Bontšha Kgahlego go ba Bangwe
“Le dutše le ela hloko, e sego feela tšeo di kgahlišago lena ka noši, eupja le tše di kgahlišago ba bangwe.”—BA-FILIPI 2:4, “NW”.
1, 2. Go na le mabaka afe a mangwe a go kgahlišwa ke ba bangwe?
RE NA le mabaka a mabotse a go kgahlišwa ke ba bangwe. Ka mohlala, magagabo rena a swanetše go re kgahliša ka gobane ga re swane. Karolwana ya motheo ya leabela ya disele tša mebele ya rena e na le thulaganyo ya sebopego sa rena sa leabela. Ke e tlogago e hlaolega moo mokgatlo wa dinyakišišo tša bosenyi o ilego wa oketša ka “kgatišo ya mesehlo ya menwana” yeo e laolwago ke leabela lenaneong la bona la mekgwa ya go hlaola.
2 Go na le mabaka a mangwe ao ka wona re fapanego gomme re le ba kgahlišago ge re le batho ka o tee ka o tee. Go tloga go ingweng, re ba ka tlase ga tutuetšo ya tikologo ya rena. Go na le bohlatse bjo bontši bja gore bana bao ba sešogo ba belegwa ba arabela go seo se diregago ka ntle ga popelo. Ka morago ga ge re tlile lefaseng re le bao ba bušago moya, goba re le meoya (souls) e ikemetšego, dikgopolo le ditsela tša batswadi ba rena di a re kgoma. Ge re dutše re gola, re ka ba re le ngwana a nnoši goba ra tlatšwa ke barwarre le dikgaetšedi gomme ra ba le karolo e itšego go ba hlokomeleng. Go ba le bogwera bjo bo bjalo goba go hlokega ga bjona go tswalana le kamoo re golago ka gona. Seo re ithutago sona, tšeo re di rutwago sekolong le tšeo re di bogago thelebišeneng le tšona di tutuetša kgopolo le ditiro tša rena.
3. Ka go dumelelana le Ba-Filipi 2:4, ke kgahlego efe yeo re swanetšego go ba le yona kudu-kudu go ba bangwe?
3 Ka gona, tsela ye re fapanego ka yona e godiša go kgahlegelana mo go itšego. Eupja moapostola Paulo o be a nagana ka lebaka le legolwanyane la go kgahlišwa ke ba bangwe. Ka gona, o ile a kgothaletša Bakriste-gotee le yena gore ba ‘dule ba ela hloko, e sego feela tšeo di kgahlišago bona ka noši, eupja le tše di kgahlišago ba bangwe.’ (Ba-Filipi 2:4, bapiša le NW.) Go e na le go nyaka tše di holago rena ka noši, re swanetše go kgahlišwa kudu-kudu ke ba bangwe ka tsela ya moya. Ka gona, ke ditsela dife tše dingwe tšeo ka tšona re ka bontšhago go ba le kgahlego e bjalo ya motho ka noši go ba bangwe?
Kgahlego ya Moya le go Fapana ga Batho
4. Go ya ka Ba-Efeso 4:22-24, ke diphetogo dife tše di godišago kgahlego ya rena ya moya go ba bangwe?
4 Kgahlego ya rena ya moya go ba bangwe e a godišwa ge rena ka noši re diriša tsebo ya therešo ya Mangwalo gomme re ithuta go ekiša mohlala wa Jesu Kriste. (1 Petro 2:21) Ka ge re le Bakriste ba therešo, re ‘apola tše e lego tša motho wa kgale tše di dumelelanago le tsela ya kgale’ gomme ra katanela go tšweletša legatong la se ‘motho o mofsa, yo a bopilwego ka thato ya Modimo go lokeng ga kgonthe le potegong.’ (Ba-Efeso 4:22-24, bapiša le NW.) Ka gona, dikgopolo tša boithati di tšeelwa sebaka ka mo go tšwelago pele ke go kgomega ga botho le ga go naganela ba bangwe.—Jesaya 65:25.
5. Ke ka baka la’ng go e-na le go fapana ga batho phuthegong ya Bokriste, gomme se se rotoša potšišo efe?
5 Lege go bile le diphetogo tše di lemogegago tša dika gare ba batho ba Jehofa, ditshekamelo tša sebe di sa dutše di le gona. Gaešita le Paulo o ile a dumela ka gore: “Molaô ke o hwetšwaxo mo xo nna šó: Nna, mola ké rata xo dira tše botse, ke xomarêlwa ke bobe.” (Ba-Roma 7:21) Ee, go na le dika tše dingwe tše re di abetšego le tše re di amogetšego gomme di a re hlaola. Ba bangwe ba na le bokgoni bja bokgabo, ba bangwe ba na le mokgwa wa go naganišiša. Mola ba bangwe e le ba homotšego le ba ba sa tlwaelegego, ba bangwe ke bao ba bolelago kudu le ba ba nago le bogwera. Ka gona, botee bja Bokriste bo ka kgomarelwa bjang gare ga dika tše bjalo tše di sa swanego?
6. Re swanetše go lebelela bjang go fapana ga batho, gomme o ka swantšha se bjang?
6 Ge e ba re tla bontšha kgahlego ya moya go ba bangwe le go boloka botee bja Bokriste, re swanetše go ba ba kwagalago le ba ba kwešišago. Ereka ge Modimo a sa nyake phethego go rena, ga se ra swanela go e nyaka go Bakriste-gotee le rena. Go feta moo, Jehofa ga se a letela gore bahlanka ba gagwe ka moka e be bao ba swanago tlwa. Phuthegong ya Bokriste, ka moka ga rena re na le sebaka, gomme re ka diriša bokgoni bjo re bo abetšego bjo bo neilwego ke Modimo go tšwetša pele modiro wa gagwe. (1 Ba-Korinthe 12:12-26) Ge e ba re dula re swaregile ka go šoma ka tlase ga tlhahlo ya Hlogo ya phuthego, e lego Jesu Kriste, gona re ka se be le nako ya go lebelelana ka tsela ya go ntšha diphošo. (1 Ba-Korinthe 4:1-4) Go etša ge mmetli a tseba, sedirišwa se sengwe le se sengwe se rulaganyeditšwe go dira modiro o itšego. Na hamola e ka dira lešoba le lebotse leo boro e le dirago? Na sefadi se se dirišwago go betla kota se ka dirišwa ka mo go atlegilego go kurufela sekurufi koteng? Aowa, ka gobane sedirišwa se sengwe le se sengwe se na le modiro wa sona o swanetšego.
7. Ge re dutše re e-ba le karolo gotee tirelong ya Mmušo, ke’ng seo re swanetšego go nagana kudu ka sona?
7 Mantšu a kopelo ya “Tirelo ye e Thabišago” ke a therešo gakaakang! E kgothatša ka gore “Jah a re mo direleng ka lethabo. Modirong wa gagwe re tliše dimpho.” Ke therešo, re ka ba re se na bokgoni bjo bogolo. Lega go le bjalo, re nagana kudu ka modiro wo re o abetšwego re le Dihlatse tša Jehofa gomme re ineela go wona ka pelo ka moka. Go bjalo ka ge kopelo e tlaleletša ka gore: “Lege e ka ba ’mpho tše dinyenyane, ka pelo go yena re ineetše.”—Opelelang Jehofa Ditumišo, kopelo 130.
Lebelelang ba Bangwe e le ba Bagolo
8. Botee bo ka godišwa bjang ka go diriša seo Paulo a se boletšego go Ba-Filipi 2:1-3?
8 Botee gape bo godišwa ke go lebelela ba bangwe e le ba bagolo. Paulo o ngwadile gore: “Xe xo sa na le keletšo ka Kriste, le xe e le kxothatšô ya leratô le xe e le xo kwana ka Môya, le xe e le pelo-nôlô le kxauxêlô, Xona tlatšang lethabô la-ka, Le bê ba kwanaxo kxopolong le leratong le pelong le menaxanong.” Ela hloko gore moapostola o oketša ka gore: “Le se kê la dira selô ka kxang le ka xo nyaka xo rêtwa. Sa lena a e be xo ipoetša le xo phalana xo xodišaneng.”—Ba-Filipi 2:1-3.
9. Go bolela’ng go ba yo a phegago kgang le go ba le boithati, gomme re ka phema bjang dika tše bjalo?
9 Motho yo a sa lebelelego ba bangwe e le ba bagolo, le yo a phegago kgang o tšweletša “tshekamelo ye e gobogilego le e lapišago ya go ngongorega le go ngangišana.” (Webster’s New Collegiate Dictionary) Seka se se ka itšweletša ka “dikxang le diphetolana.” (1 Timotheo 6:4) Ruri, moya wo o tutuetšago mantšu le dikgopolo tšeo a di rwelego e swanetše go ba seo se elwago hloko kudu. Ka gona phema go ba yo a ngangabetšego ka la gore o tseba mebolelo e mengwe ye e dirišwago polelong le ditabeng tše di ngwadilwego. Go thwe’ng ge e ba o newa pono e fapanego mabapi le ditumelo tše dingwe? Kgomarela ka go botega tsebišong ya Mangwalo ye e newago ke Modimo ka “molaki e a bôtêxaxo yo bohlale.” (Mateo 24:45-47) Ge e le gabotse, ke kamoo re ilego re ithuta therešo ka gona la mathomo. Go lemoga se go tla re thuša go phema go ba ba ikgogomošago, ke gore, go ikgopola ka go fetišiša.
Hlagolela Kgahlego go ba Bangwe
10. Ke go dirišwa gofe ga Ba-Filipi 2:4 mo go swanetšego go dirwa ka phuthegong?
10 Gopola gore Paulo o re kgothaleditše go ‘ela hloko e sego feela tšeo di kgahlišago rena ka noši, eupja le tše di kgahlišago ba bangwe.’ (Ba-Filipi 2:4) Se se bolela’ng? Go etša ge go ela hloko tikologong ya rena go ka re thuša bodiredng bja tšhemo, ruri go kgahlišwa ke katlego ya ba bangwe ka phuthegong go tla re nea dibaka tša go tiiša tlemo ya lerato leo le re momaganyago. Bagolo ka mo go kgethegilego ba na le boikarabelo bja go bontšha go kgongwa ke badumedi-gotee le bona, ka gobane seema se re: “Tsenya ’nku tš’axo mahlo, O di tsebešê; O lôtê mohlape wa xaxo.” (Diema 27:23) Ee, ka moka ga rena re ka kgona gomme re swanetše go ba ba elago hloko dinyakwa tša badumedi-gotee le rena.—1 Petro 2:17.
11. Ke ka baka la’ng re swanetše go ba ba elago hloko ge banababo rena ba moya le dikgaetšedi ba bolela?
11 Tsela e nngwe ya go godiša le go hlagolela kgahlego go ba bangwe ke go diriša nako o boledišana gabotse le bana beno ba moya le dikgaetšedi. Nyakišiša seo ba se naganago. Se se ka dirwa ge o etela magaeng a bona, pele le ka morago ga diboka Holong ya Mmušo le dinakong tša go khutša magareng ga mananeo a dikopano tša rena. Theetša ka kelohloko ge ba bolela. Se se ka bolela gore re tla kwa ka mathata ao ba lebeletšanego le wona, eupja bjale re ka kgona go ba thuša go rwala mathata a bona gomme ka go rialo ra phetha molao wa Kriste. (Ba-Galatia 6:2) Lega go le bjalo, selo se sengwe se se fetago go bolela le banababo rena se tla diša botee bja phuthego. Ke’ng?
Go Bontšha Maikwelo a Bogwera
12. Ke ka baka la’ng re swanetše go bontšha maikwelo a bogwera?
12 Maikwelo a bogwera le ona a ka godiša botee bja Bokriste. Ge dikgateletšo tša bophelo di dutše di gola, ka moka ga rena re swanetše go bontšha seka se. Anke le ka mohla re se ke ra tanywa ke seo re se naganago moo re palelwago ke go ela hloko maikwelo a ba bangwe. E le mohlala: Ge o mongwe yo a tšeago karolo lenaneong a be a sa tšo fihla bakeng sa Seboka sa Tirelo, mogolo o ile a bolela le yena kapejana ka taba ye e bego e swanetše go tsebišwa. Seo se ilego sa tlaba le go leša mogolo dihlong ke gore, yo a tšeago karolo o ile a mo lebelela, a nywanywa gomme a re: “Sa pele, Ngwanešo, dumela!” Taba yeo e bego e tla tsebišwa e ile ya ahla-ahlwa ka morago ga ge ba dumedišane ka bogwera gomme ngwanabo rena a lokologile. A thuto yeo mogolo a ithutilego yona! O se ke wa ba yo a akgofilego kudu, ka go rialo wa hlokomologa ditiro tša botho tše di dirago gore tswalano ya gago le ba bangwe e be e thabišago.
13. Maikwelo a bogwera a tutueletša bagolo go dira’ng ge ba dirišana le Bakriste-gotee le bona?
13 Maikwelo a bogwera a tutuetša bagolo gore ba bontšhe kwelobohloko le dika tše dingwe tše di botse. Ka dinako tše dingwe, banna ba ba swanetše go ba le “bonôlô bya mma xo bana xe a amuša ngwana wa xaxwe.” (1 Ba-Thesalonika 2:7) Go thuša batho ba bangwe go nyaka kgotlelelo e kgolo le thekgo e lerato. Bao ba šetšego ba ‘lahlile lerato la bona la pele’ ba ka nyaka go hlohleletšwa modirong o mogolo gomme mo gongwe ba ka nyaka thušo gore ba lemoge go akgofa ga mehla ya rena. (Kutollo 2:4; 2 Timotheo 4:2; Ba-Hebere 6:11, 12) Go swana le Paulo, bagolo ba “rata o bohloko” Bakriste-gotee, ba a ba eletša le go ba kgothatša gore ‘ba tšee ka tsela ye e loketšego Modimo.’—1 Ba-Thesalonika 2:8, 11, 12, Phetolelo ya Kgale.
14. Ke bohlatse bofe bjoo Paulo a bo neilego bja gore o be a e-na le maikwelo a bogwera?
14 Paulo o tlogeletše bagolo mohlala o mobotse wa kamoo go ka bontšhwago ka gona go kgomega ka lerato ka katlego ya banababo rena ba moya le dikgaetšedi. O ile a ngwala gore: “Tše dingwe xa ke di bolele, tša xe ke sa khutše xo imêlwa kè phakxametše diphuthexo ka moka.” Ka gobane Paulo a be a kgomega gakaalo, o be a ka botšiša gore: “Ò kae e a ka fôkôlaxo ’me nna ke se fôkôle naê? Ò kae e a hlanošwaxo ’me nna ke se fse pelo?” Ge e ba o le mogolo, na o na le maikwelo a bjalo a bogwera?—2 Ba-Korinthe 11:28, 29.
Go Rua Ngwaneno
15. Nakong ya ge mathata a magolo a rotoga magareng ga banababo rena, ke keletšo efe ya Jesu go Mateo 18:15 yeo e swanetšego go latelwa, gomme boikemišetšo e swanetše go ba bofe?
15 Go bontšha maikwelo go godiša botee gare ga bahlanka ba Jehofa. Lega go le bjalo, ke ka sewelo diphapano di ka tsogago bathong. Ge go akaretšwa ditaba tše šoro, gona Bakriste ba swanetše go latela keletšo ya Jesu yeo e begilwego go Mateo 18:15-17. Ela hloko mogato wa pele. Ke go boledišana le ngwaneno thopeng e le gore ‘o mo sole.’ Boikemišetšo bja gago e swanetše go ba bofe? Ee, ke ‘go rua ngwaneno’! Ka mo go thabišago, go boledišana thopeng gantši ke sohle seo se nyakegago go tsošološa ditswalano tša khutšo magareng ga gago le barapedi-gotee le wena ba Jehofa.
16. Ke’ng seo se swanetšego go dirwa ge e ba o lemoga gore ngwaneno o na le selo se sengwe malebana le wena?
16 Ge e ba o lemoga gore ngwaneno o na le selo se sengwe malebana le wena, latela keletšo ya Jesu ya gore ‘o boelane le ngwaneno.’ (Mateo 5:24) Boledišanang ka bothata ka mokgwa wa go iketla le o botho, le leka go kwešiša kgopolo ya o mongwe le o mongwe. Ka tsela ye, taba ka mehla e ka rarollwa gomme khutšo ya phuthego e ka kgomarelwa.
Go Rua ba ba sa Dumelego
17, 18. Ke keletšo efe yeo Petro a e neilego basadi ba Bakriste bao ba dulago malapeng a aroganego ka bodumedi?
17 Bjo bongwe bja maemo a thata kudu moo re swanetšego go diriša melao ya motheo ya Mangwalo ke magaeng ao a aroganego ka bodumedi. Bakriste ba bantši ba dira ka go botega ge ba dutše ba lebeletšane le ditšhitišo le mathata ao a bakwago ke go hlokega ga botee bja moya manyalong a bona. Ba ka thušwa bjang?
18 Ka baka la go kgahlegela ba bangwe, bagolo ka lethabo ba nea thušo ya moya go bao ba dulago malapeng a aroganego ka bodumedi. Ka mohlala, tlhokomelo e ka lebišwa keletšong ya Petro mabapi le boitshwaro bja basadi ba Bakriste boemong bjo. O ba botša gore ba ikokobeletše banna ba bona, gaešita lege ba e se badumedi gomme e le “ba sa kwego lentšu.” Ke ka baka la’ng ba swanetše go ikokobetša? “E le gore . . . ba ka thopja [goba go ruiwa] ke boitshwaro bja basadi ba bona go se lentšu.” (1 Petro 3:1; Kingdom Interlinear) Eupja go diriša keletšo ye go hola gakaaka’ng?
19. Nea mohlala go bontšha mohola wa go diriša 1 Petro 3:1.
19 Mosadi yo a bitšwago Vera o dumela gore ge a thoma go ba Mokriste, o ile a bolela ka go se kgaotše le monna wa gagwe ka therešo ya Beibele, gomme monna o ile a tenwa ke seo. Mosadi o oketša ka gore, “Ka go latela keletšo ya Mangwalo ye ke e hweditšego go mogolo, ke ile ka phetha ka gore go kaone go ba yo bohlale le go emela dibaka tše di botse gore di itšweletše.” Gabotse-botse, Vera o dirišitše 1 Petro 3:1 lege a ile a gata mogato o itšego wa pele wa go tutueletša monna wa gagwe Barry, go hlahloba melao ya motheo ya Beibele. Monna ka morago o ile a hlalosa: “Ka nywaga e mentši ke ile ka lemoga gore Awake! [makasine wo o sepedišanago le Morokami] e be e hwetšagala mafelong a sa tlwaelegago ka ntlong. E be e e-na le dikarolo tšeo di bego di hola le tšeo ka dinako tše dingwe di bego di le pele ga ditaba.” Mafelelong ka morago ga nywaga e 20 ya go se be le botee, Barry le Vera ba thabela go ba batee tirelong ya Jehofa.
20. Ke thušo efe yeo bagolo ba ka e neago banna ba Bakriste bao ba lego malapeng ao a aroganego ka bodumedi?
20 Monna yo a dumelago o lebeletšana le mathata a magolo ge e ba mosadi wa gagwe a ganetša Bokriste bja therešo gomme a tutueletša bana malebana le yena. Ka go kgahlegela monna yo bjalo, bagolo ba ka lebiša tlhokomelo melaong e nago le thušo ya Beibele. Ka mohlala, go ka gatelelwa gore go sa šetšwe kganetšo ya mosadi wa gagwe, yena ke hlogo ya lapa gomme o swanetše go nea bana ba gagwe thuto ya Mangwalo. (Ba-Efeso 6:4) A ka kgothatšwa gore a dule le mosadi wa gagwe “ka tsebo,” a bontšha kgahlego go seo mosadi a se dirago gomme a mo thuša ka mediro ya ka lapeng le go hlokomela bana. (1 Petro 3:7, NW) Go feta tšohle, monna yo a dumelago le tate o swanetše go kgothaletšwa go boloka tsela ya poledišano e bulegile e le gore a ithute seo se lego ka pelong ya setho lege e le sefe sa lapa la gagwe. Bagolo ba ka ba ba mo kgothaletša go tšwela pela a leka go thuša mosadi wa gagwe ka mantšu a ‘nokilwego ka letswai,’ a mo nea ka bohlale therešo ya Mangwalo dinakong tše di swanetšego.—Ba-Kolose 4:6.
21. Mosadi yo a sa dumelego a ka thušwa bjang go thabela therešo?
21 Go bontšha kgahlego go metswalo ya Bakriste malapeng a aroganego ka bodumedi ka dinako tše dingwe go ka tsoša go arabela molaetšeng wa Mmušo. Ka mohlala: Monna o mongwe wa Mokriste o ile a nolega moko ka ge mosadi wa gagwe a ile a mo ganetša o šoro ka nywaga e mmalwa. Mogolo o ile a ithapela go etela le go thuša ka poledišano ya Beibele. Mogolo ge a fihla lapeng, o ile a dumediša mosadi ka lethabo gomme a botšiša: “Na o be o ka rata go dula gotee le rena?” Taletšo ye ya bogwera e ile ya makatša mosadi moo ka lethabo a ilego a ba le karolo poledišanong. Kapejana o ile a amogela therešo gomme a thoma go bolela go ba bangwe.
22. Ke ka baka la’ng re swanetše go kgahlegelana?
22 Ka gona re le Dihlatse tša Jehofa, anke re ‘direng dilo ka moka ka baka la ditaba tše di lokilego.’ (1 Ba-Korinthe 9:23) Ka kgonthe, “xe re sa na le lebaka, a re direng botse; re bo dirêlê batho bohle, xa-xolo, re bo dirêlê batho ba-bôrena ba tumêlô.” (Ba-Galatia 6:10) Anke re be ba ba kgahlegelanago gore lerato le tle le ate borwarreng bja rena bja lefase ka bophara.
O Tla Araba Bjang?
◻ Ke ka baka la’ng re swanetše go kgahlišwa kudu-kudu ke ba bangwe?
◻ Re ka hlagolela bjang kgahlego go badumedi-gotee le rena?
◻ Bagolo ba ka bontšha bjang maikwelo a bogwera?
◻ Go kgahlišwa ga rena ke ba sa dumelego go ka feleletša ka eng?
[Pictures on page 16, 17]
Go etša ge sedirišwa se sengwe se le se sengwe re rulaganyeditšwe go dira modiro o itšego, ka moka ka phuthegong ya Bokriste ba ka diriša bokgoni bjo ba bo neilwego ke Modimo go tšwetša modiro wa gagwe pele
Gore o godiše botee bja Bokriste, bontšha kgahlego go ba bangwe
[Seswantšho go letlakala 18]
Paulo o tlogeletše bagolo mohlala o mobotse wa kamoo go ka bontšhwago tlhokomelo e lerato go badumedi-gotee