Go Thabiša Gakaakang Go Dula Tafoleng Ya Jehofa!
Ka ge go anega Ernst Wauer
Lehono go bonolo kudu go nna go ba gona dibokeng tša Dihlatse tša Jehofa, go ithuta Beibele le go bolela ditaba tše di lokilego tša Mmušo. Eupja go be go se bjalo ka mehla mono Jeremane. Ge Adolf Hitler e be e le mmuša-noši wa mogateledi go tloga ka 1933 go ya go 1945 go ba le karolo medirong e bjalo ya Bokriste go be go akaretša le go bea bophelo bja gago kotsing.
NGWAGA wa pele ga ge Hitler a thoma go buša, ge ke be ke e-na le nywaga e 30, ke ile ka kopana le Dihlatse tša Jehofa la mathomo kua Dresden. Ka January 1935, ke ile ka ineela go Jehofa gomme ka bontšha kganyogo ya-ka ka go kolobetšwa. Modiro wa rena o be šetše o thibetšwe ka 1933, ka gona ke ile ka botšišwa gore: “Na o lemoga seo se bolelwago ke phetho ya gago? O bea lapa la gago, boemo bja bophelo bja mmele, modiro, tokologo gaešita le bophelo bja gago kotsing!”
Ke ile ka araba ka gore: “Ke etše hloko seo se akaretšwago, gomme ke ikemišeditše go dira thato ya Modimo le go e hwela.”
Gaešita le pele ke kolobetšwa, ke ge ke šetše ke bolela ditaba tše di lokilego ka ntlo le ntlo. Mojakong o mongwe ke ile ka hwetša moetapele wa bafsa ba SS (Ma-apara-digempe-tše-diso a Hitler/Sehlopha se Phagamego sa Bahlapetši) yo a aperego yunifomo yo a ilego a goeletša, a re: “Na ga o tsebe gore se se ileditšwe? Ke ya go bitša maphodisa!”
Ke ile ka mo araba ke fodile, ka re: “E-ya. Nna ke ipolelela feela ka Beibele, gomme ga go na molao wo o e ganetšago!” Gona moo ke ile ka retologela mojakong wo o latelago gomme kapejana ka biletšwa ka gare ke setswatswa sa monna seo se nago le bogwera. Ga go na se se ilego sa ntiragalela.
Kapejana ke ile ka gafelwa go hlokomela sehlopha sa thuto se Dihlatse tše di tlogago go tše hlano go ya go tše šupago seo se bego se kopana beke le beke. Re be re ithuta ditokollo tša Morokami tšeo di bego di tlišwa nageng ka sephiri go tšwa dinageng tša kgaufsi. Ka gona, go sa šetšwe thibelo, re be re dula “tafoleng ya Jehofa” ka mehla e le gore re matlafatšwe moyeng.—1 Ba-Korinthe 10:21, NW.
Go Feta Ditekong
Ka 1936, J. F. Rutherford, mookamedi wa Mokgatlo wa Watch Tower, o ile a etela kopano kua Lucerne, Switzerland, gomme a laletša banababo rena ba ba bego ba e-na le maemo a bolebeledi bja pušo ya legodimo gore ba be gona. Ka ge diphasepoto tša banababo rena ba bantši di be di tšerwe gomme banababo rena ba bantši ba dula ba beilwe leihlo kudu ke maphodisa, ke ba sego kae bao ba ilego ba kgona go ba gona. Ngwanabo rena yo a okamelago modiro kua Dresden o ile a nkgopela gore ke mo emele kua Lucerne.
Ke ile ka mmotšiša: “Eupja na ga ke yo mofsa kudu le yo a se nago phihlelo?”
O ile a kgonthišetša ka gore: “Taba-kgolo mo nakong ye ke go ba yo a botegago. Ke sona sa bohlokwa.”
Kapejana ka morago ga go boa Lucerne, ke ile ka swarwa gomme ka bjako ka aroganywa le mosadi wa-ka, Eva le bana ba rena ba babedi ba banyenyane. Tseleng ya go ya moo go dulago maphodisa kua Dresden, ke ile ka leka ka matla go gopola lengwalo leo le ka ntlhahlago. Diema 3:5, 6 e ile ya tla monaganong wa-ka: “Bôʹta Modimo ka pelo ka moka; O se ké wa ithêkxa ka xo fo re: Ke n’e thlaloxanyô. Ditseleng tša xaxo tšohlê tseba Yêna; ké mo Yêna a tl’o xo Xo thulêla tsela.” Go gopola temana ye go ile gwa mmatlafaletša go tla go botšišwa dipotšišo la mathomo. Ka morago ke ile ka kgonyeletšwa ka seleng e pitlaganego, gomme ka nakwana ke ile ka ba le maikwelo a šoro a go ba molahlegi. Eupja go rapela Jehofa ka phišego go ile gwa ntlatša ka khutšo.
Kgoro e ile ya nkahlolela dikgwedi tše 27 kgolegong. Ke ile ka dudišwa ke noši ngwaga ke le kgolegong ya bobewa-noši kua Bautzen. Yo e kilego ya ba moofisiri wa boahlodi yo a rotšego modiro—o be a eme legatong la motho o mongwe—o ile a bula lebati la sele ya-ka gomme ka kwelobohloko, a re: “Ke a tseba gore ga se wa dumelelwa go bala selo lege e le sefe, eupja mohlomongwe o nyaka selo se sengwe se se ka go lebatšago boemo.” Ge a rialo, o ile a lahlela dimakasine tše sego kae tša lapa tša kgale gomme, a re: “Ke tla tla ke di tšea mantšiboa.”
Ge e le gabotse ke be ke sa nyake gore selo le ge e le sefe se ‘ntebatše.’ Ge ke be ke dula ke nnoši ke be ke ikgopotša ditemana tše di bego di sa le monaganong, ke aga dithero gomme ke di neela ke hlaboša lentšu. Eupja ke ile ka gaša mahlo dimakasineng e le gore ke bone ge e ba di be di e-na le ditemana tše itšego tša Mangwalo—gomme ka hwetša tše mmalwa. E nngwe e be e le Ba-Filipi 1:6, yeo ka boripana e balegago ka gore: “Se ke se holofetšexo ké xore É a thomilexo modirô. . . ó tlo o phetha.” Ke ile ka leboga Jehofa bakeng sa kgothatšo ye.
Ka morago ke ile ka fetišetšwa kampeng ya bašomi. Ka morago seruthwaneng sa 1939, ge go tswalelelwa ga-ka go be go le kgaufsi le go fela, mookamedi wa kampa o ile a mpotšiša ge e ba dikgopolo tša-ka di be di fetogile. Karabo ya-ka e bile gore “ke ikemišeditše go dula ke botegela tumelo ya-ka.” Ke moka a ntsebiša gore ke be tla fetišetšwa kampeng ya tshwenyo ya Sachsenhausen.
Gona moo ke ile ka neela diaparo tša-ka, ka hlapišwa ka go tšhelwa ka meetse gomme ka beolwa boya mmele ka moka, ka ba ka newa diaparo tša kgolego. Bjale ke ile ka tšhelwa gape ka meetse, mo nakong ye ke apešitšwe ka botlalo, e lego mogato woo SS e o bitšago “kolobetšo.” Ka morago ga moo ke ile ka gapeletšwa go ema ka ntle, ke thapile gohle, go fihla mantšiboa.
Ka dikampeng Dihlatse tša Jehofa di be di swarwa gasehlogo ka mo go kgethegilego ke SS. Mabakeng a mantši re be re swanelwa ke go ema lepatlelong la molokeloke diiri tše dintši. Ka dinako tše dingwe o mongwe wa rena o be a fegelwa, a re: “Na go be go ka se be botse ge motho a ka ba le dijo tše hlabošago e le ka kgonthe?” O mongwe yena a mo araba ka gore: “Se bee monagano wa gago dilong tše bjalo. Nagana feela gore ke tlhompho e kaakang go emela leina la Jehofa le Mmušo wa gagwe.” O mongwe gape o be a oketša ka gore: “Jehofa o tla re matlafatša!” Ka yona tsela ye re be re matlafatšana. Ka dinako tše dingwe go fo šikinya hlogo ka bogwera go be go lekane bakeng sa gore: “Ke nyaka go botega; le wena dira bjalo!”
Dijo tša Moya ka Kampeng
Ba bangwe ba ile ba etelela pele go fepeng banababo rena moyeng, gomme ke ile ka kgethwa gore ke ba thuše. Beibele e koto ya Luther e be le yona feela yeo re bego re e-na le yona. Ee, go ba le yona go be go sa dumelelwa. Ka gona lehumo le le ile la fihlwa gomme sehlopheng se sengwe le sengwe sa disele ngwanabo rena o tee feela yo a kgethilwego o be beilwe gore a kgone go e diriša ka nakwana. Ge e be e le sebaka sa-ka, ke be ke gagabela ka tlase ga malao a-ka ke swere lebone la-ka, ka e bala mo e ka bago metsotso e 15. Ke be ke swara ka hlogo mangwalo ao ke bego ke tla kgona go boledišana ka wona le banababo rena dihlopheng tša rena tša disele. Ka gona, go abja ga dijo tša moya go be go rulaganywa ka tekanyo e itšego.
Banababo rena ka moka ba ile ba kgothaletšwa go kgopela dijo tše di oketšegilego tša moya go Jehofa ka thapelo, gomme o ile a kwa ditopo tša rena. Maregeng a 1939/40 ngwanabo rena yo a bego a sa tšwa go golegwa o ile a kgona go fetišetša ditokollo tše sego kae tše mpsha tša Morokami ka kampeng di le ka gare ga leoto la gagwe la kota. Se se bonagetše e le mohlolo ka ge batho ka moka ba ile ba phuruphutšwa ka kelohloko.
Bakeng sa tšhireletšego, dimakasine tše di be di dirwa gore di hwetšwe ke banababo rena ba ba kgethilwego o tee ka nako letšatšing le tee. Ka nako e nngwe ge karatšhe e be e agwa, ke ile ka patlama ka moleteng ge ngwanabo rena a be hlapeditše ka ntle. Lebakeng le lengwe gape ke ile ka bea Morokami difarong ‘nakong ya rena ya go roka’ (mantšiboa re be re e-ba ka mo re dulago gona gomme re lokiša ditlelafo le dilwana tše dingwe), mola banababo rena ba dutše hleng ga-ka e le bahlapeditše. Ge mohlapetši wa SS a e-tla, ke be ke fihla Morokami ka pela. Ge ke be nka swarwa, e be e tla ba gona ge ke hwile!
Jehofa o ile a re thuša ka tsela e makatšago gore re dule re gopola dikgopolo tše di matlafatšago tše di lego dihlogong. Gantši bošego ke be ke fo bolaišwa boroko ke go lapa kudu. Eupja mašegong a ka morago ga ge ke badile Morokami, ke be ke tsoga ka makga a mantši gomme ke gopola dikgopolo gabotse. Banababo rena ba kgethilwego dihlopheng tše dingwe tša disele ba be ba diragalelwa ke se se swanago. Ka gona Jehofa o be a matlafatša mogopolo wa rena e le gore re kgone go aba dijo tša moya. Re be re dira se ka go batamela ngwanabo rena o mongwe le mongwe gomme re mo matlafatše.
Go Botega go Fihla Lehung
Ka September 15, 1939, sehlopha sa rena sa modiro se ile sa swanela go boela morago kampeng e sa le ka pela go feta mehleng. Go be go direga’ng? August Dickmann, o mongwe wa banababo rena ba bafsa o be a e-ya go bolawa phatlalatša. Manazi a be a holofela gore se se be se tla dira gore palo e kgolo ya Dihlatse e lahle tumelo ya bona. Ka morago ga polao, bagolegwa ba bangwe ka moka ba ile ba laelwa gore ba tloge. Eupja rena Dihlatse tša Jehofa re ile ra lelekišwa le lebala la molokeloke, re ragwa ebile re bethwa ka dithupa go fihlela re se sa šutha. Re ile ra laelwa gore re saene boipolelo bja go lahla tumelo ya rena; go se go bjalo le rena re be re tla thuntšhwa.
Ge go fihla letšatši le latelago go be go se le o tee yo a bego a saenne. Ge e le gabotse mogolegwa yo mofsa, yo a saennego ge a fihla, bjale o ile hlanamela mosaeno wa gagwe. O ile a kgetha go hwa le banababo go e na le go tloga kampeng e le moeki. Dikgweding tše latelago re ile ra otlwa ka modiro o thata, go tšwela pele re swerwe gampe le go tingwa dijo. Banababo rena ba fetago lekgolo ba hwile maregeng a šoro a 1939/40. Ba ile ba dula ba botegela Jehofa le Mmušo wa gagwe go fihla bofelong.
Ka morago Jehofa o ile a nea thušo. Banababo rena ba bantši ba ile ba tlošwa gore ba ye go šoma dikampeng tšeo di bego di sa tšwa go hlongwa, moo ba ilego ba hwetša dijo tše oketšegilego. Go feta moo, bagateledi ba be ba se sa hlwa ba le bogale. Seruthwaneng sa 1940, ke ile ka išwa kampeng ya tlaišo ya Neuengamme.
Ditokišetšo tša Moya Kua Neuengamme
Ge ke fihla, go be go e-na le sehlopha sa Dihlatse tše di ka bago 20, se se bego se hloka Beibele goba dipuku tše dingwe. Ke ile ka rapela Jehofa gore a nthuše gore ke diriše dilo tše ke bego ke ithutile tšona kua Sachsenhausen e le gore ke matlafatše banababo rena Neuengamme. E le mogato wa pele, ke ile ka gopola mangwalo gomme ka a kgetha gore e be ditemana tša letšatši le letšatši. Ka morago go ile gwa dirwa ditokišetšo tša diboka tšeo go tšona ke bego ke kgona go hlalosa dikgopolo tše di tšwago dihlogong tša Morokami tšeo ke di badilego kua Sachsenhausen. Ge banababo rena ba bafsa ba fihla, ba be ba re begela dilo tšeo ba ithutilego tšona go tšwa go Merokami e mefsa.
Ka 1943 palo ya Dihlatse tša Jehofa kua Neuengamme e be e goletše go 70. Dihlatse tša Jehofa di ile tša tla tša ratelwa go dira modiro wa ka ntle ga kampa bjalo ka go hlwekiša, ka morago ga ge moya o fokile. Ka baka leo re ile ra kgona go tla le Dibeibele, dikopi tša Morokami gotee le dipuku le dipukwana tše dingwe tša Mokgatlo di sa bonwe ka kampeng. Re ile ra ba ra hwetša diphuthelwana tše di nago le dipuku tše dingwe gotee le beine e khubedu le dinkgwa tše di sa omelwago bakeng sa Segopotšo sa ngwaga le ngwaga. Go molaleng gore Jehofa o ile a foufatša bao ba bego ba lekola diphuthelwana.
Bjalo ka ge re be re phatlaletše le meago ya madulo, re ile ra bopa dihlopha tše šupago tša Thuto ya Morokami e nngwe le e nngwe e e-na le moswari le mothuši. Dikopi tša Morokami di be di dirwa ka sephiring ofising ya kampa ya mokomotanta, moo ke bego ke šoma ka lebakanyana. Ka gona sehlopha se sengwe le sengwe sa thuto se be se hwetša bonyenyane kopi e tee ya tokollo e feleletšego bakeng sa thuto ya beke le beke. Ga go le seboka se tee seo se ilego sa se swarwe. Go oketša moo, mesong e mengwe le e mengwe dihlopha di be di hwetša kopi ya temana ya letšatši le letšatši, go akaretša le tlhaloso e tšerwego ka go Morokami lepatlelong la molokeloke.
Nakong e nngwe ma-SS a ile a ba maikhutšong, ka gona, re ile ra kgona go swara kopano ya seripa sa letšatši le go boledišana mabapi le kamoo re ka bolelago ditaba tše di lokilego ka gona kampeng. Re ile ra arola kampa ka ditšhemo gomme ra leka go fihlelela bagolegwa ka lenaneo ka “Ebangedi.” (Mateo 24:14) Ka ge bagolegwa ba be ba e-tšwa dinageng tše fapa-fapanego, re ile ra dira dikarata tša bohlatse tša maleme a mantši tšeo di bego di hlalosa modiro wa rena le Mmušo. Re ile ra bolela ditaba tše di lokilego ka mafolofolo moo bagolegwa ba bopolitiki ba ilego ba belaela ka gore: “Kae le kae mo o yago gona, o kwa go bolelwa ka Jehofa!” Pego ya tirelo ya tšhemo ya modiro wa rena e ile ya fihla gaešita le ofising ya lekala kua Bern, Switzerland.
Dilo ka moka di ile tša sepela gabotse go fihla ge Gestapo e dira nyakišišo dikampeng ka moka tša tshwenyo ka 1944. Lefelo la rena la dipuku la kua Neuengamme ga se la hwetšwa, eupja go ile gwa hwetšwa nna le Karl Schwarzer re e-na le dilo tše sego kae. Re ile botšološišwa le go bethwa ka matšatši a mararo. Ge tlalelo ye e be e fela, bobedi bja rena re be re tšwile megogoma mmele ka moka. Lega go le bjalo, ka thušo ya Jehofa re ile ra phologa.
Ditšhegofatšo tša Moya ka Boati
Ke ile ka lokollwa ke madira a Mohlakanelwa ka May 1945. Letšatšing la ka morago ga ge ke lokolotšwe, ke ile ka thoma go gwanta gotee le sehlopha se senyenyane sa banababo rena le batho bao ba thabelago. Ka baka la go lapa re ile ra dula fase sedibeng motsaneng wa pele woo re ilego ra fihla go wona gomme ra nwa meetse. Ge ke ikwa ke lapologile, ke ile ka ya ka ntlo le ntlo ke tsentše Beibele ya-ka ka lehwafeng. Mosadi o mofsa o ile a kgongwa kudu ke go tseba gore rena Dihlatse tša Jehofa re be re le dikampeng tša tshwenyo ka baka la tumelo ya rena. O ile a ya ka khwitšhing ya gagwe, a tlela sehlopha sa rena mafsi a mafsa le disangwetši.
Ka morago ga moo, re ile ra kwatša molaetša wa Mmušo motsaneng woo ka moka re sa dutše re apere diaparo tša rena tša kampeng. O mongwe wa badudi ba motsaneng o ile a re laleletša moletlwaneng. O ile a re solela dilo tšeo re ilego ra di hloka ka nywaga e mentši. Di be di metšiša mare gakaakang ge motho a di lebeletše! Lega go le bjalo, ga se ra fo metša dijo tšeo. Re ile ra rapela gomme ra ja re thekgile ditho, ka mokgwa o mobotse. Se se ile sa tlaba babogi gakaakang moo ba ilego ba re ge re thoma seboka ka morago ga moo, ba theetša polelo ya Beibele. Mosadi o mongwe o ile a amogela molaetša gomme lehono ke kgaetšedi ya rena ya moya.
Re ile ra tšwela pele re gwanta gomme re latswa tlhokomelo ya Jehofa ka ditsela tše makatšago. E bile maikwelo a mabotse gakaakang go tšwela pele re thabela dijo ka moka tša moya tšeo di gatišwago ke phuthego ya Jehofa le go di abelana le ba bangwe, bjale re lokologile! Nywageng yeo e ilego ya latela go bota ga rena Jehofa ka mo go feletšego go ile gwa putswa leboelela.
Go tloga ka 1945 go ya go 1950, ke ile ka ba le tokelo ya go hlankela Bethele ya Magdeburg gomme ka morago, go fihla ka 1955, ka hlankela ofising ya Mokgatlo wa Watch Tower kua Berlin. Ka morago ga moo, ke ile ka hlankela ke le molebeledi wa mosepedi go fihla ka 1963, ge mosadi wa-ka Hilde a tsebatša gore o imile. (Eva, mosadi wa-ka wa pele o hwile nakong ya ge ke golegilwe, gomme ka nyala gape ka 1958.) Morwedi wa rena ka morago o ile a ba Hlatse e mafolofolo.
Go thwe’ng ka bana ba lenyalong la-ka la pele? Ka manyami morwa wa-ka ga se a bontšha kgahlego therešong. Eupja morwedi wa-ka Gisela o ile a e bontšha, a ba a ya sekolong sa boromiwa sa Gilead ka 1953. Mo nakong ye o šoma gotee le monna wa gagwe go e nngwe ya Diholo tša Kopano kua Jeremane. Ka thušo ya Jehofa ke ile kgona go šoma tirelong ya bobulamadibogo bja ka mehla ga e sa le go tloga ka 1963 le go hlankela moo go bego go nyakega thušo, la mathomo e bile kua Frankfurt gomme ka morago ya ba kua Tübingen.
Go fihla le lehono ke tšwela pele ke thabela ditokišetšo ka moka tšeo di dirwago ke phuthego ya Jehofa bakeng sa lapa la gagwe la tumelo. (1 Timotheo 3:15) Mehleng yeno go bonolo go hwetša dijo tša moya, eupja na ka mehla re a di leboga? Ke kgodišegile gore Jehofa o boloketše bao ba mmotago, bao ba tšwelago pele ba botega le go iphepa tafoleng ya gagwe ditšhegofatšo tše dintši.
[Seswantšho go letlakala 26, 27]
(Bakeng sa mongwalo o beakantšwego ka mokgwa wa kgatišo, bona kgatišo ka boyona)
KAMPA YA TSHWENYO YA SACHSENHAUSEN
A. Meago ya bahlabani ya SS
B. Lapa leo maina a bego a biletšwa go lona
C. Moago wa disele
D. Lefelo la bodula-noši la kgolego
E. Lefelo leo dinta di tlošwago go lona
F. Lefelo la polao
G. Phapoši ya kgase