“Ke wa Pelo e Ikokobeditšego”

1-3. Jesu o tsene Jerusalema ka mokgwa ofe, gomme ke ka baka la’ng ba bangwe ba babogedi lešabeng ba maketše?

JERUSALEMA e tletše ka lethabo. Go na le monna yo mogolo yo a tlago moo! Batho ka ntle ga motse ba kgobokana kgauswi le tsela. Ba fagahletše go amogela monna yo, ka gobane ba bangwe ba bona ba re ke mojabohwa wa setulo sa Kgoši Dafida le Mmuši yo a swanetšego wa Isiraele. Ba mmalwa ba tla le matlakala a magolo a mepalema gore ba mo dumediše ka ona; ba bangwe ba ala diaparo tša bona le makala a dihlare mo tseleng gore a sepele ka thelelo. (Mateo 21:7, 8; Johane 12:12, 13) Go bonagala ba bantši ba ipotšiša gore o tla tsena bjang motseng.

² Ba bangwe ba ka ba ba letetše go mmona a tsena ka mokgwa wa bomponeng. Ba tseba gabotse batho ba bohlokwa bao ba ilego ba tsena metseng ka ditsela tše bjalo. Ka mohlala, morwa wa Dafida e lego Abesalomo o ile a ipea sedulong sa bogoši; a ba le banna ba 50 bao ba bego ba kitima pele ga koloi ya gagwe. (2 Samuele 15:1, 10) Mmuši wa Moroma e lego Julius Caesar o ile a laela gore a tsene ka mokgwa wa bomponeng; lebakeng le lengwe o ile a sepela le molokeloke a lebile motsengmošate wa Roma, a na le ditlou tše 40 di rwele mabone ka lehlakoreng la gagwe la le letona le la nngele! Lega go le bjalo, mo lebakeng le batho ba Jerusalema ba emetše motho yo mogolo ka go fetišiša. Go sa šetšwe gore lešaba le kwešiša seo gabotse goba go se bjalo, yo a tlago ke Mesia, motho yo mogolo kudu yo a kilego a phela. Eupša ge Kgoši yeo ya ka moso e tšwelela go tlo tsena moo motseng, ba bangwe ba be ba tlo makala.

³ Ga ba bone koloi, ga go bakitimi, ga go dipere—e bile ga re sa bolela ka ditlou. Go e na le moo, Jesu o nametše phoofolo ya go nyatšega, e lego pokolo.a Monna yoo gotee le phoofolo ya gagwe ga se ba apešwa selo sa maemo. Go e na le go diriša sala ya go bitša kudu, balatedi ba Jesu ba bagolo ba apešitše phoofolo yeo diaparo mo mokokotlong. Ke ka baka la’ng Jesu a kgetha go tsena Jerusalema ka tsela yeo e nyatšegago, mola e le gore batho bao a ba fetago kgole kudu ka maemo ba ile ba gapeletša go tsena metseng ka mokgwa wa bomponeng?

4. Beibele e boletše’ng e sa le pele ka tsela yeo Kgoši yeo e lego Mesia e tlago go tsena Jerusalema ka yona?

⁴ Jesu o phethagatša boporofeta bjo: “Hlalala kudu . . . Hlaba mekgolokwane ya phenyo, wena morwedi wa Jerusalema. Bona! Kgoši ya gago e tla go wena. Ke yeo e lokilego, e bile e a phološa; e ikokobeditše gomme e nametše pokolo.” (Sakaria 9:9) Boporofeta bjo bo bontšhitše gore Motlotšwa wa Modimo, e lego Mesia, ka letšatši le lengwe o tla ikutolla go batho ba Jerusalema e le Kgoši yeo e kgethilwego ke Modimo. Go oketša moo, tsela yeo a tlago go dira seo ka yona, go akaretša le phoofolo yeo a tlago go e kgetha, e tla utolla seka se sebotse kudu sa pelo ya gagwe—boikokobetšo.

5. Ke ka baka la’ng boikokobetšo bja Jesu bo šušumeletša motho gore a naganišiše ka bjona, gomme ke ka baka la’ng go le bohlokwa gore re ithute go ekiša Jesu mo tabeng ye?

⁵ Boikokobetšo bja Jesu bo gare ga dika tše di kgahlišago kudu tša gagwe, ke seka seo se šušumetšago motho gore a naganišiše. Go etša ge re ahlaahlile seo kgaolong e fetilego, Jesu ke yena feela e lego “tsela le therešo le bophelo.” (Johane 14:6) Ga go pelaelo gore ga go motho le o tee go batho ba dibilione bao ba kilego ba phela mo lefaseng yo a bilego bohlokwa go swana le Morwa wa Modimo. Lega go le bjalo, Jesu ga se a ka a bontšha le leswaonyana la boikgogomošo, boikgantšho goba boithati bjoo bo tshwenyago bontši bja batho. E le gore re be balatedi ba Kriste, re swanetše go lwantšha mokgwa wa go ba le boikgantšho. (Jakobo 4:6) Gopola gore Jehofa o hloile boikgogomošo. Ka gona, ke gabohlokwa gore re ithute go ekiša boikokobetšo bja Jesu.

Histori e Telele ya go Bontšha Boikokobetšo

6. Boikokobetšo ke’ng, gomme Jehofa o ile a tseba bjang gore Mesia o be a tla ikokobetša?

⁶ Boikokobetšo ke go kokobela monaganong, go se be le boikgogomošo goba boikgantšho. Ke seka seo se thomago ka pelong gomme se bonagatšwa ke dipolelo tša motho, boitshwaro bja gagwe le ditirišano tša gagwe le ba bangwe. Jehofa o ile a tseba bjang gore Mesia o be a tla ikokobetša? O be a tseba gore Morwa wa gagwe o be a latela mohlala wa gagwe ka noši o phethagetšego wa boikokobetšo. (Johane 10:15) O ile a ba a bona ge Morwa wa gagwe a bonagatša boikokobetšo. Ka tsela efe?

7-9. (a) Mikaele o ile a bontšha bjang boikokobetšo ge a be a ngangišana le Sathane? (b) Bakriste ba ka ekiša bjang Mikaele tabeng ya go bontšha boikokobetšo?

⁷ Puku ya Juda e utolla mohlala o latelago o kgahlišago: “Ge Mikaele morongwa yo mogolo a be a fapana le Diabolo gomme ba ngangišana ka setopo sa Moshe, ga se a ka a beta pelo a mo ahlola ka mantšu a gobošago, eupša o itše: ‘A Jehofa a go kgalemele.’” (Juda 9) Mikaele ke leina le lengwe la Jesu—pele le ka morago ga bophelo bja gagwe mo lefaseng—karolong yeo a e kgathilego e le morongwa yo mogolo, goba molaodi wa madira a legodimong a barongwa ba Jehofa.b (1 Bathesalonika 4:16) Eupša bona kamoo Mikaele a ilego a swaragana le ngangišano yeo a bego a na le yona le Sathane.

⁸ Pego ya Juda ga e re botše seo Sathane a bego a nyaka go se dira ka setopo sa Moshe, eupša re ka kgodišega gore Diabolo o be a se naganetše morero o mobe. Mohlomongwe o be a nyaka go diriša gampe setopo sa monna yoo yo a botegago, a se dirišetša borapedi bja maaka. Le ge Mikaele a lwantšhitše morero woo o mobe wa Sathane, o ile a ba a bontšha le boitshwaro. Ga go pelaelo gore Sathane o be a swanelwa ke go kgalemelwa, eupša Mikaele yo ka nako yeo a bego a elwa le Sathane, o be a se a tšwa a gafelwa “kahlolo ka moka,” ka gona o ile a bona gore kahlolo e bjalo e swanetše go dirwa ke Jehofa Modimo feela. (Johane 5:22) Ka ge Mikaele e be e le morongwa yo mogolo, o be a na le matla a magolo. Eupša ka boikokobetšo o ile a tlogelela dilo ka diatleng tša Jehofa go e na le go leka go itšeela molao matsogong. Godimo ga taba ya gore o bontšhitše boikokobetšo, o ile a ba a bontšha le boipoetšo, e lego go lemoga moo matla a gagwe a felelago gona.

⁹ Go budulelwa ga Juda go ngwala taba ye e be e le ka morero. Ka manyami, Bakriste ba bangwe mehleng ya Juda ba be ba sa ikokobetša. Ba be ba bolela ka boikgogomošo ‘ba goboša ka mantšu dilo tšohle tšeo ruri ba bego ba sa di kwešiše.’ (Juda 10) Ruri go tloga go le bonolo gore rena batho ba sa phethagalago re dumelele boikgogomošo bja rena gore bo re fekeetše! Ge e ba re sa kwešiše selo se itšego seo se dirwago ka phuthegong ya Bokriste—mohlomongwe se akaretša phetho yeo e dirilwego ke sehlopha sa bagolo—re arabela bjang? Ge e ba re tla bolela mantšu a mabe, a go swaya diphošo gaešita le ge re sa tsebe ditaba ka botlalo mabapi le phetho yeo, na re tla be re bontšha gore re na le boikokobetšo? Go kaone gore re ekiše Mikaele, goba Jesu, ka go phema go ahlola ditaba tšeo Modimo a sa re neago matla go tšona.

10, 11. (a) Ke’ng seo se kgahlišago kudu ka boithaopo bja Morwa wa Modimo bja go amogela kabelo ya go tla lefaseng? (b) Re ka ekiša bjang boikokobetšo bja Jesu?

¹⁰ Morwa wa Modimo o ile a ba a bontšha boikokobetšo ka go amogela kabelo ya gore a tle mo lefaseng. Nagana ka seo a ilego a swanela ke go se gafa. E be e le morongwa yo mogolo. Le gona e be e le “Lentšu”—Mmoleledi wa Jehofa ka boyena. (Johane 1:1-3) O be a dula legodimong, “bodulong bja [Jehofa] bjo bo phagamego bjo bokgethwa le bjo bobotse.” (Jesaya 63:15) Lega go le bjalo, Morwa “o ile a itlhohlora a ba ka sebopego sa mohlanka, a ba motho.” (Bafilipi 2:7) Nagana seo se bego se akaretšwa ke boikarabelo bja gagwe bja mo lefaseng! Bophelo bja gagwe bo ile bja fetišetšwa ka popelong ya kgarebe ya Mojuda gore a golele ka go yona ka dikgwedi tše senyane gomme e be ngwana. O belegwe e le lesea leo le sa kgonego go itirela selo, a belegelwa ka lapeng la mmetli wa modiidi gomme a gola gore a abule, a ba mošemanyana ke moka a ba mahlalagading. Le ge yena a be a phethagetše, bofseng bja gagwe ka moka o ile a dula a ikokobeletša batswadi ba gagwe ba sa phethagalago mo lefaseng. (Luka 2:40, 51, 52) Bjoo ke boikokobetšo e le ruri!

¹¹ Na re ka ekiša boikokobetšo bja Jesu ka go amogela ka bolokologi dikabelo tša tirelo tšeo ka dinako tše dingwe di bonagalago di nyatšega? Ka mohlala, kabelo ya rena ya gore re bolele ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo e ka bonagala e nyatšega ge batho ba arabela gampe, ba re kwera goba ba re lwantšha. (Mateo 28:19, 20) Eupša ge e ba re kgotlelela modirong wo, re ka thuša go phološa maphelo. Go sa šetšwe gore re tla fihlelela seo, re tla ithuta kudu ka boikokobetšo ge re dira modiro wo, e bile re tla latela dikgatong tša Mong wa rena, Jesu Kriste.

Boikokobetšo bja Jesu e le Motho

12-14. (a) Jesu o ile a bontšha bjang boikokobetšo ge batho ba be ba mo reta? (b) Jesu o dirišane le batho ka boikokobetšo ka ditsela dife? (c) Ke’ng seo se bontšhago gore boikokobetšo bja Jesu e be e se feela bja go ithola kgwara goba go bontšha ga motho gore o na le mekgwa e mebotse?

¹² Go tloga mathomong a bodiredi bja Jesu bja mo lefaseng go fihla mafelelong a bjona, o be a bonagatša boikokobetšo. O bo bontšhitše ka tsela yeo a ilego a lebiša tumišo le letago ka moka go Tatagwe. Ka dinako tše dingwe batho ba be ba reta Jesu ka baka la bohlale bja mantšu a gagwe, matla a mehlolo ya gagwe le semelo sa gagwe se sebotse. Kgafetšakgafetša, Jesu o ile a lebiša letago le bjalo go Jehofa.—Mareka 10:17, 18; Johane 7:15, 16.

¹³ Jesu o bontšhitše boikokobetšo tseleng yeo a bego a swara batho ka yona. Ge e le gabotse, o ile a gatelela gore o be a sa tlela mo lefaseng go tlo hlankelwa, eupša o be a tletše go hlankela ba bangwe. (Mateo 20:28) O bontšhitše boikokobetšo tseleng ya gagwe ya go ba botho le go bontšha tekatekano ge a dirišana le batho. Ge balatedi ba gagwe ba be ba mo nyamiša, ga se a ka a ba kgalemela gabohloko; o ile a dula a leka go fihlelela dipelo tša bona. (Mateo 26:39-41) Ge mašaba a be a šitišana le morero wa gagwe wa go nyaka mo a ka fodišago hlogo le barutiwa ba gagwe ba nnoši ka thopeng, ga se a ka a a raka; o ile a dula a ikgafa, a a ruta “dilo tše dintši.” (Mareka 6:30-34) Ge mosadi yo mongwe yo e sego Moisiraele a be a duletše go mo kgopela gore a fodiše ngwana wa gagwe, o ile a thoma ka go gana. Eupša ga se a gana ka bogale; o ile a bontšha go ba le tekatekano ka baka la tumelo e makatšago ya mosadi yoo, go etša ge re tlo ahlaahla seo go Kgaolo 14.—Mateo 15:22-28.

¹⁴ Jesu o bontšhitše ka ditsela tše dintši gore o pheletše mantšu a gagwe a rego: “Ke wa moya o boleta e bile ke wa pelo e ikokobeditšego.” (Mateo 11:29) Boikokobetšo bja gagwe e be e se bja mankekišane, bja go fo ithola kgwara goba go bontšha ga motho gore o na le mekgwa e mebotse. Bo be bo etšwa pelong, ka garegare ga gagwe. Ka gona, ga go makatše gore Jesu o ile a eteletša pele taba ya go ruta balatedi ba gagwe gore ba ikokobetše!

Go Ruta Balatedi ba Gagwe Gore ba Ikokobetše

15, 16. Ke phapano efe yeo Jesu a ilego a e bolela ka boemo bja kgopolo bja babuši ba lefase le bjoo balatedi ba gagwe ba bego ba swanetše go bo hlagolela?

¹⁵ Baapostola ba Jesu ba ile ba tšea nako go hlagolela boikokobetšo. Jesu o ile a gapeletšega go leka ka makga a mantši go fihlelela dipelo tša bona. Ka mohlala, Jakobo le Johane ba diriša mmago bona ba ile ba kgopela Jesu gore a ba holofetše go ba bea maemong a phagamego Mmušong wa Modimo. Jesu o ile a ba araba ka boipoetšo a re: “Madulo a ka letsogong la ka la le letona le ka go la le letshadi ga se nna yo nka a neago, eupša ke a bao ba a lokišeditšwego ke Tate.” Baapostola ba bangwe ba lesome ba ile ba “galefela” Jakobo le Johane. (Mateo 20:20-24) Jesu o ile a swaragana bjang le bothata bjo?

¹⁶ Ka botho o ile a ba kgalemela ka moka ga bona, a re: “Le a tseba gore babuši ba ditšhaba ba buša batho ba bona gomme banna ba bagolo ba a ba laola. Ga go bjalo gare ga lena, eupša mang le mang yo a nyakago go ba yo mogolo gare ga lena e swanetše go ba modiredi wa lena, gomme mang le mang yo a nyakago go ba wa pele gare ga lena e swanetše go ba mohlanka wa lena.” (Mateo 20:25-27) Go ka direga gore baapostola ba be ba bone ka tsela yeo “babuši ba ditšhaba” ba bego ba ikgogomoša ka yona, ba rata go laola le go ba le moya wa boithati. Jesu o bontšhitše gore balatedi ba gagwe ba swanetše go fapana le bomphenyašilo bao ba go rata go buša. Ba be ba swanetše go ikokobetša. Na baapostola ba ile ba kwešiša thuto yeo?

17-19. (a) Ke bjang Jesu pejana ga lehu la gagwe a ilego a ruta baapostola ba gagwe thuto ya boikokobetšo ka tsela yeo ba bego ba ka se tsoge ba e lebetše? (b) Ke thuto efe e matla ka boikokobetšo yeo Jesu a ilego a e ruta nakong ya ge e be e sa le motho?

¹⁷ Go be go se bonolo go bona. Le e be e se lekga la pele goba la mafelelo Jesu a ba ruta thuto e bjalo. Pejana ga mo ge ba be ba ngangišane ka gore ke ofe go bona yo e lego yo mogolo go feta ba bangwe, o ile a bea ngwana gare ga bona gomme a ba botša gore ba swane le bana, e lego bao gantši ba se nago boikgogomošo, ba sa ratego go laola ba bangwe le go tshwenyega ka maemo go swana le batho ba bagolo. (Mateo 18:1-4) Lega go le bjalo, pejana ga lehu la gagwe, o ile a bona gore baapostola ba gagwe ba be ba sa dutše ba tshwenywa ke boikgogomošo. Ke moka o ile a ba ruta thuto yeo ba bego ba ka se tsoge ba e lebetše. O ile a itata ka lešela mathekeng gomme a dira modiro woo o bego o nyatšega kudu, e lego woo bahlanka ba mehleng yeo ba bego ba tlwaetše go o dira go baeng ba beng ba bona. Jesu o ile a hlapiša dinao tša baapostola ba gagwe ka moka—go akaretša le tša Judase yoo a bego a le kgauswi le go mo eka!—Johane 13:1-11.

¹⁸ Jesu o ile a ba thuša gore ba kwešiše thuto ye ge a be a ba botša gore: “Ke le beetše mohlala.” (Johane 13:15) Na thuto yeo e ile ya feleletša e fihleletše dipelo tša bona? Ka moragonyana bjona bošegong bjoo, ba ile ba ngangišana gape ka taba ya gore ke mang yo mogolo gare ga bona! (Luka 22:24-27) Go sa dutše go le bjalo, Jesu o ile a dula a sa ba felele pelo gomme a ba ruta a ikokobeditše. Ke moka o ile a iša pele go ba ruta thuto e matla kudu go di fetiša ka moka: “[O ile] a ikokobetša gomme a ba yo a kwago go fihla lehung, ee, lehung koteng ya tlhokofatšo.” (Bafilipi 2:8) Jesu o ile a ikgafa ka go rata gore a hwe lehu le le gobošago, a ahlolwa ka phošo gore ke sesenyi le morogaki. Ka go re’alo Morwa wa Modimo o ile a hlatsela gore ke wa moswananoši, ka gobane gare ga dibopiwa ka moka tša Jehofa, o ile a bonagatša boikokobetšo ka tsela e kgolo le e phethagetšego.

¹⁹ Mohlomongwe e bile sona se—thuto ya mafelelo ya boikokobetšo yeo Jesu a e rutilego e le motho—se ilego sa nweletša thuto ye ka garegare ga dipelo tša baapostola ba gagwe ba botegago. Beibele e re botša gore banna ba ba be ba dira mošomo wa bona ka boikokobetšo ka nywaga e mentši ka morago ga mo. Go thwe’ng ka rena?

Na o tla Latela Mohlala Woo Jesu a o Beilego?

20. Re ka tseba bjang gore re ikokobeditše pelong?

²⁰ Paulo o re eletša ka moka ga rena gore: “Dulang le na le boemo bjo bja monagano bjo bo bego bo le go Kriste Jesu.” (Bafilipi 2:5) Ka go swana le Jesu, re swanetše go ikokobetša pelong. Re ka tseba bjang gore re ikokobeditše pelong? Paulo o re gopotša gore re swanetše go “se dire selo ka tshele goba ka go ikgopola, eupša ka boikokobetšo [re] tšee gore ba bangwe ba [re] feta ka bogolo.” (Bafilipi 2:3) Ka gona, selo se bohlokwa ke tsela yeo re lebelelago batho ba bangwe ge re ba bapetša le rena. Re swanetše go ba lebelela e le bao ba re fetago ka bogolo le ba bohlokwa go re feta. Na o tla diriša keletšo yeo?

21, 22. (a) Ke ka baka la’ng balebeledi ba Bakriste ba swanetše go ikokobetša? (b) Re ka bontšha bjang gore re ikapešitše boikokobetšo?

²¹ Nywaga e mentši ka morago ga lehu la Jesu, moapostola Petro o be a sa dutše a nagana ka bohlokwa bja boikokobetšo. Petro o ile a ruta balebeledi ba Bakriste gore ba dire mediro ya bona ka boikokobetšo, ba sa buše dinku tša Jehofa. (1 Petro 5:2, 3) Go ba le boikarabelo ga go nee motho matla a gore a ikgogomoše. Go fapana le seo, go ba le boikarabelo go oketša go nyakega ga gore motho a be le boikokobetšo bja kgonthe. (Luka 12:48) Go ba gona, seka se ke sa bohlokwa go Mokriste yo mongwe le yo mongwe, e sego go balebeledi feela.

²² Ga go pelaelo gore Petro ga se a ka a lebala bošego bjoo Jesu a ilego a hlapiša dinao tša gagwe—le ge Petro a ile a nyaka go gana seo! (Johane 13:6-10) Petro o ile a ngwalela Bakriste gore: “Ka moka ga lena ikapešeng boikokobetšo ge le dirišana.” (1 Petro 5:5) Lentšu le le rego “ikapešeng” le šišinya tiro ya mohlanka yoo a aparago thetho gore a dire modiro o nyatšegago. Lentšu le le ka re gopotša gabotse tiragalo ya ge Jesu a be a itata ka lešela goba a ikapeša lona pele ga ge a ka khunama gore a dire modiro wa go hlapiša barutiwa ba gagwe dinao. Ge e ba re latela Jesu, ke kabelo efe yeo re e neilwego ke Modimo yeo ruri re ka e lebelelago e sa swanele maemo a rena? Boikokobetšo bja dipelo tša rena bo swanetše go bonwa ke bohle, go be bjalo ka ge eka re ikapešitše ka bjona.

23, 24. (a) Ke ka baka la’ng re swanetše go ganetša mokgwa le ge e le ofe wa boikgogomošo? (b) Sehlogo se se latelago se tla re thuša go lokiša kgopolo efe e fošagetšego ka boikokobetšo?

²³ Boikgogomošo bo swana le mpholo. Ditlamorago tša bjona di ka šiiša. Ke seka seo se ka dirago gore motho yo a nago le bokgoni bjo bogolo a feleletše a se na mohola pele ga Modimo. Ka lehlakoreng le lengwe, boikokobetšo bo ka dira gore gaešita le motho yo a nyatšegago a be le mohola o mogolo go Jehofa. Ge e ba re hlagolela seka se se bohlokwa letšatši le letšatši ka go katanela go sepela ka boikokobetšo dikgatong tša Kriste, moputso woo re tlago go o hwetša ke o mogolo ka tsela e makatšago. Petro o ngwadile gore: “Ikokobetšeng tlase ga seatla se matla sa Modimo gore a le godiše nakong e swanetšego.” (1 Petro 5:6) Ruri Jehofa o ile a godiša Jesu ka baka la go ikokobetša ga gagwe ka mo go feletšego. Ka mo go swanago, Modimo wa rena o tla thabela go go putsa ka baka la boikokobetšo bja gago.

²⁴ Ka manyami, ba bangwe ba nagana gore boikokobetšo ke leswao la gore motho o a fokola. Mohlala wa Jesu o re thuša go bona kamoo kgopolo yeo e lego e fošagetšego ka gona, ka gobane yena motho yoo a bego a ikokobeditše go feta bohle, ke yena yo a bego a na le sebete go feta bohle. Yeo ke taba e tlago go ahlaahlwa sehlogong se se latelago.