LAEPRARI YA INTHANETENG
Watchtower
LAEPRARI YA INTHANETENG
Sepedi
  • BEIBELE
  • DIKGATIŠO
  • DIBOKA
  • gt chap. 84
  • Boikarabelo bja go ba Morutiwa

Karolo ye ga e na bidio.

Tshwarelo, go bile le bothatanyana ka bidio ye.

  • Boikarabelo bja go ba Morutiwa
  • Motho yo a Phagamego Kudu yo a Kilego a Phela
  • Tšeo di Swanago
  • Boikarabelo bja go ba Morutiwa
    Morokami o Tsebatša Mmušo wa Jehofa—1989
  • Boikarabelo bjo Bogolo bja go ba Morutiwa
    Jesu—Tsela, Therešo le Bophelo
  • Bao ba Ilego ba Fetoga Barutiwa ba Jesu
    Ithute go Morutiši yo Mogolo
  • Thuto e Tumilego Kudu ye e Kilego ya Newa
    Motho yo a Phagamego Kudu yo a Kilego a Phela
Bona tše dingwe
Motho yo a Phagamego Kudu yo a Kilego a Phela
gt chap. 84

Kgaolo 84

Boikarabelo bja go ba Morutiwa

KA MORAGO ga ge a tlogile ngwakong wa Mofarisei yo a tumilego, yoo go lego molaleng gore ke setho sa Lekgotla la ba-Juda, Jesu o tšwela pele a lebile Jerusalema. Mašaba a mantši a a mo latela. Eupja maikemišetšo a bona ke afe? Ke’ng seo se tlogago se akaretšwa tabeng ya go ba molatedi wa gagwe wa kgonthe?

Ge ba dutše ba sepela gotee, Jesu o retologela go mašaba gomme mohlomongwe o ba makatša ge a re: “Xe motho à e-⁠tla xo Nna à sa hlôye tat’axwe le mm’axwe le mosadi le bana le bana babô le dikxaetšedi, le byôna bophelô bya xaxwe, a ka se kê a ba morutiwa wa-ka.”

Jesu o bolela’ng? Mo Jesu ga a bolele gore balatedi ba gagwe ba swanetše go hloya metswalo ya bona e le ka kgonthe. Go e na le moo, ba swanetše go ba hloya ka kgopolo ya go ba rata ganyenyane go feta kamoo ba mo ratago ka gona. Go boletšwe gore Jakobo rakgolo-khukhu wa Jesu o be a ‘hloile’ Lea gomme a rata Rahele, e lego seo se bego se bolela gore Lea o be a ratwa ganyenyane go feta Rahele ngwanabo.

Le gona, ela hloko gore Jesu o boletše gore morutiwa o swanetše go hloya “le byôna bophelô bya xaxwe.” Gape seo Jesu a se bolelago ke gore morutiwa wa kgonthe o swanetše go Mo rata kudu go fetiša kamoo a ratago bophelo bja gagwe ka noši ka gona. Ka gona Jesu o gatelela gore go ba morutiwa wa gagwe ke boikarabelo bjo bogolo. Ga se selo se se swanetšego go dirwa ka ntle le go naganišiša ka kelohloko.

Mathata le tlaišo di a akaretšwa tabeng ya go ba morutiwa wa Jesu, bjalo ka ge a tšwela pele go bontšha gore: “E a sa rwalexo [kota ya gagwe ya tlhokofatšo] a tla a nthšala moraxo, a ka se kê a ba morutiwa wa-ka.” Ka gona, morutiwa wa kgonthe o swanetše go ikemišetša go rwala morwalo wo o swanago wa kgobošo yeo Jesu a ilego a e kgotlelela, go akaretša gaešita le go hwela diatleng tša manaba a Modimo ge e ba go nyakega, e lego seo Jesu a tlago go se dira go se go ye kae.

Ka gona, go ba morutiwa wa Kriste ke taba yeo mašaba ao a mo latelago a swanetšego go e naganišiša ka kelohloko kudu. Jesu o gatelela therešo ye ka go diriša seswantšho. O re, “Ké mang mo xo lena, yo e rexo xe a rata xo axa morakô o motelele, a se thôme a dula a bala thšêlêtê ya xaxwe, a tlê a bônê xe a na le ye e lekanetšexo xo tlo phêtha modirô woo? E se bê mohlomongwê xe a beile mothêô a šitwa xo phêtha; a tloxa à kwêrwa ke bohle ba ba di bônaxo, ba re: Motho é ó thomile xo axa; ’me ó šitilwe xo phêtha.”

Ka gona Jesu o bontšha mašaba ao a mo latelago gore pele ba e-⁠ba barutiwa ba gagwe, e swanetše go ba ba ikemišeditšego ka go tia gore ba ka phetha seo se akaretšwago, go fo swana le ge monna yo a ratago go aga morako o motelele a kgonthišetša pele a thoma gore o na le ditlabakelo tša go o phetha. Jesu ge a nea seswantšho se sengwe o tšwela pele ka gore:

“Xoba kxoši ké efe, yeo e rexo xe e tšwêla kxoši e nngwê dira, e ka se kexo ya thôma xo dula ya eleletša xe xo tlo kxônêxa xe a ka tšwa le ba dikete tše lesome a y’o xahlana le e a mo tšwetšexo le ba dikete tše masome a mabedi? Xe a bôna xò sa kxônexe, ó tlo roma batseta, a loba yola à sa le kxolê.”

Bjale Jesu o gatelela morero wa diswantšho tša gagwe, o re: “Xo byalo le mo xo lena; e a sa fularelexo tšohle tše a naxo natšô’, a ka se kê a ba morutiwa wa-ka.” Ke sona seo mašaba ao a mo latelago, ee, gaešita le motho o mongwe le o mongwe yo a ithutago ka Kriste a swanetšego go ikemišetša go se dira. Ba swanetše go ikemišetša go gafa selo se sengwe le se sengwe seo ba nago le sona​—⁠dilo tša bona ka moka, go akaretša le bophelo ka bobjona​—⁠ge e ba ba tla ba barutiwa ba gagwe. Na o ikemišeditše go dira se?

Jesu o tšwela pele, “Letswai ké selô se botse.” Thutong ya gagwe ya Thabeng, o boletše gore barutiwa ba gagwe ke “letswai la lefase,” e lego se se bolelago gore ba na le tutuetšo ya tšhireletšo bathong, go etša ge letswai la kgonthe e le leo le šireletšago. Jesu o phetha ka gore, “Fêla, xe le tapa, le sa tlo nokwa ka’ng? Xa le sa na modirô mo thšemong le mo moroleng; ba le lahlêla kxakala. E a naxo le ditsêbê tša xo kwa a a kwê.”

Ka gona Jesu o bontšha gore gaešita le bao e bilego barutiwa ba gagwe ka nako e teletšana ga se ba swanela go nyefiša boikemišetšong bja bona bja go tšwela pele. Ge e ba ba nyefiša, ba tla fetoga bao ba se nago mohola, e lego bao ba kwerwago ke lefase le e le ba ba sa swanelegego pele ga Modimo, ge e le gabotse ba goboša Modimo. Ka gona, go swana le letswai leo le se nago matla le le tapilego, ba tla lahlelwa kgakala, ee, ba fedišwa. Luka 14:​25-35; Genesi 29:​30-33; Mateo 5:⁠13.

▪ Go ‘hloya’ metswalo ya motho le go itlhoya go bolela’ng?

▪ Jesu o nea diswantšho dife tše pedi, gona di bolela’ng?

▪ Morero wa ditlhaloso tša go phetha tša Jesu mabapi le letswai ke ofe?

    Dikgatišo tša Sepedi (1975-2026)
    Etšwa
    Tsena
    • Sepedi
    • Romela
    • Beakanya
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Melao ya Tirišo
    • Tumelelano ya go Boloka Sephiri
    • Beakanya Tumelelano ya go Boloka Sephiri
    • JW.ORG
    • Tsena
    Romela