‘E be e le Nako Mang?’
‘KE NAKO mang?’ O ile wa botšiša potšišo yeo gakae? Mehleng ya rena ya lehono yeo e lego ya lephaku-phaku, ka mehla re šetša nako. Bontši bja mediro ya rena ya letšatši le letšatši—go tsoga mesong, go ya modirong, go ja dijo tša rena, go kopana le bagwera le tše dingwe—e laolwa e le ka kgonthe ke nako. Le gona, re ithekgile ka dilo tše dintši—dišupa-nako, dialamo, diradio—gore di re botše gore ke nako mang.
Go thwe’ng ka mehleng ya Beibele ge go be go se na dišupa-nako tša go swana le tša rena? Ba be ba bala nako bjang? Na pego ya Beibele e nea pontšho lege e le efe ya se? Go tseba gore ke nako mang ya letšatši yeo tiragalo ya Beibele e diregilego ka yona mo gongwe go ka go nea temogo e mpsha Lentšung la Modimo gomme ya oketša lethabo thutong ya gago ya Beibele.
Dišupa-nako tše di Neilwego ke Modimo
Mehleng ya pele nako ya tiragalo e be swaiwa ka go lebelela letšatši goba kgwedi, e lego “diediši tše pedi tše dikgolo,” (NW) tšeo Mmopi a di beilego magodimong “xo aroxanya masexare le mašexo.” (Genesi 1:14-16) Ka mohlala, e be e le ‘ge mahuba a hlatloga,’ ge barongwa ba babedi ba be ba opeletša Lota le lapa la gagwe gore ba tšhabe motseng wa Sodoma wo o ahlotšwego. (Genesi 19:15, 16) Le gona, e be “e le mantšibua,” ge molata yo a botegago wa Aborahama a be a fihla sedibeng moo a ilego gahlana le Rebeka.—Genesi 24:11, 15.
Mabakeng a mangwe ditlhaloso tše di nepagetšego kudu tša nako di a newa. Ka mohlala, Abimeleke morwa yo šoro wa Moahlodi Gideoni, o ile a eletšwa gore a senye motse wa Sikeme e le “bosasa ge letšatši le hlaba.” (Baahlodi 9:33, PK) Go molaleng gore go be go e-na le morero mabapi le seo. Go phadima ga letšatši leo le hlabago ka morago ga madira a Abimeleke go swanetše go ba go ile gwa dira gore bašireletši ba Sikeme ba thatafalelwe ke go lemoga madira a a hlaselago ao a bego a le ‘meriting ya dithaba.’—Baahlodi 9:36-41.
Dikapolelo tša Nako
Ba-Hebere ba be ba diriša mebolelwana e mebotse le e kgahlišago go šupa nako. Ga e hlalose feela maikwelo a tikologo ya lefelo le mekgwa ya gona, eupja gape e utolla se sengwe mabapi le maemo a seo se bego se direga.
Ka mohlala, Genesi 3:8 (NW) e re botša gore e be e le “karolong ya letšatši ya ge go foka phefšana” ge Jehofa a bolela le Adama le Efa letšatšing leo ba dirilego sebe ka lona. Se se kwešišwa e be e le ge letšatši le le kgaufsi le go sobela, ge phefšana e fodilego e be e rotogela godimo, e timola phišo ya letšatšing leo. Gantši ge letšatši le batamela bofelong bja lona, ke nako ya go iketla le go khutša. Lega go le bjalo, Jehofa ga se a lesa taba e bohlokwa ya boahlodi e lala go fihla letšatšing le latelago mola go be go sa dutše go e-na le nako ya gore e hlokomelwe.
Ka lehlakoreng le lengwe, Genesi 18:1, 2 e bontšha gore barongwa ba Jehofa ba ile ba tla tenteng ya Aborahama kua Mamure “mosexare wa sekxalêla.” Akanya ka letšatši la mosegare wa sekgalela le fiša mebotong ya Judea. Phišo mo gongwe e be e le e šitišago. E be e le nako e tlwaetšwego ya go ja le go khutša. (Bona Genesi 43:16, 25; 2 Samuele 4:5.) Ka gona, Aborahama o be a “dutše mojakong wa ntlo ya xaxwe,” moo go swanetšego go ba go be go e-na le phefšana e fokago ganyenyane, mo gongwe a khuditše ka morago ga gore a je. Re ka lemoga e le ka kgonthe go amogela baeng ga mokgalabje yo ge re bala gore o ile a ‘akgofa gore a gahlanetše’ baeng gomme ka morago a “kxanyêla ngwakong” go ya go botša Sara gore a lokiše senkgwa, ka morago ga moo a “kxanyêla a ya dikgomong” gomme a ‘hlaganela go hlaba namane.’ Tše ka moka di diregile letšatši le fiša!—Genesi 18:2-8.
Dinako tša Bošego tša Ba-Hebere
Go bonala ba-Hebere ba be ba arola bošego ka dinako tše tharo tše di bitšwago “dišupa-nako.” E nngwe le e nngwe e be e akaretša karolo ya boraro ya nako magareng ga ge letšatši le sobela le ge le hlaba, goba mo e ka bago diiri tše nne go ithekgile ka sehla. (Psalme 63:6, NW) E be “è le bošexo, bahlometši ba sa tšo bewa,” e lego go thoma mo e ka bago iri ya lesome bošego go fihla mo e ka bago ka iri ya bobedi mesong, ge Gideoni a be a hlasela mešaša ya ba-Midiane. Tlhaselo mo nakong ye go molaleng gore e ile ya tloga e wela bahlapetši ba sa itebetše. Ruri Gideoni yo bohlale o kgethile nako e swanetšego kudu bakeng sa tlhaselo ya gagwe!—Baahlodi 7:19.
Nakong ya Khudugo, Jehofa o ile a “šuthiša lewatlê ka phefô e matla ya Bohlabêla bošego ka moka,” a dira gore ba-Isiraele ba phatše mo nageng e omilego. Nakong ya ge ba-Egipita ba fihla go bona, e be e šetše e le “mahuba a mesô,” gomme Jehofa o ile a gakantšha madira a ba-Egipita, mafelelong a ba fediša ka go tliša meetse “bodulông bya [wona] ka ma-tla-xo-sa.” (Ekisodo 14:21-27) Ka gona, go tšere mo e ka bago bošego ka moka gore lewatle le arolwe gomme ba-Isiraele ba phatše go lona.
Lekgolong la Pele la Ngwaga
Lekgolong la pele la nywaga, ba-Juda be ba šetše ba diriša go bala ga diiri tše 12 bakeng sa letšatši. Ke ka baka leo Jesu go se sengwe sa diswantšho tša gagwe a itšego: “A letšatši xa le na nakô [diiri, NW] tše lesome le metšô e mebedi?” (Johane 11:9) Tšona di be di balwa go tloga ge letšatši le hlaba go fihla ge le sobela goba mo e ka bago go tloga ka iri ya botshelela mesong go ya iring ya botshelela mantšibua. Ka gona, “nakô ya boraro” e be e tla ba mo e ka bago iri ya senyane mesong. E be e le ka yona nako ye letšatšing la Pentekoste ge moya o mokgethwa o tšhollwa. Ge batho ba be ba phara barutiwa ka molato wa go ‘hora beine e bose,’ Petro o ile a remela molato sa ruri e sa le ka pela. Ruri ga go na motho yo a bego a ka tagwa iring yeo ya mesong!—Ditiro 2:13, 15.
Ka mo go swanago, polelo ya Jesu e rego “se-jo sa-ka ké xe ke dira thatô ya E a nthomilexo,” e ba le morero o oketšegilego ge re ela hloko taba ya nako e akaretšwago. “E be e ka ba nakô ya xo selêla,” go ya ka Johane 4:6, goba mo e ka bago nakong ya mosegare wa sekgalela. Ka morago ga go sepela le naga ya meboto ya Samaria mesong ka moka, Jesu le barutiwa ba gagwe ba be ba tla ba ba swerwe ke tlala le lenyora. Ke ka baka leo barutiwa ba ilego ba mo phegelela gore a je ge ba boile le dijo. Ba be ba sa tsebe matla le phepo tšeo Jesu a bego a di hwetša ge a dira modiro wa Jehofa. Polelo ya Jesu e be e tloga e le sekapolelo. O be a thekgwa e le ka kgonthe ke go dira modiro wa Modimo gaešita lege go ka ba go be go fetile diiri tše dintši a jele.—Johane 4:31-34.
Ka ge go sobela le go hlaba ga letšatši go be go fapana go ya ka nako ya nywaga, gantši go be go newa nako e akanyetšwago. Ka gona, gantši re bala ka ditiragalo tše di diregilego ka nako ya boraro, ya botshelela goba ya senyane—gantši e lego mo go bolelago gore mo e ka bago dinakong tšeo. (Mateo 20:3, 5; 27:45, 46; Mareka 15:25, 33, 34; Luka 23:44; Johane 19:14; Ditiro 10:3, 9, 30) Lega go le bjalo, ge taba ya nako e be e le bohlokwa kanegelong, dipolelo tše di lebanyago kudu mabapi le nako di be di newa. Ka mohlala, ge e le ka monna yo a bego a fišegela go tseba ge e ba ruri morwa wa gagwe a be a fodišitšwe ke matla a Jesu, mohlanka wa gagwe o mo arabile ka gore: “Ké maabane ka nakô ya xo šupa [mo e ka bago iri ya pele thapama] xe phišô e mo tloxa.”—Johane 4:49-54.
Dikarolo tša Bošego
Nakong ya ge go buša Roma, go bonagala gore ba-Juda ba be ba amogetše go arola ga Gerika le Roma nako ka dinako tše nne go e na le ka tše tharo moo ba bego ba go diriša pele ga moo. Go molaleng gore go Mareka 13:35 Jesu o be a šupa tšona dikarolo tšeo tše nne. Nako ya “mantšibua” e be e gagaba go tloga ge letšatši le sobela go fihla mo e ka bago ka iri ya senyane mantšiboa. Nako ya bobedi, e lego nako ya “mašexo-xare,” e be thoma mo e ka bago ka iri ya senyane e felela bošego-gare. Nako ya “xe kxoxo e lla” e akaretša go tloga bošego-gare go fihla mo e ka bago ka iri ya boraro. Nako ya mafelelo, e lego “ka masa,” e felela ka mahube goba mo e ka bago ka iri ya botshelela.
Nako ya “xe kxoxo e lla” ke e kgahlišago ka mo go kgethegilego ka baka la mantšu ao Jesu a a boditšego Petro go Mareka 14:30: “Moxoxonopê ò sešo wa lla xa-bedi, O tlo ba Ò latotše xa-raro.” Gaešita lege bahlalosi ba bangwe ba bolela gore “xa-bedi” e šupa dintlheng tše itšego tša nako—bošego-gare le ka masa ka go latelana ga tšona—A Dictionary of Christ and the Gospels, e rulagantšwego ke James Hastings, e bontšha gore “ke therešo gore megogonope e lla bošego kua Bohlabela go etša mafelong a mangwe, e lego ka dinako tše sa swanego go tloga bošego-gare go ya pele.” Go molaleng gore Jesu o be a sa šupe nako e itšego yeo Petro a bego a tla mo latola ka yona. Go e na le moo, o be a bontšha seka sa go gatelela seo a se botšago Petro, e lego seo se ilego sa phethagala ka go nepagala bošegong bjona bjoo.—Mareka 14:72.
E be e le “ka nako ya bone ya sešupanako sa bošego,” (NW)—magareng ga iri ya boraro le ya botshelela mesong—ge Jesu a be a sepela godimo ga meetse a Lewatle la Galilea a e-tla go barutiwa ba gagwe bao ba bego ba le ka seketswaneng “xare xa lewatlê.” Mohlomongwe go bonolo go kwešiša lebaka leo ka lona barutiwa ba gagwe ba ilego “ba tšhoga ba re: ke seriti; gomme ba goa ka tšhogo.” (Mateo 14:23-26, PK) Ka lehlakoreng le lengwe, se se bontšha gore Jesu o swanetše go ba a feditše nako e teletšana a rapela a nnoši thabeng. Ka ge mo e be e le ka morago ga ge Johane Mokolobetši a kgaotšwe hlogo ke Heroda Antipase le pejana ga Paseka, yeo e bego e swaya mathomo a ngwaga wa mafelelo wa bodiredi bja Jesu bja lefaseng, ruri Jesu o be a e-na le go gontši mo a bego a ka naganišiša ka gona thapelong ya gagwe ka noši go Tatagwe.
Gape go balwa ga diiri tše 12 tša nako ya bošego go be go dirišwa gotee le diiri tše nne. Gore ba felegetše Paulo a bolokegile go ya Kesarea, Kelaudio Lisia molaodi wa madira o ile a botša ditona gore di lokišetše sehlopha sa bahlabani ba 470 “ka nakô ya boraro ya bošexo.” (Ditiro 23:23, 24) Ka go rialo Paulo o ile a tlošwa Jerusalema a bolokegile lefsifsing la bošego.
Tseba Nako ya Letšatši
Go bala le go naganišiša ka seo se diragetšego bathong ba bogologolo ba Modimo ke mo go tlišago lethabo le mo go matlafatšago moyeng. Ge o ka akaretša nako go hlahlobeng ga gago, ruri se se tla oketša lethabo la go ithuta ga gago Beibele. Ka baka la’ng go le bjalo? Ka gobane ka tsela ye o tla kwešiša Lentšu la Modimo gabotse. Dipuku
tše bjalo ka Insight on the Scriptures le New World Translation of the Holy Scriptures With References ke dithušo tša bohlokwa-hlokwa tabeng ye (bobedi bja tšona di gatišwa ke Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc.). Di tla go thuša go hwetša karabo ge o ipotšiša gore: “E be e le nako mang?”