O ka Thabela Bjang Boemo bjo Bobotse bja tša Maphelo?

DIKALAFO ke sehlogo se se tumilego sa poledišano. Go bonala gore mo e nyakilego go ba mogwera yo mongwe le yo mongwe goba moagišani o na le tharollo yeo a e ratago boemong bjo bongwe le bjo bongwe bja tša kalafo. Ka mo go kwešišegago, tutuetšo ya go ikalafa e ka ba e matla kudu. Lega go le bjalo, ngaka ya Brazil e re go na le batho bao ba “nyakago ngaka ge feela boemo e le bjo bobe. Ba ka ba ba e-na le dikgobalo letlalong tšeo di sa folego go sa šetšwe dikgwedi tše dintši tša go ikalafa. Ge ba e-ya ngakeng, go hwetšwa gore ba na le mohuta wa kankere yeo e ka bego e ile ya alafša e sa thoma.”

Ka ge tlhahlobo ya kapejana gantši e phološa maphelo, tiego e ka tswala tahlego. Mmui yo mongwe o hlalosa gore: “Mosadi wa nywaga e 30 o ile a ba le go diega ga lebaka la gagwe la go hlapa le bohloko bjo bonyenyane ka tlase ga mokhubo. O ile a ikalafa ka mo go feteletšego ka dibolaya-bohloko le difokotša-phišo gomme bohloko bja okobala. Eupša ka morago ga matšatši a mararo, o ile a hlaselwa ke bothata bja go fokotšega ga madi gomme a išwa sepetlele gatee-tee. Ke ile ka mmua le semeetseng, ka hlahloba boimana ka gare ga Fallopian tube. O ile a hlakodišwa ka nako!”

Mosadi yo mofsa kua São Paulo o be a nagana gore o be a e-na le anemia, eupša bothata bja gagwe e be e le go hloka matla mo go šoro ga dipshio. Ka gobane a ile a diega go hwetša kalafo, tharollo e nnoši e kgonegago e be e le go bjalolla dipshio. Ngaka ya gagwe e phetha ka gore: “Gantši molwetši o dika-dika go hwetša kalafo, o a ikalafa goba a nyaka mekgwa e mengwe yeo e laelwago ke batho bao ba se nago tsebo ka tša kalafo gomme a feleletša a na le mathata a magolo a tša maphelo.”

Ke therešo gore ga re nyake go nyenyefatša ditšhupo tšeo mmele wa rena o di bontšhago. Lega go le bjalo, re ka phema bjang go laolwa ke dikalafo goba go ikalafa? Boemo bja tša maphelo bo hlaloswa e le “boemo bja go phela gabotse mmeleng, monaganong goba moyeng” goba e le “go lokologa bolwetšing bja mmele goba bohlokong.” Ka mo go kgahlišago, go lemogilwe gore ka tekanyo e kgolo goba e nyenyane, malwetši a mantši lehono a thibelega. Go ya ka Dr. Lewis Thomas, “go e na le go ba bao ba fokolago, re ba tiilego ka mo go makatšago, re diphedi tše di kgonago go phela nako e telele le tše di tletšego bophelo bjo bobotse.” Eupša go e na le go ‘tshwenyega ka malwetši a mmele gomme ka go rialo ra itwatša le go ipakela lehu,’ re swanetše go dirišana le mmele le matla a wona a sa tlwaelegago a go iphodiša. Ngaka e nago le bokgoni goba setsebi sa tša maphelo le sona se ka re thuša.

Nako Yeo ka Yona o Swanetšego go Tsoma Thušo ya tša Kalafo

Ngaka ya Brazil e šišinya thušo ya ditsebi “ge e ba ditšhupo tše bjalo ka mpshikela, go opa ga hlogo, go hlatša goba bohloko ka mpeng, sehubeng goba lethekeng di sa okobatšwe ke dihlare tše di tlwaelegilego gomme di boa gantši ka ntle le lebaka le ge e le lefe le le kwagalago goba ge e ba bohloko ke bjo bo feteletšego goba bjo bo tseneletšego kudu.” Ngaka e nngwe e kgothaletša gore re hwetše thušo ya tša kalafo nako e nngwe le e nngwe ge re sa kgodišege kamoo re ka lebeletšanago le ditšhupo tša rena ka gona goba re ikwa gore selo se sengwe se fapane le kamoo se hlwago se e ba ka gona. O oketša ka gore: “Ge ngwana a babja, go e na le go ikalafela ngwana ka bobona, batswadi gantši ba kgetha go hwetša thušo ya ditsebi.”

Eupša na dihlare-tagi di bohlokwa ka mehla? Na go dirišwa ga dihlare-tagi go tla thibela mafelelo a letetšwego? Na go na le mafelelo le ge e le afe a kotsi, bjalo ka go huduega ga teng goba go senyega ga sebete goba dipshio? Go thwe’ng ka go tswakwa ga dihlare-tagi tše dingwe? The New Encyclopædia Britannica e re: “Balwetši ba sego kae ba lebelela mathata a bona e le a sa tshwenyego goba gaešita le go se a šetše.” Lega go le bjalo, ngaka e elago hloko e ka re thuša go bona gore dihlare-tagi ka moka di na le kgonagalo ya go gobatša le gore go na le dihlare-tagi tše sego kae tše di dirišwago lehono tšeo di se nago ditla-morago tše kotsi. Bala ditemošo tša ditla-morago tše di kgonegago tše kotsi setlankaneng sa sehlare-tagi se se laetšwego ke ngaka ge o se reka nakong e tlago! Gaešita le dihlare tše di rekišwago ka ntle le taelo ya ngaka di ka baka kotsi goba lehu ge e ba di sa dirišwe gabotse goba di dirišwa ka mo go feteletšego.

Go nyakega ga temogo go gatelelwa ke pego ya Richard A. Knox ka go The Boston Globe gore: “Banyakišiši ba Yunibesithi ya Stanford ba bega gore batho ba dimilione bao ba tlaišwago ke bolwetši bja marapo bao ba nwago diboya-bohloko letšatši le letšatši ba kotsing ya go tšwa madi o šoro.” O oketša ka gore: “Go feta moo, banyakišiši ba lemoša gore go tswaka dibolaya-bohloko le di-antacid goba dipilisi tše tlwaelegilego tša go thibela acid ga di šireletše malebana le mathata a magolo a teng gomme di ka ba tša oketša kotsi.”

Go thwe’ng ka go ikalafa mo go tlwaelegilego? Ngaka ya Ribeirão Prêto, Brazil e re: “Ke nagana gore e be e tla ba mo go holago ge ka moka re be re ka ba le khemisi e nyenyane ka gae . . . Lega go le bjalo, dihlare tše di swanetše go dirišwa ka bohlale le ka tlhaologanyo.” (Bona lepokisi go letlakala 7.) Le gona, thuto ya motheo ya tša maphelo e tlaleletša boemong bjo bokaone bja bophelo. Ka ge maemo a fapana go ya ka batho, Phafoga! ga e kgothaletše dihlare-tagi tše itšego, dikalafo goba dihlare tša tlhago.

Boemo bjo Bobotse bja tša Maphelo —Ke Eng Seo o ka se Dirago?

Jonathan Swift, mongwadi wa lekgolong la bo-18 la nywaga o ngwadile gore: “Dingaka tše kaone lefaseng ke Ngaka Dijo, Ngaka Khutša le Ngaka Lethabo.” Ee, go ja dijo tša phepo tše di leka-lekanego, go khutša ka mo lekanego le go ithabiša ke dithušo tše bohlokwa boemong bjo bobotse bja tša maphelo. Ka mo go fapanego, go sa šetšwe dipolelo tša diphatlalatšo tše bohlale tša tša papatšo, re ka se reke boemo bjo bobotse bja tša maphelo ka go fo nwa dihlare-tagi. “Go dirišwa mo go se gwa swanelago le mo go bilego go le kotsi ga ditšweletšwa tša tša kalafo” go ka fokodiša tshepedišo ya tša go iphemela malwetšing.—Dicionário Terapêutico Guanabara.

Lega go le bjalo, re ka dira mo gontši bakeng sa go kaonefatša go phela ga rena gabotse ka go rwala boikarabelo bakeng sa mokgwa wa rena wa bophelo le go phema go diriša dihlare-tagi gampe, go kgoga, go nwa go fetiša tekanyo le kgateletšego e kgolo kudu. Marian yo a lego nywageng ya gagwe ya bo-60 yo e bilego e le moromiwa wa nako e telele kua Brazil o re: “Ke thabetše boemo bjo bobotse bjo bo leka-lekanego bja tša maphelo ka go phela bophelo bjo bo leka-lekanego le ka go ja mehuta e fapa-fapanego ya dijo tše di nago le phepo.” O bile o hlalosa gore: “Ka tlwaelo ke rata go tsoga e sa le ka pela, go robala ka pela le gona go bohlokwa.” Go diriša tlhaologanyo le mekgwa e mebotse ga se gwa swanela go nyenyefatšwa gaešita le bohlokwa bja go dira ditlhahlobo tša ka mehla tša tša kalafo gotee le go ba le poledišano e botse le ngaka e swanelegago ya lapa.

Le ge a nyaka go dula a phetše gabotse, Marian o ela hloko gore ga a hlokomologe boemo bja gagwe bja tša maphelo goba go tshwenyega ka mo go feteletšego ka bjona. O re: “Ke bile ke rapelela tlhahlo ya Jehofa diphethong le ge e le dife tša tša maphelo tšeo ke swanelwago ke go di dira, e le gore ke dire selo se se lokilego ka nako e telele le gore ke se diriše nako le tšhelete go fetiša tekanyo maitekong a go kaonefatša boemo bja-ka bja tša maphelo.” O oketša ka gore: “Ka ge go ba mafolofolo go le bohlokwa, ke rapela gore Modimo a nthuše go ba le teka-tekano mabapi le kamoo ke dirišago nako ya-ka le matla a-ka ka gona, e le gore ke se ipabalele ka mo go sa swanelago gomme ka nako e swanago ke se fetele ka kua ga mellwane ya matla a-ka.”

Re ka se hlokomologe bokamoso gore re thabe e le ka kgonthe. Gaešita le ge mo nakong ye re e-na le boemo bjo bobotse bja tša maphelo, bolwetši, bohloko, tlaišego le lehu mafelelong di dula di le gona. Na go na le kholofelo le ge e le efe ya gore re tla ka ra thabela boemo bjo bo phethagetšego bja tša maphelo?

Mehola ya go Itlhokomela mo go Leka-lekanego

Boemo bja gago bja tša maphelo bo ithekgile kudu ka seo o se jago le seo o se nwago. Ge e ba o leka go sepediša koloi ka peterole e tswakilwego le meetse goba o tšhela swikiri peteroleng, o ka senya entšine go se go ye kae. Ka mo go swanago, ge o leka go phela ka dijo le dino tše di se nago phepo, mafelelong o tla lefa ka boemo bo senyegilego bja tša maphelo. Lefaseng la di-computer, se se bitšwa GIGO, e lego seo se bolelago “garbage in, garbage out [ge o tsenya tsebišo e fošagetšego, go tla tšwa dipoelo tše di fošagetšego].”

Dr. Melanie Mintzer, moprofesara wa tša kalafo ya lapa o hlalosa gore: “Go na le mehuta e meraro ya balwetši: bao ba yago dingakeng ka dilo tšeo ba ka bago ba ile ba kgona go di laola gabonolo ka bobona ba le gae, bao ba dirišago tshepedišo ya tlhokomelo ya tša maphelo ka tshwanelo le bao ba sa yego dingakeng gaešita le ge ba swanetše go ya. Bao ba lego sehlopheng sa mathomo gantši ba senyetša dingaka nako gaešita le go itshenyetša nako le tšhelete. Bao ba lego sehlopheng sa boraro ba ka bea maphelo a bona kotsing ka go diegiša tlhokomelo e swanetšego ya ditsebi. Dingaka di kganyoga eka batho ba bantši ba ka be ba le sehlopheng sa gare.”

“Dinotlelo tše šupago tša boemo bjo bo kganyogegago kudu bja tša maphelo ke: e-ja le go nwa dilo tše di nago le phepo, ithobolle ka mehla, o se ke wa kgoga, khutša ka mo go lekanego, laola dilo tše di go bakelago kgateletšego, kgomarela ditlamo tša kgaufsi tša bogwera gomme o phafogele go fokotša kgonagalo ya gago ya bolwetši le dikotsi tše di sa letelwago.”—Before You Call the Doctor—Safe, Effective Self-Care for Over 300 Medical Problems, ka Anne Simons, M.D., Bobbie Hasselbring le Michael Castleman.

Lepokisi la ka Gae la Dihlare

“Go akanyeditšwe gore mo e ka bago 90 lekgolong ya ditšhupo—mahlaba, bohloko, dikgobalo le dika tše dingwe tša go se ipshine goba bolwetši—tšeo di kwewago ke batho ba bagolo ba ba phetšego gabotse ka tsela e itšego di a nyatšwa gomme le ka mohla ga di begwe go motho le ge e le ofe. . . . Gantši go dirišwa sehlare se fodišago ka pela, bjalo ka di-aspirin tše 2 bakeng sa go opa ga hlogo.”

“Seo gantši se dirago gore se se kgonege ke lepokisi la ka gae la dihlare. Le dira gore go se be le maeto a sa nyakegego le a bitšago a go ya ngakeng goba kliniking.”—Complete Home Medical Guide, The Columbia University College of Physicians and Surgeons.

Mothopo wona wo wa tsebišo o kgothaletša go ba le lepokisi la ka gae la dihlare leo le akaretšago di-Band-Aid, mašela a masesane a go kgomarela, mašela a boleta a go bofa dintho, cotton wool, pantetši, ditlolo tše di fapa-fapanego, dibolaya-ditwatši tša seela sa go tlotša dintho, dikero, thermometer ya go tsenywa ka ganong le dilo tše dingwe tše di šomago.

Go tša kalafo, o kgothaletša dipilisi bakeng sa go fokotša go fiša ga mmele le bohloko, di-antacid, sehlare sa sehuba, antihistamine/decongestant, sehlare sa go letefatša mala le sehlare sa letadi.

Lentšu la Temošo

“Le ge di sa nyake taelo ya ngaka, dihlare tša OTC [over the counter (tšeo di rekišwago ka molao eupša e sego ka taelo ya ngaka)] ke dihlare-tagi tša kgonthe. Ka go swana le dihlare-tagi tše di laelwago ke ngaka, tše dingwe ga se tša swanela go tswakwa le tše dingwe goba le dijo tše itšego goba bjala. Ka go swana le dihlare-tagi tše dingwe, tše dingwe di ka fihla mathata a mantši a magolo goba tša dira gore motho a phele ka tšona. Le gona ka dinako tše dingwe sehlare-tagi sa OTC ga se sa swanela go tšeela go ya ngakeng sebaka.

“Lega go le bjalo, tše dintši ga di kotsi gomme di a šoma . . . Di dira mošomo gomme di o dira gabotse.”—Using Medicines Wisely.

[Seswantšho go letlakala 7]

Gopola gore ga go na mošunkwane goba sehlare-tagi se se sego kotsi ka mo go feletšego

[Seswantšho go letlakala 7]

1. Lepokisi la dihlare la morekiši

[Seswantšho go letlakala 7]

2. Morekiši wa go rekišetša dihlare molaleng

[Seswantšho go letlakala 7]

3. Mekotla ya dihlare tša mešunkwane