“Matlotlo Ohle a Bohlale”

1-3. Jesu o ile a ruta ka tlase ga boemo bofe ka seruthwane sa 31 C.E., gona ke ka baka la’ng batheetši ba gagwe ba tlabegile?

KE SERUTHWANE sa 31 C.E. Jesu Kriste o kgauswi le Kaperenaume, e lego motse wa leemaema woo o lego leboabodikela bja lebopo la Lewatle la Galilea. Jesu o be a le godimo ga thaba ya kgauswi le moo a rapela a nnoši bošego ka moka. Ge go esa, o bitša barutiwa ba gagwe ke moka gare ga bona o kgetha ba 12 gomme o ba bitša gore ke baapostola. Ka nako e swanago, lešaba le legolo la batho—ba bangwe ba bao ba tšwago mafelong a kgole—ba latetše Jesu go ba go fihla lefelong le gomme ba kgobokane thabeng lefelong leo le bataletšego. Ba fagahletše go kwa seo a tlago go se bolela le go fodišwa malwetši a bona. Jesu ga a ba nyamiše.—Luka 6:12-19.

² Jesu o batamela mašaba ao gomme o fodiša ka moka bao ba babjago. Mafelelong, ge go se na le o tee gare ga bona yo a kwago bohloko bjo bo tseneletšego bja bolwetši, o dula fase ke moka o thoma go ba ruta.a Mantšu ao a a boletšego ge go be go hlaba moya o fodilego wa seruthwane letšatšing leo a swanetše go ba a ile a makatša batheetši ba gagwe. Ge e le gabotse, ga se ba ka ba kwa motho le ge e le ofe a ruta ka tsela yeo a rutago ka yona. Seo se dirago gore dithuto tša gagwe di be le matla ke gore ga a di tsopole go tšwa dithutong tšeo batho ba ithometšego tšona goba go borabi bao ba tumilego ba Bajuda. Go e na le moo, o tsopola leboelela Mangwalo a buduletšwego a Seheberu. Molaetša wa gagwe o a lebanya, o diriša mantšu a bonolo gomme seo a se bolelago se a kwagala. Ge a fetša, mašaba a a tlabega. Ruri a swanetše go tlabega. A fetša go theetša motho yo bohlale ka go fetišiša yo a kilego a phela!—Mateo 7:28, 29.

³ Thuto yeo gotee le dilo tše dingwe tše dintši tšeo Jesu a di boletšego le go di dira di ngwadilwe ka Lentšung la Modimo. Re dira gabotse go ahlaahla ka mo go tseneletšego seo pego yeo e buduletšwego e se bolelago, ka ge go yena go na le “matlotlo ohle a bohlale.” (Bakolose 2:3) O hweditše kae bohlale bjo bjalo—bokgoni bja go diriša tsebo le kwešišo ka tsela e holago? O ile a bontšha bjang bohlale, gona re ka latela bjang mohlala wa gagwe?

“Motho yo o Tšere Kae Bohlale bjo?”

4. Batheetši ba Jesu ba kua Natsaretha ba ile ba rotoša potšišo efe, gona ka baka la’ng?

⁴ Ka le lengwe la maeto a gagwe a go ruta, Jesu o ile a etela Natsaretha, e lego motse woo a goletšego go wona, gomme a thoma go ruta ka sinagogeng. Batheetši ba bantši ba gagwe ba be ba maketše e bile ba ipotšiša gore: “Motho yo o tšere kae bohlale bjo?” Ba be ba tseba lapa la gabo—batswadi ba gagwe le bana babo—e bile ba tseba gore o be a etšwa lapeng la maemo a tlase. (Mateo 13:54-56; Mareka 6:1-3) Ga go pelaelo gore ba be ba tseba gore mmetli yo yo e lego sekgwari sa polelo ga se a tsena dikolo le ge e le dife tšeo di tumilego tša borabi. (Johane 7:15) Ka gona potšišo ya bona e be e bonagala e kwagala.

5. Jesu o ile a utolla gore bohlale bja gagwe bo be bo etšwa mothopong ofe?

⁵ Bohlale bjo Jesu a ilego a bo bontšha e be e se feela ka gobane a na le monagano o phethagetšego. Ka moragonyana bodireding bja gagwe, ge a be a ruta ka bolokologi tempeleng, Jesu o ile a utolla gore bohlale bja gagwe bo be bo etšwa mothopong o phagamego kudu. O boletše gore: “Seo ke se rutago ga se sa ka, eupša ke sa yo a nthomilego.” (Johane 7:16) Ee, Tate yo a romilego Morwa, e be e le mothopo wa kgonthe wa bohlale bja Jesu. (Johane 12:49) Lega go le bjalo, Jesu o ile a hwetša bjang bohlale bjoo go tšwa go Jehofa?

6, 7. Jesu o hweditše bohlale go Tatagwe ka ditsela dife?

⁶ Moya wa Jehofa o mokgethwa o be o šoma ka pelong le monaganong wa Jesu. Ge Jesaya a be a bolela e sa le pele ka Jesu e le Mesia yo a holofeditšwego o itše: “Moya wa Jehofa o tla dula go yena, e lego moya wa bohlale le wa kwešišo, moya wa keletšo le wa matla, moya wa tsebo le wa go boifa Jehofa.” (Jesaya 11:2) Ka ge moya wa Jehofa o be o dutše go yena gomme o hlahla monagano le diphetho tša gagwe, na go a makatša gore mantšu le ditiro tša Jesu di be di bontšha bohlale bjo bogolo kudu?

⁷ Jesu o hweditše bohlale go Tatagwe ka tsela e nngwe gape e matla. Ka ge re bone go Kgaolo 2, ka nako ya ge a be a le legodimong ka nywaga e mentšintši, Jesu o bile le sebaka sa go kwešiša dikgopolo tša Tatagwe dilong tše dintši. Re ka se leke go nagana ka go tsenelela ga bohlale bjo Morwa a bo hweditšego ge a be a le hleng ga Tatagwe, a šoma e le “mošomi [wa Modimo] yo a nago le bokgoni” ge go be go hlolwa dilo ka moka tše di phelago le tšeo di sa phelego. Ke mo go kwagalago gore pele Morwa a etla lefaseng o hlaloswa e le bohlale bjo bo mothofaditšwego. (Diema 8:22-31; Bakolose 1:15, 16) Bodireding bja gagwe ka moka, Jesu o be a kgona go diriša bohlale bjo a bo hweditšego ge a be a le hleng ga tatagwe legodimong.b (Johane 8:26, 28, 38) Ka baka leo, ga se ra swanela go makatšwa ke bophara bja tsebo le go tsenelela ga kwešišo yeo e bonagetšego mantšung a Jesu goba kahlolo e botse yeo e bonagetšego ditirong tša gagwe ka moka.

8. Ka ge re le balatedi ba Jesu, re ka hwetša bohlale bjang?

⁸ Ka ge re le balatedi ba Jesu, le rena re swanetše go lebelela go Jehofa e le mothopo wa bohlale. (Diema 2:6) Ke therešo gore Jehofa ga a re nee bohlale ka mohlolo. Lega go le bjalo, o araba dithapelo tša rena tše di tšwago pelong ge re kgopela bohlale bjo bo nyakegago bakeng sa go lebeletšana le ditlhohlo tša bophelo. (Jakobo 1:5) E le gore re hwetše bohlale bjo bjalo go nyakega gore re dire maiteko a magolo. Re swanetše go bo tsoma “bjalo ka matlotlo a utilwego.” (Diema 2:1-6) Ee, re swanetše go tšwela pele re bala ka mo go tseneletšego ka lentšung la Modimo moo bohlale bja gagwe bo utolotšwego gona ke moka re dumelelanye maphelo a rena le seo re ithutago sona. Mohlala wa Morwa wa Jehofa ke wa bohlokwa kudu bakeng sa go re thuša go hwetša bohlale. Anke re ahlaahleng dikarolo tše mmalwa tšeo Jesu a ilego a bontšha bohlale gomme re ithute kamoo re ka mo ekišago ka gona.

Mantšu a Bohlale

9. Ke’ng seo se dirilego gore dithuto tša Jesu e be tše bohlale?

⁹ Lešaba le legolo la batho le ile la tla go Jesu e le feela go mo kwa a bolela. (Mareka 6:31-34; Luka 5:1-3) Se ga se makatše, ka gobane ge Jesu a be a bula molomo wa gagwe go be go etšwa mantšu a bohlale bjo bogolo! Dithuto tša gagwe di be di bontšha bohlale bjo bo tseneletšego bja Lentšu la Modimo le bokgoni bjo bo sa lekanywego le selo bja go fihlelela modung wa taba. Dithuto tša gagwe di gogela batho ba mafelong ka moka e bile ga di felelwe ke nako. Ela hloko e mengwe ya mehlala ya bohlale bjo bo hwetšwago mantšung a Jesu, yena “Moeletši yo a Makatšago” yo a boletšwego e sale pele.—Jesaya 9:6.

10. Jesu o re kgothaletša go hlagolela dika dife tše dibotse, gona ka baka la’ng?

¹⁰ Thuto ya thabeng yeo go boletšwego ka yona mathomong a kgaolo ye, ke karolo e kgolo ya dithuto tša Jesu yeo e sa kago ya tswakana le pego e nngwe goba mantšu a bangwadi ba bangwe. Thutong ye, Jesu ga a re eletše feela gore re diriše polelo e botse le go itshwara gabotse. Keletšo ya gagwe e bolela se segolo kudu go feta seo. A lemoga gore menagano le maikwelo di dira gore motho a bolele goba a dire selo se itšego, Jesu o re kgothaletša go hlagolela dika tše dibotse tša monagano le pelo tše bjalo ka boleta, go swarwa ke tlala ya toko, go bontšha kgaugelo le go dira khutšo gotee le go rata ba bangwe. (Mateo 5:5-9, 43-48) Ge re dutše re hlagolela dika tše bjalo ka dipelong tša rena, mafelelo e tla ba dipolelo tše di agago le boitshwaro bjoo bo sa thabišego feela Jehofa eupša gape bo godišago ditswalano tše dibotse le batho ba bangwe.—Mateo 5:16.

11. Ge Jesu a nea keletšo ka boitshwaro bjo bobe, o fihlelela bjang modung wa taba?

¹¹ Ge a nea keletšo mabapi le boitshwaro bjo bobe, Jesu o fihlelela modung wa taba. Ga a fo re botša gore re pheme ditiro tša bošoro. Go e na le moo, o re eletša gore re se ke ra dumelela kgalefo e gola ka dipelong tša rena. (Mateo 5:21, 22; 1 Johane 3:15) Ga a fo re re pheme go dira bootswa. Go e na le moo, o re lemoša ka kganyogo yeo e thomago ka pelong gomme ya lebiša tirong e bjalo ya go se botege. O re eletša gore re se dumelele mahlo a rena a tsoša kganyogo e fošagetšego le go godiša kganyogo e mpe. (Mateo 5:27-30) Jesu o be a dira gore batho ba lemoge dibaki tša bothata, e sego feela maswao. O bolela ka mekgwa le dikganyogo tšeo di tswalago mediro ya sebe.—Psalme 7:14.

12. Balatedi ba Jesu ba lebelela bjang keletšo ya gagwe, gona ka baka la’ng?

¹² Ruri mantšu a Jesu a tletše bohlale! Ga go makatše ge “mašaba a ile a tlabja kudu ke tsela ya gagwe ya go ruta.” (Mateo 7:28) Ka ge re le balatedi ba gagwe, re lebelela keletšo ya gagwe e bohlale e le tsela ya bophelo. Re nyaka go hlagolela dika tše dibotse tšeo a re kgothaleditšego go ba le tšona—tšeo di akaretšago boleta, go dira khutšo le lerato—re tseba gore ka go dira bjalo re tla be re aga motheo wa boitshwaro bjo bo thabišago Jehofa. Re katanela go ntšha ka medu ka dipelong tša rena maikwelo le dikganyogo tše di fošagetšego tšeo a ilego a lemoša ka tšona, tše bjalo ka go galefa o šoro le dikganyogo tše di gobogilego, re tseba gore go dira bjalo go tla re thuša go phema boitshwaro bjo bobe.—Jakobo 1:14, 15.

Tsela ya Bophelo Yeo e Laolwago ke Bohlale

13, 14. Ke’ng seo se bontšhago gore Jesu o ile a diriša kahlolo e botse ge a be a kgetha tsela ya gagwe ya bophelo?

¹³ Jesu ga se a ka a bontšha bohlale ka mantšu feela eupša le ka ditiro. Tsela ya gagwe ka moka ya bophelo—diphetho tšeo a bego a di dira, tsela yeo a bego a itebelela ka yona le tsela yeo a bego a dirišana le batho ka yona—e be e bontšha dikarolo tše dintši tše dibotse tša bohlale. Ela hloko e mengwe ya mehlala yeo e bontšhago gore Jesu o be a laolwa ke “bohlale le tlhaologanyo.”—Diema 3:21.

¹⁴ Bohlale bo akaretša kahlolo e botse. Jesu o ile a diriša kahlolo e botse ge a be a kgetha tsela ya gagwe ya bophelo. Na o ka nagana ka bophelo bjo a ka bago a ile a bo phela—ntlo yeo a ka bago a ile a dula go yona le kgwebo yeo a ka bago a ile a itirela yona, goba mahumo a lefase ao a ka bago a ile a a hwetša? Jesu o be a tseba gore bophelo bjo bo gafetšwego go phegelela dilo tše bjalo “ke lefeela le go kitimiša phefo.” (Mmoledi 4:4; 5:10) Tsela e bjalo ke ya bošilo, phapano ya bohlale. Jesu o ile a kgetha go nolofatša bophelo bja gagwe. O be a sa kgahlegele go dira tšhelete goba go ikgobokeletša dilo tše di bonagalago. (Mateo 8:20) Ka go dumelelana le seo a bego a se ruta, o ile tsepamišetša leihlo la gagwe morerong o tee—go dira thato ya Modimo. (Mateo 6:22) Jesu ka bohlale o ile a gafa nako ya gagwe le matla bakeng sa dikgahlego tša Mmušo, tšeo e lego tša bohlokwa kudu le tšeo di putsago go feta dilo tše di bonagalago. (Mateo 6:19-21) Ka go dira bjalo o re tlogeletše mohlala wo o swanelwago ke go latelwa.

15. Balatedi ba Jesu ba ka bontšha bjang gore ba tsepamišetša leihlo la bona morerong o tee, gona ke ka baka la’ng tsela yeo ya bophelo e le e bohlale?

¹⁵ Balatedi ba Jesu lehono ba bona bohlale bja go tsepamišetša leihlo la bona morerong o tee. Ka baka leo, ba phema go ikimetša ka dikoloto tšeo di sa nyakegego le go phegelela dilo tše di tlwaelegilego tša lefase le tšeo di tšeago nako e ntši le matla. (1 Timotheo 6:9, 10) Ba bantši ba gatile megato ya go nolofatša maphelo a bona e le gore ba ka diriša nako e ntši bodireding bja Bokriste, mohlomongwe le go hlankela e le bagoeledi ba nako e tletšego ba Mmušo. Ga go na tsela e bohlale go phala yeo, ka ge go etiša dikgahlego tša Mmušo pele go feleletša ka lethabo le legolo le kgotsofalo.—Mateo 6:33.

16, 17. (a) Jesu o ile a bontšha ka ditsela dife gore o be a na le boipoetšo e bile a na le tekatekano ka seo a bego a se letela go yena? (b) Re ka bontšha bjang gore re na le boipoetšo e bile re na le tekatekano ka seo re se letelago go rena?

¹⁶ Beibele e tswalanya bohlale le boipoetšo, e lego bjoo bo akaretšago go lemoga moo matla a rena a felelago gona. (Diema 11:2) Jesu o be a na le boipoetšo e bile a na le tekatekano ka seo a se lebeletšego go yena. O be a tseba gore o be a ka se kgone go fetoša motho yo mongwe le yo mongwe yo a bego a ekwa molaetša wa gagwe. (Mateo 10:32-39) Le gona o ile a lemoga gore o tla fihlelela palo e lekanyeditšwego ya batho ka molaetša wa Mmušo. Ka go re’alo ka bohlale o ile a abela balatedi ba gagwe modiro wa go dira barutiwa. (Mateo 28:18-20) Ka boipoetšo o ile a dumela gore ba be ba tla “dira mediro e fetago” ya gagwe, ka ge ba be ba tla fihlelela batho ba bantši mafelong a mantši ka nako e teletšana. (Johane 14:12) Le gona Jesu o ile a lemoga gore le yena o be a nyaka thušo. O ile a amogela thušo ya barongwa bao ba bego ba tlile go mo hlankela lešokeng le morongwa yo a bego a tlile go mo matlafatša serapeng sa Getsemane. Nakong ya ge a be a hloka thušo e le ka kgonthe, Morwa wa Modimo o ile a lopa le go kgopela thušo.—Mateo 4:11; Luka 22:43; Baheberu 5:7.

¹⁷ Le rena re swanetše go bontšha boipoetšo le go ba le tekatekano ka seo re se letelago go rena. Ruri re tloga re nyaka go šoma ka moya ka moka le go katana ka matla modirong wa go bolela ditaba tše dibotse gotee le wa go dira barutiwa. (Luka 13:24; Bakolose 3:23) Ka nako e swanago, re swanetše go gopola gore Jehofa ga a re bapiše le batho ba bangwe, le rena ga se ra swanela go dira bjalo. (Bagalatia 6:4) Bohlale bjo bo holago bo tla re thuša go ipeela dipakane tšeo re ka kgonago go di fihlelela ka go dumelelana le bokgoni bja rena le maemo a rena. Go oketša moo, bohlale bo tla hlahla bao ba nago le boikarabelo go lemoga gore ba na le mafokodi le gore ka dinako tše dingwe ba nyaka thušo le thekgo. Boipoetšo bo tla thuša ba bjalo go amogela thušo ka bonolo ba gopola gore Jehofa a ka diriša modumedigotee le bona go ba ‘matlafatša.’—Bakolose 4:11.

18, 19. (a) Ke’ng seo se bontšhago gore Jesu o be a na le tekatekano e bile a na le boemo bjo bobotse bja kgopolo ge a be a dirišana le barutiwa ba gagwe? (b) Ke ka baka la’ng re na le lebaka le le kwagalago la go ba le boemo bjo bobotse bja kgopolo le go ba le tekatekano ge re dirišana le ba bangwe, gona re ka dira seo bjang?

¹⁸ Jakobo 3:17 e re: “Bohlale bjo bo tšwago godimo . . . bo lekalekane.” Jesu o be a na le tekatekano e bile a le botho ge a be a dirišana le barutiwa ba gagwe. O be a tloga a lemoga mafokodi a bona, eupša o be a lebelela dika tše dibotse go bona. (Johane 1:47) O be a tseba gore ba be ba tla mo furalela bošegong bja go golegwa ga gagwe, eupša ga se a ka a belaela potego ya bona. (Mateo 26:31-35; Luka 22:28-30) Petro o ile a ba a latola ka makga a mararo gore o tseba Jesu. Go dutše go le bjalo, Jesu o ile a rapelela Petro gomme a bontšha gore o tloga a kgodišegile gore o be a tla dula a botega. (Luka 22:31-34) Ge Jesu a be a rapela Tatagwe bošegong bja mafelelo bja bophelo bja gagwe mo lefaseng, ga se a ka a tsitsinkela diphošo tšeo barutiwa ba gagwe ba di dirilego. Go e na le moo, o ile a bolela gabotse ka tsela yeo ba phetšego ka yona go ba go fihla bošegong bjoo, a re: “Ba bolokile lentšu la gago.” (Johane 17:6) Go sa šetšwe go se phethagale ga bona, o ile a ba gafela dilo ka moka tšeo di tswalanago le Mmušo wa Modimo mo lefaseng. (Mateo 25:14, 15; Luka 12:42-44) Ga go pelaelo gore kgodišego le tumelo tšeo a ba bontšhitšego tšona di ile tša ba matlafaletša go tšwetša pele modiro woo a ba neilego wona.

¹⁹ Balatedi ba Jesu ba na le lebaka la go ekiša mohlala wa gagwe tabeng ye. Ge e ba Morwa yo a phethagetšego wa Modimo a ile a se fele pelo ge a be a dirišana le barutiwa ba gagwe bao ba sa phethagalago, ruri rena batho ba sa phethagalago re swanetše go ba le tekatekano ge re dirišana le ba bangwe! (Bafilipi 4:5) Go e na le go šetša mafokodi a barapedigotee le rena, re dira gabotse go lebelela dilo tše dibotse tšeo ba di dirago. Ke gabohlale ge re gopola gore Jehofa o ba gogetše go yena. (Johane 6:44) Ka gona go molaleng gore o bona tekanyo e itšego ya botse go bona, gomme re swanetše go dira se se swanago. Go ba le kgopolo e bjalo e botse go ka se re thuše feela go “hlokomologa mafokodi” a ba bangwe eupša go tla re thuša go nyaka dibaka tša go ba reta. (Diema 19:11, The New English Bible) Ge re bontšha gore re holofela bana babo rena le dikgaetšedi ba Bakriste, re ba thuša go dira sohle seo ba ka se kgonago go hlankela Jehofa le go thabela tirelo yeo.—1 Bathesalonika 5:11.

20. Re swanetše go dira’ng ka letlotlo la bohlokwa kudu la bohlale leo le hwetšwago ka dipegong tša Diebangedi, gona ka baka la’ng?

²⁰ Dipego tša Diebangedi tša bophelo le bodiredi bja Jesu ruri ke matlotlo a bohlokwa kudu a bohlale! Re swanetše go dira’ng ka mpho ye ya bohlokwa kudu? Mafelelong a Thuto ya gagwe ya Thabeng, Jesu ga se a ka a kgothaletša batheetši ba gagwe go fo kwa dipolelo tša gagwe tše bohlale eupša o ba kgothaleditše gore ba be ba di diriše maphelong a bona. (Mateo 7:24-27) Go hlahla dikgopolo tša rena, maikemišetšo le ditiro ka go dumelelana le mantšu a bohlale a Jesu gotee le ditiro tša gagwe go tla re thuša go hwetša bophelo bjo bokaone bjo bo ka hwetšwago ga bjale le go dula re le tseleng yeo e yago bophelong bjo bo sa felego. (Mateo 7:13, 14) Ruri ga go na tsela e kaone goba e bohlale go feta ye yeo re ka e tšeago!