Go Tsoma Tshepedišo e Mpsha ya Lefase
“GA GO na mebapa yeo e ka re išago moo re yago gona, e lego lefaseng le le lefsa leo le tlago go dirwa ke rena. Ge lefase le dutše le lebelela morago nywaga-someng e senyane e fetilego ya dintwa, diphapano, go belaela, le rena a re lebeleleng pele—nywageng e mefsa e lekgolo le nywageng e mefsa e sekete ya khutšo, tokologo le katlego.”
Mookamedi wa U.S. e lego George Bush o boletše mantšu ao ka January 1, 1990. Molaetšeng wona woo, mookamedi wa Soviet e lego Mikhail Gorbachev ka nako yeo o ile a šišinya gore nywageng ya bo-1990 go swarišanwe tabeng ya go tloša “poifo le go se botane, dibetša tše di sa nyakegego, dikgopolo tša bopolitiki tše di fetilwego ke nako le melao ya tša bohlabani, gotee le mapheko a bopolitiki ao a aroganyago batho le mebušo lefaseng.” Ye ke pego yeo e dirilwego ke Mainichi Daily News ya Japane ya January 3, 1990.
Go molaleng gore go be go e-na le dikholofelo tše kgolo. Di be di sa dutše di le gona ngwaga ka morago ga fao. Molaetšeng wa State of the Union ka January 29, 1991, Mookamedi Bush o ile a bolela ka ntwa ya Kgogometšaneng ya Persia gomme a re: “Sebakwa ga se feela naga e tee e nyenyane [Kuwait], eupja ke taba e kgolo—tshepedišo e mpsha ya lefase yeo go yona ditšhaba tše di fapa-fapanego di kgoboketšwago ka morero o tee wa go fihlelela dikganyogo tša batho kae le kae: khutšo le polokego, tokologo gotee le go buša ga molao.”
Ga se go Tsoma mo go se Nago Mathata
Go na le mathata a mantši ao a šitišago go tsoma ga motho tshepedišo e mpsha ya lefase. Dintwa tše di lwewago ka dibetša ruri di a šitiša. Makasine wa Time wa January 28, 1991 ge o be o bolela ka bošoro bjo ka nako yeo bo bego bo le gare bo tšwela pele kua Iraq le Kuwait o itše: “Ge dipomo di dutše di lahlelwa gomme di-missile di fofa, dikholofelo tša go tla ga tshepedišo e mpsha ya lefase di ile tša tšeelwa legato ke tlhakatlhakano e tlwaelegilego.” Makasine wo o ile wa oketša ka gore: “Go se be le yoo ka phošo a naganago gore tshepedišo e mpsha ya lefase yeo e kganyogwago kudu e šetše e le gona goba e kgaufsi.”
Tirišano ya ditšhaba ka moka ga se ya fihlelelwa, gomme se se šitiša boiteko bja motho bja go thea tshepedišo e mpsha ya lefase. Pegong yeo e tšwelelago ka pukung ya The World & I (January 1991), baithuti ba ile ba hlahloba “melao e mefsa yeo e tšwelelago ya mebušo e megolo gotee le tutuetšo yeo e ka bago le yona tshepedišong e mpsha ya lefase.” Morulaganyi o ile a phetha ka gore: “Histori e bontšha eka phapano magareng ga ntwa le khutšo ke e nyenyane dinakong tšeo ka tšona go iketlilwego. Tirišano ya ditšhaba ka moka, kudu-kudu magareng ga mebušo e megolo ke ya bohlokwa tabeng ya gore go be le phetogo e atlegago ya go tloga Ntweng ya Molomo go ya tshepedišong e mpsha ya lefase.”
Mathata a tikologo le ona a šitiša tshepedišo e mpsha ya lefase yeo ba bantši ba e lebeletšego. Lester R. Brown ka go State of the World 1991 (pego ya Worldwatch Institute) o itše: “Ga go yo a ka bolelago ka go kgonthišega kamoo tshepedišo e mpsha ya lefase e tlago go ba ka gona. Eupja ge e ba re ka bopa bokamoso bjo bo holofetšago bakeng sa moloko wa nakong e tlago, gona boiteko bjo bogolo bjo bo nyakegago bakeng sa go lokiša go senyega ga tikologo ya polanete bo tla laola ditaba tša lefase ka nywaga e masome e sa tlago.” Pego e ile ya bolela gore tšhilafalo ya moya “e fihlile moo e beago bophelo kotsing metseng e makgolo gomme dinageng tše ntši e senya dibjalo.” E ile ya oketša ka gore: “Ge palo ya batho bao ba dulago polaneteng e dutše e hlatloga, palo ya mehuta ya dibjalo le ya diphoofolo e a fokotšega. Go senywa ga mafelo a tlhago a go dula gotee le tšhilafalo di fokotša mehuta ya diphedi. Tekanyo ye e yago godimo ya phišo gotee le go fokotšega ga legapi la ozone di ka oketša ditshenyong tše di lego gona.”
Ka gona, go molaleng gore go tsoma ga motho tshepedišo e mpsha ya lefase go na le mathata a mantši. Na go tsoma mo go tla atlega? Na go ka bolelwa gore lefase le lefsa le kgaufsi? Ge e ba go le bjalo, le tla tla bjang?