantši ao a rekišago mmino o se nago kotsi.”

Di-computer. Tše ke didirišwa tše di dirišwago ka ditsela tše dintši tše holago. Lega go le bjalo, di bile di dirišitšwe ke ba bangwe bakeng sa go phatlalatša dilo tše di gobogilego. Ka mohlala, makasine wa Maclean’s o bega gore se se akaretša “diswantšho le ditaba tše di lego mabapi le selo se sengwe le se sengwe go tloga go tumelakhwele e makatšago go ya go go gweba ka mmele le kopano ya botona le botshadi le bana—e lego selo seo se bego se tla tšhoša batho ba bantši ba bagolo go se sa bolelwa ka bana ba bona.”

Dipuku. Dipuku tše dintši tše di tumilego di tletše ka ditaba tša kopano ya botona le botshadi le bošoro. Mokgwa o tlwaetšwego gona bjale United States le Canada ke seo se ilego sa bitšwa “nonwane e tšhošago”—dikanegelo tšeo di ferošago dibete tše di hlaselago bafsa ba nywaga e seswai. Diana West ge a ngwala ka pukung ya New York Teacher o bolela gore dipuku tše di “dira gore bafsa ba banyenyane kudu e be bao ba sa kgomegego maikwelong, di šitiša go gola kgopolong le pele go thoma.”

Nyakišišo e dirilwego ke National Coalition on Television Violence (NCTV) e bega gore dipuku tše dintši tša metlae tšeo di gatišwago Hong Kong, Japane le United States di tšweletša “dihlogo tša mabapi le ntwa e matla le e šoro, go jana ga batho, go kgaolwa ga batho dihlogo, bosathane, go kata le maroga.” Molaodi wa nyakišišo ya NCTV Dr. Thomas Radecki o re: “Go tia ga taba e lego mabapi le bošoro le kopano e gobogilego ya botona le botshadi ka dimakasineng tše ke mo go tšhošago. Se se bontšha kamoo re ilego ra itumelela ka gona gore re se kgomege maikwelong.”

Go Nyakega ga Temošo

Go molaleng gore lefaseng la lehono go na le go kgahlegela kopano ya botona le botshadi le bošoro, gomme seo se bonagatšwa intasetering ya boithabišo. Boemo bo swana le bjo bo hlalositšwego ke moapostola wa Mokriste Paulo ge a re: “Ba reteletše ba ineêla bohlôtlôlô, ba dira tša dithšila bà ile le dikxanyoxô.” (Ba-Efeso 4:19) Ga se feela ge ba bantši lehono ba nyaka selo se sekaone. Na le wena o nyaka se sekaone? Ge e ba go bjalo, o tla thabišwa ke go tseba gore o ka hwetša boithabišo bjo bo agago bjalo ka ge sehlogo se se latelago se tla bontšha.

Thelebišene E Ka Ba Kotsi

THELEBIŠENE e tšweletše phatlalatša ka lekga la pele United States pontšhong ya ditšhaba-tšhaba ya lefase ka 1939 go la New York. Mongwadi yo mongwe wa dimakasine yo a bego a le gona o ile a bontšha pelaelo ya gagwe mabapi le bokamoso bja sedirišwa se se sefsa. O ngwadile gore: “Bothata ka thelebišene ke gore batho ba swanetše go dula gomme ba tsepelele sekirining ka mahlo a bona; lapa le le tlwaelegilego la ma-Amerika ga le na nako ya seo.”

O be a fošitše gakaakang! Ee, go boletšwe gore ge mo-Amerika yo a tlwaelegilego a aloga sekolong, o tla ba a šetše a dirišitše nako e oketšegilego ka 50 lekgolong a le ka pele ga TV go feta nako yeo a e dirišago a le pele ga morutiši. Dr. Madeline Levine o bolela ka pukung ya gagwe ya Viewing Violence gore: “Bana bao ba bogelago thelebišene kudu ke barutwana bao ba sa dudišegego, bao ba itlhobogilego kudu, ba nonnego kudu, bao ba sa kgonego go akanya ka dilo, bao ba se nago kwelobohloko le bao ba sa kgonego go feta bagwera ba bona bao ba sa bogelego thelebišene kudu.”

Keletšo ya gagwe ke efe? “Bana ba swanetše go rutwa gore thelebišene ka go fo swana le sedirišwa le ge e le sefe se sengwe ka ntlong, e na le mošomo o kgethegilego. Ga re tlogele seomiša-moriri se šoma ge moriri wa rena o omile, goba ra tlogela sedirišwa sa go beša borotho se šoma ka morago ga ge borotho bjo re bego re bo beša bo lokile. Re tseba tsela e kgethegilego yeo didirišwa tše di dirišwago ka yona gomme re tseba gore ke neng mo re swanetšego go di tima. Bana ba rena ba swanetše go rutwa ka mo go swanago mabapi le thelebišene.”

Boithabišo Go Dikologa Lefase

Phafoga! e kgopetše bangwaledi ba yona go tšwa dikarolong tše di fapa-fapanego tša lefase gore ba hlalose mekgwa e tlwaetšwego ya boithabišo mafelong ao ba dulago go ona. Tše di latelago ke tše dingwe tša ditlhaloso tša bona.

Brazil: “Mananeo a TV e thomile go ba ao a gobogilego le go feta. Lega go le bjalo, ka ge go e-na le batswadi ba bantši bao ba šomago ka ntle ga legae, bana gantši ba tlogelwa gore ba ithabiše ka TV. Di-CD-ROM tšeo di bolelago ka bonoge le dipapadi tša bidio tšeo di bontšhago bošoro di atile.”

Repabliki ya Czech: “Ga e sa le go e-wa Bokomanisi, naga e tletše ka boithabišo bjo bo sa kago bja bonwa mo pele, go akaretša mananeo a TV ao a tšwago ka Bodikela le mabenkeleng ao a kgothaletšago bootswa. Bafsa ba tlwaetše go ya go di-disco, go dihlopha tša dipapadi tša dikgwele tša go bapalelwa tafoleng le go ya dipareng. Dipapatšo tše feteletšego le kgatelelo ya dithaka gantši di tliša tutuetšo e matla go bona.”

Jeremane: “Ka manyami, batswadi ba bantši ba lapile kudu gore ba ka rulaganyetša bana ba bona boithabišo, ka gona bafsa ba a thekgana gore ba kgone go ithabiša. Ba bangwe ba ikarola ka dipapadi tša computer. Ba bangwe ba ya metantshong ya bošego ka moka yeo e bitšwago raves moo dihlare-tagi e lego mantšha-o-tlogele.”

Japane: “Dipuku tša metlae ke ditloša-bodutu tše di ratwago ke bana le ke batho ba bagolo, eupša tše gantši di tletše ka bošoro, boitshwaro bjo bo gobogilego le polelo e sa kgahlišego. Go petšha le gona go atile. Mokgwa o mongwe o tshwenyago ke wa gore banenyana ba bangwe ba bafsa ba leletša dihlopha tša megala tše di bapatšwago kudu tšeo di holago banna ka merero e gobogilego. Ba bangwe ba letša megala feela bakeng sa go ithabiša, mola e le gore ba bangwe ba fihla ntlheng ya go beana mabaka bakeng sa go lefša, e lego seo mabakeng a mangwe se lebišago go gwebeng ka mmele.”

Nigeria: “Mafelo a go bogela dibidio ao a sa beelwego melao a a ata ka Afrika Bodikela. Mekutwana ye ya nakwana e bulegetše batho ba nywaga le ge e le efe, go akaretša le bana. Dibidio tša go kgothaletša bootswa le tša bošoro di bontšhwa ka mehla. Go oketša moo, difilimi tše di tšweletšwago moo tše di bontšhwago go TV gantši di bontšha tsela ya go dirišana le meoya.”

Afrika Borwa: “Metantsho ya bošego ka moka e a ata mo, gomme gantši dihlare-tagi di hwetšagala ka bolokologi.”

Sweden: “Dipara le di-nightclub ke tšeo di atlegago Sweden, gomme gantši disenyi le barekiši ba ka sephiring ba dihlare-tagi ba kgeregela mafelong a bjalo. Boithabišo bja thelebišene le bja dibidio bo tletše ka bošoro, go dirišana le meoya le boitshwaro bjo bo gobogilego.”