Bagoeledi Ba Mmušo Ba A Bega
Bana ba Sekolo ba Nigeria ba Šegofatšwa ka Baka la Potego ya Bona
MOAPOSTOLA Paulo o ngwadile gore: “Xe xo kxônêxa ka thokô ya lena Le phedišanê xa-botse le batho ka moka.” (Ba-Roma 12:18) Bana ba sekolo ba Dihlatse tša Jehofa kua Nigeria ba diriša keletšo ye gaešita lege ba tlaišwa. Ka baka la se, Jehofa o a ba šegofatša.
◻ Morutiši o mongwe o be a hloile Dihlatse tša Jehofa kudu. Nakong ya dithapelo tša mesong letšatši le lengwe, o ile a biletša Dihlatse ka moka ka pele gomme a ba laela gore ba opele kopelo ya setšhaba. Ba ile ba gana, ba bolela gore ba nyaka go nea Modimo boineelo bjo bo feletšego. Ka gona morutiši o ile a ba tšea ka moka ga bona a ba iša ka ntle gore ba yo sega bjang. Ka nako yeo, barutwana ba bangwe ba be ba tšwela pele ka dithuto tša bona.
Motho o mogolo yoo e lego Hlatse o ile a tšea pukwana ya Sekolo le Dihlatse tša Jehofa gomme a e nea morutiši, a mo hlalosetša boemo bja Dihlatse tša Jehofa bja go se tšee lehlakore. Lega go le bjalo, morutiši o ile a gana go boledišana ka taba yeo goba go amogela pukwana. Ge e le gabotse, gatee-tee o ile a thatafiša kotlo ya bana.
Dihlatse tša bafsa di ile tša tšwela pele di sega bjang gaešita lege morutiši a be a se gona. Ka letšatši le lengwe morutiši o ile a khuta gomme a ba bogela a sa bonwe ge ba dutše ba tšwela pele ba šoma gomme ba opela dikopelo tša Mmušo. O ile a makala kudu moo a ilego a ba bušetša ka klaseng, a kgotsa boemo bja bona bja kgopolo. Mafelelo e bile afe? Morutiši mo nakong ye o ithuta Beibele le Dihlatse tša Jehofa!
Ruri bana ba ba sekolo ba ile ba šegofatšwa ka baka la go botegela ga bona Jehofa le melao ya gagwe ya motheo.—Diema 10:22.
◻ Ruth le bagwera ba gagwe ba ile ba šegofatšwa ka baka la go botegela ga bona molao wa Jehofa wa go se be “ba lefase.” (Johane 17:16) Ruth yo a nago le nywaga e 18, o thomile go bula madibogo ge a be a e-na le nywaga e 12. Yena le Dihlatse tše dingwe ba ile ba lebana le kganetšo e tšwago go sehlopha sa barutiši ba sekolo ka baka la go gana ga bona go opela kopelo ya setšhaba. Morutiši o ile a kgopela go bona batswadi ba ngwanenyana. Ka morago ga ge ba hlalositše boemo ba diriša pukwana ya Sekolo, morutiši o be a kgotsofetše gomme o ile a se sa hlwa a tshwenya barutwana bao.
Lega go le bjalo, ka letšatši le lengwe morutiši yo a tšwago India o ile a rumola le go otla o mongwe wa banenyana ka pele ga klase ge ngwanenyana a gana go opela kopelo ya setšhaba. Ngwanenyana o ile a emela tumelo ya gagwe ka sebete gomme morutiši a mo iša go hlogo ya sekolo. Ge ba fihla moo, Hlatse ya mofsa e ile ya hwetša motlatša-hlogo ya sekolo le yena a le gona. Se se ilego sa mo makatša kudu e bile ge hlogo ya sekolo le motlatša-hlogo ba thoma go sega. Ge a retologela go morutiši, hlogo ya sekolo o itše: “Mohumagadi, o se ke wa ikopiša hlogo ka banenyana ba. Gaešita lege o be o ka ba bolaya, ba be ba ka upja ba hwa go e na le go reta mantšu a kopelo ya setšhaba. Na ga se wa kwa ka bona?” Yena le mothuši wa gagwe ka morago ba ile ba bolela ka tumelo le sebete sa Dihlatse tša Jehofa. Ge a bolela le ngwanenyana, hlogo ya sekolo o itše o manyami ka baka la go hlabišwa dihlong moo go dirilwego go ngwanenyana yoo. Ke moka o ile a oketša ka gore: “Tšwela pele ka mediro ya gago ya tumelo. Ke rata bodumedi bja lena le boemo bja lena bja sebete bobedi ge le le ka ntle le ge le le mo sekolong.” Ka morago morutiši yo a bego a ganetša o ile a kgopela tshwarelo go Hlatse, a bolela gore ga bjale o kwešiša boemo bja go se tšee lehlakore bjoo bo tšewago ke Dihlatse.
Bana ba ba latetše mohlala wa ba-Hebere ba bararo bao ba sa kago ba roba potego ya bona go Modimo ka go khunamela seswantšho, gape le Daniele yo a ilego a gana go kgaotša go rapela Jehofa. Banna ba ba ile ba šegofatšwa ke Jehofa ka gobane ba be ba botegela melao ya Modimo ya go loka.—Daniele, dikgaolo 3 le 6.