Kamoo o ka Kaonefatšago Bokgoni bja Poledišano ka Gona

NA KA kakaretšo o hwetša go le bonolo go boledišana le ba bangwe? Go ba bantši, kgopolo feela ya go tsena poledišanong, kudu le motho yo ba sa mo tsebego, e baka pelaelo. Batho ba bjalo ba ka ba le dihlong. Ba ka botšiša: ‘Ke swanetše go bolela ka eng? Nka thoma bjang poledišano? Nka dira bjang gore e tšwele pele?’ Batho bao ba ikholofelago bao ba se nago dihlong ba ka ba le tshekamelo ya go laola poledišano. Tlhohlo ya bona e ka ba go tanya ba bangwe le go ithuta go theetša seo se bolelwago. Ka gona ka moka ga rena, go sa šetšwe go ba ga rena le dihlong goba ba nago le bogwera, re swanetše go tšwela pele go katanela bokgoni bja poledišano.

Thoma ka Gae

Gore o kaonefatše bokgoni bja gago bja poledišano, ke ka baka la’ng o sa thome ka gae? Poledišano e agago e ka thuša go tlaleletša kudu lethabong la lapa.

Senotlelo sa mathomo-thomo sa poledišano e bjalo ke go kgomega ka yo mongwe le yo mongwe. (Doit. 6:6, 7; Die. 4:1-4) Ge re kgomega, re a boledišana gomme re a theetša ge motho yo mongwe a nyaka go bolela selo se sengwe. Selo se sengwe sa bohlokwa ke go ba le selo se bohlokwa kudu seo re ka se bolelago. Ge e ba re e-na le lenaneo la ka mehla la mmalo wa Beibele le thuto ya motho ka noši go tla ba le mo gontši mo re ka go abelanago. Go diriša pukwana ya Go Hlahloba Mangwalo ka Mehla ka bohlale go ka tutuetša poledišano. Mosegare, mohlomongwe re hwetša phihlelo e thabišago tirelong ya tšhemo. Re ka bala selo se sengwe seo se nago le tsebišo goba seo se segišago. Re swanetše go itlwaetša go abelana dilo tše nakong ya poledišano e agago ya lapa. Le gona se se tla re thuša go boledišana le batho bao e sego karolo ya lapa.

Go Boledišana le Motho yo o sa mo Tsebego

Batho ba bantši ba dika-dika go thoma poledišano le motho yo ba sa mo tsebego. Eupša ka baka la lerato la tšona la go rata Modimo le moagišani wa tšona, Dihlatse tša Jehofa di dira boiteko bjo bo tšwago pelong bja go ithuta kamoo di ka swarago poledišano e le gore di abelane ditherešo tša Beibele le ba bangwe. Ke eng seo se ka go thušago gore o kaonefatše lefelong le?

Molao wa motheo wo o boletšwego go Ba-Filipi 2:4 ke wa bohlokwa. Re kgothaletšwa go ‘se šetše tša go ikhola eupša re šetše tša go hola ba bangwe.’ Anke o e nagane ka tsela ye: Ge e ba le ka mohla pele o se wa gahlana le motho, o go lebelela o le motho yo a sa go tsebego. O ka mo dira bjang gore a ikwe a lokologile? Go myemyela ka lethabo le tumedišo ya bogwera di tla thuša. Eupša go na le mo gontši mo go swanetšego go elwa hloko.

O ka ba o ile wa tsena gare dikgopolo tša gagwe. Ge e ba o leka go mo dira gore a bolele ka seo se lego monaganong wa gago ka ntle le go tshwenyega ka seo se lego monaganong wa gagwe, na o tla arabela gabotse? Jesu o ile a dira’ng ge a be a gahlana le mosadi sedibeng kua Samaria? O be a naganne ka go ga meetse. Jesu o ile a thoma poledišano ya gagwe le yena motheong wona woo, gomme gatee-tee a e fetola go ba poledišano e phelago ya moya.—Joh. 4:7-26.

Ge e ba o e-na le temogo, le wena o ka lemoga seo batho ba se naganago. Na motho o bonagala a thabile goba a nyamile? Na o tšofetše, mohlomongwe o a fokola? Na o bona bohlatse bja gore go na le bana ka gae? Na go bonagala eka motho ke yo a emego botse ka dilo tše di bonagalago goba o katana ka thata gore a hwetše dinyakwa tša bophelo? Na dilo tšeo di kgabišitšego ka gae goba mabenyabje di bontšha tutuetšo ya bodumedi? Ge e ba ditumedišo tša gago di ela hloko dilo tšeo, motho a ka go lebelela o le motho yo a nago le kgahlego e swanago le ya gagwe.

Ge e ba o sa kopane le mong wa ntlo sefahlogo ka sefahlogo mohlomongwe o e-kwa lentšu la gagwe feela lebating leo le notletšwego, o ka phetha ka go re’ng? Motho a ka ba a phela a tšhogile. Na o ka diriša tsebišo yeo go thoma poledišano o le lebating?

Mafelong a mangwe go a kgonega gore o gogele motho poledišanong ka go mmotša selo se sengwe ka wena—setlogo sa gago, lebaka leo ka lona o tlilego ntlong ya gagwe, lebaka leo ka lona o dumelago go Modimo, lebaka leo ka lona o thomilego go ithuta Beibele le kamoo Beibele e go thušitšego ka gona. (Dit. 26:4-23) Go ba gona, se se swanetše go dirwa ka bohlale e bile go nagannwe ka morero o kwešišegago. Se ka bosona, se ka tutuetša motho gore a go botše selo se sengwe ka yena le kamoo a lebelelago ditaba ka gona.

Ditlogong tše dingwe, go amogela batho bao o sa ba tsebego ke setlwaedi. Batho ba ka go laletša di sa tloga gore o tsene gomme o dule fase. Gatee-tee ge o dutše, ge e ba o botšiša ka botho kamoo lapa le phelago ka gona gomme o theetša karabo ka potego, mong wa ntlo a ka theetša ka mo go swanago seo o se bolelago. Batho ba bangwe ba bontšha kgahlego e tseneletšego go baeng, ka gona ditumedišo tša mathomo e ka ba tše telele. Ge le dutše le dumedišana ba ka hwetša gore ba na le dilo tšeo di swanago le tšeo o nago le tšona. Se se ka lebiša poledišanong e holago ya moya.

Go thwe’ng ge e ba lefelong la geno go na le batho ba bantši bao ba bolelago leleme leo le fapanego le la gago? O ka fihlelela batho ba bjang? Ge e ba o ithuta gaešita le ditumedišo tše bonolo ka a mangwe a maleme a, batho ba tla lemoga gore o a ba kgahlegela. Se se ka bula tsela bakeng sa poledišano e tšwelago pele.

Kamoo o ka Tšwetšago Pele Poledišano ka Gona

Go boloka poledišano e tšwela pele, e-ba le kgahlego dikgopolong tša motho yo mongwe. Mo kgothaletše gore a ntšhe sa mafahleng ge e ba a rata go dira bjalo. Dipotšišo tšeo di kgethilwego gabotse di ka thuša. Dipotšišo tšeo di nyakago pono ya motho ke tše kaone ka gobane gantši di tutuetša se se fetago karabelo ya ee goba aowa. Ka mohlala ka morago ga go bolela bothata bjo go tshwenyegilwego ka bjona lefelong leo, o ka botšiša gore: “O nagana gore ke eng seo se bakilego boemo bjo?” goba “O nagana gore tharollo e ka ba eng?”

Ge o botšiša potšišo, theetša karabo ka kelohloko. Bontšha kgahlego ya gago ya kgonthe ka go bolela, go dumela ka hlogo le ka boitšhišinyo bja mmele. O se ke wa mo tsena ganong. Ka kgopolo e bulegilego, ela hloko seo se bolelwago. O “akxofišê xo kwa, [o] diêxê xo bolêla.” (Jak. 1:19) Ge o araba, bontšha gore o be o theeditše e le ka kgonthe seo se bego se bolelwa.

Lega go le bjalo, lemoga gore ga se mang le mang yo a tlago go araba dipotšišo tša gago. Bathong ba bangwe karabo feela e ka ba go makala goba go myemyela. Ba bangwe ba ka fo re ee goba aowa. O se ke wa gakanega. E-ba yo a sa felego pelo. O se ke wa leka go gapeletša poledišano. Ge e ba motho a rata go theetša, diriša sebaka seo go abelana le yena dikgopolo tšeo di agago tša Mangwalo. Ge nako e dutše e e-ya, motho yoo a ka thoma go go lebelela o le mogwera. Ke moka, mohlomongwe o tla rata go abelana dikgopolo tša gagwe ka bolokologi kudu.

Ge o dutše o boledišana le batho, naganela nako e tlago. Ge e ba motho a rotoša dipotšišo tše dintši, araba tše dingwe tša tšona eupša o tlogele e tee goba tše pedi bakeng sa nako e tlago ge le tla be le boledišana. Ithapele go dira nyakišišo ke moka o abelane le yena seo o se hweditšego. Ge a sa rotoša dipotšišo, o ka phetha poledišano ya lena ka potšišo yeo o dumelago gore e tla mo kgahla. Ithapele go e ahla-ahla ketelong e latelago. Lehumo la dikgopolo le ka hwetšwa pukung ya Go Boledišana ka Mangwalo, poroutšha ya Ke Eng Seo Modimo a se Nyakago go Rena? le ditokollo tša morago-rago tša Morokami le Phafoga!

Ge o E-na le Badumedi-gotee

Ge o kopana le yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa ka lekga la mathomo, na o gata mogato wa pele wa go itlwaelanya le yena? Goba na o fo ikhomolela? Lerato la go rata bana babo rena le swanetše go re tutueletša gore re nyake go ba tseba. (Joh. 13:35) O ka thoma bjang? O ka mmotša leina la gago gomme o mmotšiše leina la gagwe. Go mmotšiša kamoo a ithutilego therešo ka gona gantši go tla lebiša poledišanong e kgahlišago gomme go tla le thuša gore le tsebane. Gaešita le ge seo o se bolelago se sa bonale se kgahliša, boiteko bja gago bo bontšha motho yoo gore o a mo hlokomela, gomme seo ke sona e lego sa bohlokwa.

Ke eng seo se ka tlaleletšago poledišanong e nago le morero le setho sa phuthego ya geno? Bontšha kgahlego ya kgonthe mothong le ba lapa la gagwe. Na seboka se sa tšwa go fela? Bolela ka dikgopolo tšeo o hweditšego e le tše holago. Se e ka ba se se holago go lena ka bobedi. O ka bolela ntlha e kgahlišago e tšwago tokollong ya morago bjale ya Morokami goba Phafoga! Se ga se sa swanela go dirwa e le go ikgantšha goba go hlahloba tsebo. Se direle go abelana selo seo o se thabetšego ka mo go kgethegilego. Le ka bolela ka kabelo yeo yo mongwe wa lena a ka bago a e-na le yona Sekolong sa Bodiredi sa Pušo ya Modimo gomme la fana dikgopolo mabapi le kamoo e ka phethwago ka gona. Gape le ka abelana diphihlelo tša tirelong ya tšhemo.

Ee, go kgahlegelana ga rena gantši go lebiša poledišanong yeo e lego mabapi le batho—dilo tšeo ba di bolelago le tšeo ba di dirago. Metlae le yona e ka ba karolo ya polelo ya rena. Na seo re se bolelago e tla ba seo se agago? Ge e ba re nweletša pelong keletšo ya Lentšu la Modimo gomme re tutueletšwa ke lerato la go rata Modimo, ka kgonthe polelo ya rena e tla ba e agago.—Die. 16:27, 28; Ba-Ef. 4:25, 29; 5:3, 4; Jak. 1:26.

Pele re e-ba le karolo tirelong ya tšhemo re a lokišetša. Ke ka baka la’ng o sa lokišetše taba e kgahlišago gore o e abelane ge le dutše le boledišana le bagwera? Ge o dutše o bala le go kwa dilo tšeo di kgahlišago, swaya dintlha tšeo o nyakago go di abelana le ba bangwe. Ge nako e dutše e e-ya, o tla ba le tše dintši tšeo o ka kgethago go tšona. Go dira se go tla dira gore o kgone go katološa go e-na le go nea ditlhaloso tša ditiragalo tša letšatši le letšatši. Ka godimo ga tšohle, eka polelo ya gago e ka nea bohlatse bja kamoo Lentšu la Modimo e lego la bohlokwa ka gona go wena!—Ps. 139:17.