‘Molaki e a Botegago’ le Sehlopha sa Gagwe se Bušago
“Ge e le gabotse molaki e a botegago le yo bohlale yo mong wa gagwe a mmeilego gore a hlokomele ba lapa la gagwe e le gore a ba nee dijo tša bona ka nako e swanetšego, ke mang?”—MATEO 24:45, “NW.”
1. Ke ka baka la’ng Jehofa a ikemišeditše go nea matla a bolaodi, gomme ke mang yo la mathomo a dirilego bjalo go yena?
JEHOFA ke Modimo wa thulaganyo. Le gona ke yena Mothopo wa tshwanelo ka moka ya go laola. Jehofa ka ge a bota dibopiwa tša gagwe tše botegago, o ikemišeditše go di nea matla a bolaodi. Yo a mo neilego matla a magolo a bolaodi ke Morwa wa gagwe, Kriste Jesu. Ka kgonthe, Modimo “dilô tšohle ó di beile ka tlase xa maoto a xaxwe, a mmea a ba hlôxô ya ’phuthêxo tšohle dilong tšohle.”—Ba-Efeso 1:22.
2. Paulo o bitša phuthego ya Bokriste eng, gomme ke bomang bao Kriste a ba neilego matla a bolaodi?
2 Moapostola Paulo o bitša phuthego ya Bokriste ‘ngwako wa Modimo’ gomme o bolela gore Morwa yo a botegago wa Modimo Jesu Kriste o ile a bewa gore a laole ngwako. (1 Timotheo 3:15; Ba-Hebere 3:6) Kriste le yena o nea matla a bolaodi go ditho tša ngwako wa Modimo. Re ka bona seo go tšwa mantšung a Jesu go Mateo 24:45-47. (NW) O itše: “Ge e le gabotse molaki e a botegago yo bohlale yo mong wa gagwe a mmeilego gore a hlokomele ba lapa la gagwe e le gore a ba nee dijo tša bona ka nako e swanetšego, ke mang? Molaki yo o tla thaba ge e ka re ge mong wa gagwe a boa, a mo hwetša a dira bjalo. Ka kgonthe ke a le botša, o tlo mmea a laola dilo tša gagwe.”
Molaodi wa Ngwako wa Lekgolong la Pele la Nywaga
3. Ke bomang bao ba bopago “molaki e a bôtêxaxo yo bohlale,” gomme ba bitšwa’ng ge e le batho ka o tee ka o tee?
3 Go tšwa go ithuteng ga rena Mangwalo ka kelohloko, re tseba gore ditho tše tloditšwego ka moya tša ngwako wa Modimo ka nako tšohle e le sehlopha di dira “molaki yo a bôtêxaxo yo bohlale,” e lego “molebeledi” goba “molaodi wa ngwako.” Ge e le batho ka o tee ka o tee, ditho tša ngwako wa Jehofa di bitšwa “ba lapa la gagwe” goba “batho bao ba mo šomelago.”—Mateo 24:45, NW; Luka 12:42; mongwalo wa ka tlase wa Reference Bible.
4. Pejana ga lehu la gagwe, ke potšišo efe yeo Jesu a ilego a e rotoša, gomme o ile a itshwantšha le mang?
4 Dikgwedi tše sego kae pele ga lehu la gagwe, Jesu o ile a rotoša potšišo ye, e ngwadilwego go Luka 12:42 (NW): “Ge e le gabotse molebeledi e a botegago, yo bohlale, yo mong wa gagwe a tlago go mmea a laola batho ba mo šomelago e le gore a tšwele pele a ba nea dijo tša bona tše lekanego ka nako e swanetšego ke mang?” Ka morago, matšatši a sego kae pele a e-hwa, Jesu o ile a itshwantšha le monna yo a bego a le kgaufsi le go ya nageng e šele, yo a ilego a bitša bahlanka ba gagwe gomme a ba gafela dithoto tša gagwe.—Mateo 25:14.
5. (a) Ke neng mo Jesu a ilego a nea batho ba bangwe dilo tša gagwe gore ba di hlokomele? (b) Ke modiro ofe o mongwe wo Kriste a o neilego bao ba bego ba tla ba karolo ya molaodi yo e lego sehlopha wa ngwako wa gagwe?
5 Ke neng mo Jesu a ilego a nea batho ba bangwe dilo tša gagwe gore ba di hlokomele? Se se diregile ka morago ga tsogo ya gagwe. Mantšung a gagwe a tlwaetšwego a hwetšwago go Mateo 28:19, 20, Kriste o ile a thoma ka go nea bao e bego e tla ba karolo ya molaodi wa gagwe wa ngwako yo e lego sehlopha mošomo o mongwe gape wa go ruta le go dira barutiwa. Ka go nea bohlatse ga o mongwe le o mongwe “go fihla maxomong a lefase,” bašomi ba be ba tla katološa tšhemo ya boromiwa yeo Jesu a thomilego go e lema nakong ya bodiredi bja gagwe bja lefaseng. (Ditiro 1:8) Se se be se akaretša go ba ga bona “batseta ba emelago Kriste.” Bjalo ka “balaki ba [diphiri tše kgethwa, NW] tša Modimo,” ba be ba tla dira barutiwa gomme ba ba abela dijo tša moya.—2 Ba-Korinthe 5:20, NW; 1 Ba-Korinthe 4:1, 2.
Sehlopha se Bušago sa Ngwako
6. Sehlopha sa molebeledi sa lekgolong la pele la nywaga se ile sa budulelwa ke Modimo go nea eng?
6 E le sehlopha, Bakriste ba tloditšwego ka moya ba be ba tla ba molebeledi goba molaodi wa ngwako wa mong wa bona, yo a abetšwego go abela setho se sengwe le se sengwe sa Ngwako wa Modimo dijo tša moya tše di lego nakong. Magareng ga ngwaga wa 41 le wa 98 C.E., ditho tša sehlopha sa molebeledi sa lekgolong la pele la nywaga di ile tša budulelwa ke Modimo go ngwala dipego tše hlano tša histori, mangwalo a 21 le puku ya Kutollo bakeng sa go hola banababo bona. Mangwalo a a buduletšwego a rwele dijo tše botse bakeng sa bao e lego ba lapa, e lego o mongwe le o mongwe wa ba ba tloditšwego ba ngwako wa Modimo.
7. Ke ka baka la morero ofe Kriste a kgethilego palo e nyenyane ya banna go tšwa sehlopheng sa molaki?
7 Gaešita le ge Bakriste ka moka bao ba tloditšwego ba bopa ngwako wa Modimo, go na le bohlatse bjo bontši bja gore Kriste o kgethile palo e nyenyane ya batho go tšwa sehlopheng sa molaki go dira e le sehlopha se bonagalago se se bušago. Histori ya pele ya phuthego e bontšha gore baapostola ba 12, go akaretša le Mathia, e be e le motheo wa sehlopha se bušago sa lekgolong la pele la nywaga. Ditiro 1:20-26 (Phetolelo ya Kgale) e re bontšha se. Mabapi le go bewa ga motho o mongwe legatong la Judase Isikariote, go ile gwa bolelwa ka “bolebeledi bja gagwe” le ka “bodiredi bjo le boapostola.”
8. Boikarabelo bja sehlopha se bušago sa lekgolong la pele la nywaga bo be bo akaretša’ng?
8 Bolebeledi bjo bo bjalo bo akaretša boikarabelo bja baapostola bja go bea banna ba swanelegago maemong a tirelo le go rulaganya bodiredi. Eupja bo be bo bolela se se fetago seo. Le gona bo be bo akaretša go ruta le go hlatholla merero ya thuto. Go phethagatša kholofetšo ya Kriste go Johane 16:13, “Moya wa therešo,” o be o tla tšwela pele o hlahla phuthego ya Bokriste therešong ka moka. Di sa tloga fase, bao ba ilego ba amogela lentšu gomme ba fetoga Bakriste ba kolobeditšwego, ba ile ba tšwela pele ba tiišetša “thutong ya baapostola.” Ge e le gabotse, lebaka leo ka lona banna ba šupago ba swanelegago ba ilego ba bewa bakeng sa modiro o nyakegago wa go phatlalatša dijo tša nama e bile gore “ba lesome le metšo e mebedi” ba be ba ka dula ba lokologile gore ‘ba ineele thapelong le bodireding bja lentšu.’—Ditiro 2:42, Phetolelo ya Kgale; 6:1-6.
9. Sehlopha se bušago sa pele se ile sa fokotšega bjang go ya go ditho tše 11, eupja ke ka baka la’ng palo e se ya bušetšwa kapejana gape go 12?
9 Go bonala mathomong sehlopha se bušago se be se bopilwe feela ka baapostola ba Jesu. Eupja na se be se tla dula se le ka tsela yeo? Mo e ka bago ka 44 C.E. moapostola Jakobo morwarrago Johane, o ile a bolawa ke Heroda Agripa I. (Ditiro 12:1, 2) Go bonala go se maiteko a ilego a dirwa go tlatša sekgoba sa gagwe e le moapostola, bjalo ka ge go dirilwe tabeng ya Judase. Ke ka baka la’ng go sa ka gwa ba bjalo? Ga go na pelaelo gore se ke ka gobane Jakobo a hwile a botega, e lego wa pele go baapostola ba 12. Ka lehlakoreng le lengwe, Judase e be e le moeki yo kgopo gomme go be go swanetše gore go bewe o mongwe legatong la gagwe e le gore palo ya mafsika a motheo a Isiraele ya moya e be 12 gape.—Ba-Efeso 2:20; Kutollo 21:14.
10. Ke neng gomme bjang sehlopha se bušago sa lekgolong la pele la nywaga se ilego sa oketšwa, gomme ke bjang Kriste a ilego a se diriša go hlahla ngwako wa Modimo?
10 Ditho tša mathomo tša sehlopha se bušago sa lekgolo la pele la nywaga e be e le baapostola, banna bao ba kilego ba sepela le Jesu gomme e bilego dihlatse tša lehu la gagwe le tsogo. (Ditiro 1:21, 22) Eupja boemo bjo bo be bo tla fetoga. Ge nywaga e dutše e e-ya, banna ba bangwe ba Bakriste ba ile ba fihlelela kgolo ya moya gomme ba bewa gore e be bagolo phuthegong ya Jerusalema. Mo e ka bago ka ngwaga wa 49 C.E., sehlopha se bušago se be se okeditšwe go akaretša e sego feela baapostola ba šetšego eupja le bagolo ba bangwe ba mmalwa kua Jerusalema.
(Ditiro 15:2) Ka gona go rulaganywa ga sehlopha se bušago go be go se gwa hlongwa ka tsela e sa fetogego, eupja go molaleng gore Modimo o ile a sepediša dilo e le gore se fetošwe go swanelana le maemo a batho ba gagwe. Kriste, e lego Hlogo e mafolofolo ya phuthego, o ile a diriša sehlopha se se bušago se okeditšwego go rarolla taba e bohlokwa ya thuto ya go bolotšwa ga Bakriste bao e sego ba-Juda le go kwa Molao wa Moše. Sehlopha se bušago se ile sa ngwala lengwalo le le hlalosago phetho ya sona gomme sa nea ditaelo tšeo di bego di swanetše go latelwa.—Ditiro 15:23-29.
Nako ya Kahlolo Bakeng sa Molaodi wa Ngwako
11. Na boetapele bjo bo tiilego bjo bo ilego bja neelwa ke sehlopha se bušago bo ile bja lebogwa ke banababo bona, gomme ke’ng seo se bontšhago gore Jehofa o ile a šegofatša thulaganyo ye?
11 Bakriste ba pele e le motho ka o tee ka o tee goba e le diphuthego, ba ile ba leboga boetapele bjo matla bjo bo bego bo newa ke sehlopha se bušago. Ka morago ga ge phuthego ya kua Antiokia ya Siria e badile lengwalo le le tšwago sehlopheng se se bušago, ba ile ba thabela kgothatšo. Ge diphuthego tše dingwe di amogela molaetša le go latela ditaelo, di ile tša “tiišwa tumelong, badumedi ba fêla ba ata ka mehla.” (Ditiro 16:5) Go bonala Modimo a ile a šegofatša tokišetšo ye.—Ditiro 15:30, 31.
12, 13. Ke ditiragalo dife tšeo Jesu a di boletšego e sa le pele diswantšhong tša gagwe tša diponto le ditalente?
12 Eupja anke re ele hloko sebopego se sengwe sa taba ye e bohlokwa. Seswantšhong sa gagwe sa diponto, Jesu o ile a itshwantša le monna wa lešika la bogoši yo a ilego a ya nageng ya kgole go ya go itšeela bogoši gomme ka morago ga fao a ilego a boa. (Luka 19:11, 12) Jesu Kriste ka morago ga go tsoga ga gagwe ka 33 C.E., o ile a phagamišetšwa letsogong le letona la Modimo, mo a bego a swanetše go dula go fihla ge manaba a gagwe a bewa e le bogato bja maoto a gagwe.—Ditiro 2:33-35.
13 Seswantšhong se swanago le seo, e lego seswantšho sa ditalente, Jesu o boletše gore ka morago ga nako e telele, morena o ile a tla go tla go beakanya ditšhelete le bahlanka ba gagwe. Go bahlanka bao ba ipontšhitšego e le ba botegago, morena o itše; “O mpotexetše ka tše nnyane; tlaa O bê molaki wa tše ntši. Tsêna thabong ya mong wa xaxo.” Eupja ge e le mabapi le mohlanka yo a sa botegego, o itše: “Ó tlo amoxwa le tše a naxo natšô. Xomme mohlanka eo e sexo wa selô mo kxoromeletšeng lefsifsing la kua ntlê-ntlê.”—Mateo 25:21-23, 29, 30.
14. Jesu o be a letetše’ng go bahlanka ba gagwe ba tloditšwego ka moya?
14 Ka morago ga nako e telele—mo e nyakilego e e-ba nywaga-kgolo e 19—Kriste o ile a newa matla a bogoši ka 1914, bofelong bja “mabaka a ba-ntle.” (Luka 21:24) Kapejana ka morago ga moo, o ile a “tla gomme a beakanya ditšhelete” le bahlanka ba gagwe, e lego Bakriste ba tloditšwego ka moya. (Mateo 25:19, NW) Ke’ng seo Jesu a ilego a se letela go o mongwe le o mongwe wa bona le ge e le sehlopha? Mošomo wa molaki o ile wa tšwela pele go etša ge o be o le bjalo go tloga lekgolong la pele la nywaga. Kriste o be a neile o mongwe le o mongwe ditalente—“e mongwê le e mongwê a ba lekanyetša matla a bôna.” Ka gona, Jesu o be a letetše mafelelo a leka-lekanetšego. (Mateo 25:15) Molao o lego go 1 Ba-Korinthe 4:2 o ile wa šoma: “Se tee se se nyakwaxo xo balaki, ké xore motho a bôtêxê.” Go diriša ditalente go be go bolela go dira ka potego e le batseta ba Kriste, go dira barutiwa le go ba abela ditherešo tša moya.—2 Ba-Korinthe 5:20.
“Molaki” le Sehlopha sa Gagwe se Bušago ge Nako ya Bofelo e Dutše e Batamela
15. (a) Kriste o be a letetše’ng go molaodi wa ngwako wa gagwe yo e lego sehlopha? (b) Ke’ng se se bontšhago gore Kriste o be a letetše gore sehlopha sa molaki se dire se pele ga ge a e-tla go lekola ngwako wa gagwe?
15 Jesu o be a letetše gore Bakriste ba tloditšwego e le sehlopha, ba dire e le molaki yo a botegago, yo a neago batho bao ba mo šomelago “tekanyo ya bona ya dijo ka nako e swanetšego.” (Luka 12:42, NW) Go ya ka Luka 12:43, Kriste o itše: “Ké yêna a tl’o xo ba wa lehlôxônôlo, xe Morêna wa xaxwe à e-tla, a mo hwetša à dira ka mokxwa woo.” Se se bontšha gore ka nako e itšego pele ga ge Kriste a fihla go tla go beakanya ditšhelete tša gagwe le bahlanka ba gagwe ba tloditšwego ka moya, ba be ba tla ba ba dutše ba nea dijo tša moya go ditho tša phuthego ya Bokriste, e lego ngwako wa Modimo. Ke bomang bao Kriste a ilego a ba hwetša ba dira bjalo ge a be a boa ka matla a bogoši ka 1914 gomme a tšwela pele go lekola ngwako wa Modimo ka 1918?—Maleaki 3:1-4; Luka 19:12; 1 Petro 4:17.
16. Ge Kriste a be a e-tla go lekola ngwako wa Modimo ka 1918, ke ka baka la’ng a se a hwetša dikereke tša Bojakane di aba dijo tša moya ka nako e swanetšego?
16 Ge nako e telele ya go dula ga Jesu letsogong le letona la Jehofa e dutše e batamela bofelong, go ile gwa thoma go bonala ganyenyane-ganyenyane yo a bego a abela ba lapa la Kriste dijo tša moya gaešita le nakong ya pele ga 1914. Na o nagana gore e be e le dikereke tša Bojakane? Ga go bjalo le gatee, ka gobane di be di tsene ka hlogo dipolitiking. E bile didirišwa tše mafolofolo tša go phatlalatšwa ga dikoloni gomme di be di lekile go phadišana bakeng sa go bontšha go rata ga tšona le go fišegela dikgahlegelo tša naga, ka go rialo tša kgothaletša botšhaba. Se kapejana se ile sa dira gore di be le molato o mogolo wa madi ge di be di thekga ka mafolofolo mebušo ya bopolitiki yeo e bego e tsene ntweng ya pele ya lefase. Ka tsela ya moya, tumelo ya tšona e be e fokodišitšwe ke Sebjale-bjale. Kotsi ya moya e ile ya bakwa ke gore baruti ba bantši ba tšona ba ile ba fetoga bao ba gokeletšwago gabonolo ke mokgwa o phagamego wa go ntšha diphošo le tlhagelelo. Ga go phepo ya moya yeo e bego e ka letelwa go tšwa go Baruti ba Bojakane!
17. Ke neng Kriste a ilego a gana ba bangwe ba Bakriste ba tloditšwego, gomme ba bile le mafelelo afe?
17 Ka mo go swanago, go be go se na dijo tša moya tše matlafatšago tšeo di tšwago go Bakriste bao ba tloditšwego bao ba bego ba tshwenyegile kudu ka phologo ya bona ka noši go e na le go diriša ditalente tša Morena. Ba ile ba ipontšha e le ‘ba tšwafago,’ bao ba sa swanelegego go ka hlokomela dilo tša Morena. Ka gona, ba ile ba lahlelwa “lefsifsing la kua ntlê-ntlê,” moo dikereke tša Bojakane di sa dutšego di le gona.—Mateo 25:24-30.
18. Morena o ile a hwetša mang a abela sehlopha sa gagwe sa bahlanka dijo tša moya ka nako e swanetšego, gomme ke’ng se se bontšhago se?
18 Ka gona, ge Morena, e lego Jesu Kriste, a e-tla go lekola bahlanka ba gagwe ka 1918, ke mang a ilego a mo hwetša a nea batho bao ba mo šomelago “dijo tša bona ka nako e swanetšego”? Ee, go fihla nakong yeo, ke mang yo a bego a neile batho ba tsomago therešo e le ka kgonthe kwešišo ka sehlabelo sa topollo, leina la Modimo, go ba gona ga Kriste mo go sa bonagalego le bohlokwa bja 1914? Ke mang yo a bego a utolotše maaka a Boraro botee, go se hwe ga moya wa motho le mollo wa dihele? Le gona ke mang yo a bego a lemošitše ka dikotsi tša tlhagelelo le bonoge? Ditherešo di bontšha gore e be e le sehlopha sa Bakriste bao ba tloditšwego bao ba tswalanywago le makasine wa Zion’s Watch Tower and Herald of Christ’s Presence, wo mo nakong ye o bitšwago Morokami o Tsebatša Mmušo wa Jehofa.
19. Sehlopha sa molaki yo a botegago se be se iponagaditše bjang pele ga 1918, gomme se be se dirišitše’ng go phatlalatša dijo tša moya, gomme ke go tloga neng?
19 Tokollong ya wona ya November 1, 1944, The Watchtower e itše: “Ka 1878, nywaga e masome-nne pele ga go tla ga Morena tempeleng ka 1918, go be go e-na le sehlopha sa Bakriste ba botegago le ba ineetšego bao ba tšwelego taolong ya makgotla a baruti gomme ba nyaka go latela Bokriste . . . Ngwageng o latelago, e lego ka July, 1879 e le gore ditherešo tšeo Modimo a di neilego ka Kriste e le ‘dijo ka nako e swanetšego’ di ka išwa ka mehla ka ngwakong wa gagwe wa bana ba ineetšego, makasine wo wa The Watchtower o ile wa thoma go gatišwa.”
20. (a) Sehlopha se Bušago sa mehleng yeno se ile sa tšwelela bjang? (b) Ditho tša Sehlopha se Bušago di be di dutše di dira’ng gomme ka tlase ga tlhahlo ya mang?
20 Tokollo ya June 1, 1972 ya Morokami, ge e nea tsebišo mabapi le go bopja ga Sehlopha se Bušago sa mehleng yeno, e itše: “Nywaga e mehlano ka morago, [ka 1884] Zion’s Watch Tower Tract Society e ile ya kopanywa gomme ya dira bjalo ka ‘sedirišwa’ sa go tšweletša dijo tša moya bathong ba dikete-kete bao ba botegago bao ba nyakago go tseba Modimo le go kwešiša Lentšu la gagwe . . . Bakriste ba ineetšego le go kolobetšwa, le ba tloditšwego ba ile ba kopana le Mokgatlo woo ntlong-kgolo kua Pennsylvania. Ba ile ba ineela modirong o kgethegilego wa sehlopha sa “molaki yo a botegago le yo bohlale” go sa šetšwe ge e ba ba le Lekgotleng la Balaodi goba ba se go lona. Ba thušitše ka go fepa le go sepediša sehlopha sa molaki, gomme ka tsela ye sehlopha se bušago se ile sa iponagatša. Go molaleng gore se se bile tlase ga tlhahlo ya matla a sa bonagalego a dirago a Jehofa goba moya o mokgethwa. Go dirilwe gape le ka tlase ga tlhahlo ya Hlogo ya phuthego ya Bokriste, e lego Jesu Kriste.”
21. (a) Ke bomang bao Kriste a ba hweditšego ba aba dijo tša moya, gomme o ile a ba putsa bjang? (b) Ke’ng se se bego se letetše molaki e a botegago le Sehlopha sa gagwe se Bušago?
21 Ge Jesu Kriste a be a lekola bao ba bego ba ipolela gore ke bahlanka ba gagwe ka 1918, o ile a hwetša sehlopha sa Bakriste sa ditšhaba ka moka se gatiša ditherešo tša Beibele gore di dirišwe ka bobedi ka gare ga phuthego le ka ntle modirong wa boboledi. Ka 1919 go ile gwa phethagala e le ka kgonthe seo Kriste a bego a se boletše e sa le pele: “Wa lehlôxôlônôlo e tlo ba molaki eo, mong wa xaxwe xe a e-tla, a mo hwetša a dira tšôna tšeo. Ruri, ke a Le botša, ó tlo mmea a laka dilô tša xaxwe ka moka.” (Mateo 24:46, 47) Bakriste ba ba therešo ba ile ba tsena lethabong la Mong wa bona. Ka ge ba ipontšhitše ba ‘botega dilong tše nyenyane,’ ba ile ba bewa ke Morena ‘go laka dilo tše ntši.’ (Mateo 25:21) Molaki yo a botegago le Sehlopha sa gagwe se Bušago ba be ba le gona, ba ikemišeditše bakeng sa modiro o katologilego. Re swanetše go thaba gakaakang gore se se bile bjalo, ka gobane Bakriste ba botegago ba holwa ka mo go humilego ke modiro o mogolo wa molaki yo a botegago le Sehlopha sa gagwe se Bušago!
Dintlha tše o Swanetšego go di Gopola
◻ Hlogo ya ngwako wa Modimo ke mang, gomme Motho yo o neile bomang matla a bolaodi?
◻ Ke modiro ofe wo o dirwago ka sehlopha woo Kriste a o neilego sehlopha sa molaki?
◻ Ke sehlopha sefe se sengwe se se bopaganego seo se bego se le gona ka gare ga sehlopha sa molaki, gomme mediro ya sona e kgethegilego e be e le efe?
◻ Ge Kriste a be a e-tla go lekola ngwako wa Modimo, ke mang a bego a fepa ditho tša ona ka dijo tša moya?
◻ Sehlopha se Bušago sa mehleng yeno se ile sa tšwelela bjang?
[Seswantšho go letlakala 10]
“Molaki” wa lekgolong la pele la nywaga o be a e-na le sehlopha se bušago seo se bopilwego ka baapostola le bagolo ba phuthego ya kua Jerusalema