“Re Hweditše Mesia!”

“Yêna-yo [Andrea] a thôma xo hwetša Simone moxol’waxwe, a mmotša a re: Re hweditše Mesia! (Ké xo re Kriste.)”​—JOHANE 1:41.

1. Ke’ng seo Johane Mokolobetši a ilego a se hlatsela ka Jesu wa Natsaretha, gomme Andrea o ile a dira phetho efe ka yena?

ANDREA o ile a lebeledišiša monna wa mo-Juda yo a bego a bitšwa Jesu wa Natsaretha ka nako e telele, a mo tsepeletše. O be a se na ponagalo ya go ba kgoši goba monna yo bohlale goba rabi. O be a se na diaparo tša ka bogošing, a se na meriri e meputswa, a bile a se na diatla tša boleta le letlalo le le nanana. Jesu e be e le yo mofsa​—a e-na le nywaga e ka bago e 30—​wa diatla tše di gwaletšego le letlalo le le hwibitšego go se nene la mošomi wa diatla. Ka gona Andrea o swanetše go ba a se a ka a makatšwa ke go kwa gore e be e le mmetli. Lega go le bjalo, Johane Mokolobetši o be a boletše ka monna yo gore: “Bônang Kwana ya Modimo.” Letšatšing la pele ga leo, Johane o be a boletše selo se sengwe se se tlabago le go feta: “Yó ké Yêna Morwa-Modimo.” Na se e be e ka ba therešo? Andrea o ile a tšea nako a theeditše Jesu letšatšing leo. Ga re tsebe seo Jesu a se boletšego; fela re tseba gore mantšu a gagwe a ile a fetola bophelo bja Andrea. O ile a akgofela go yo hwetša Simone ngwanabo, gomme a goeletša ka gore, “Re hweditše Mesia!”​—Johane 1:​34-41.

2. Ke ka baka la’ng go le bohlokwa go hlahloba bohlatse bja ge e ba Jesu e be e le Mesia yo a holofeditšwego?

² Andrea le Simone (yo Jesu a mo reilego lefsa leina la Petro) ka morago ba ile ba ba baapostola ba Jesu. Ka morago ga nako e fetago nywaga e mebedi e le morutiwa wa gagwe, Petro o itše go Jesu: “O Kriste [Mesia] Morwa wa Modimo e a phelaxo.” (Mateo 16:​16) Baapostola ba botegago le barutiwa mafelelong ba ile ba ipontšha e le bao ba ikemišeditšego go gafa maphelo a bona ka baka la tumelo yeo. Lehono, dimilione tša batho ba botegago ke tše di ineetšego ka mo go swanago. Eupja ba theile se bohlatseng bofe? Le gona, bohlatse bo dira phapano magareng ga tumelo le go fo dumela tšohle. (Bona Ba-Hebere 11:1.) Ka gona, anke re hlahlobeng mehlala e meraro e akaretšago ya bohlatse bja gore Jesu ka kgonthe e be e le Mesia.

Lešika la Jesu

3. Diebangedi tša Mateo le Luka di nea ditaba dife ka botlalo ge e le mabapi le lešika la Jesu?

³ Lešika la Jesu ke bohlatse bja mathomo bjo Mangwalo a Bakriste a Segerika a bo neago go thekga go ba ga gagwe Mesia. Beibele e boletše e sa le pele gore Mesia o be a tla tšwa lešikeng la Kgoši Dafida. (Psalme 132:​11, 12; Jesaya 11:​1, 10) Ebangedi ya Mateo e thoma ka gore: “Lengwalô la lešika la Jesu Kriste, morwa wa Dafida, morwa wa Aborahama.” Mateo e thekga polelo ye e matla ka go lotišiša setlogo sa Jesu ka lešika la tatagwe wa mogodiši, Josefa. (Mateo 1:​1-16) Ebangedi ya Luka e lotišiša lešika la Jesu ka mmagwe wa tlhago, Maria, go boela morago ka Dafida le Aborahama go ya go Adama. (Luka 3:​23-38)a Ka gona bangwadi ba Diebangedi ba tiišetša ka botlalo polelo ya bona ya gore Jesu e be e le moja-bohwa wa Dafida, bobedi ka kgopolo ya molao le ka ya tlhago.

4, 5. (a) Na batho ba mehleng ya Jesu ba ile ba belaela go ba ga gagwe setlogolo sa Dafida, gomme ke ka baka la’ng se e le sa bohlokwa? (b) Ke bjang ditšhupetšo tše e sego tša Beibele di thekgago lešika la Jesu?

⁴ Gaešita le moganetši yo a belaelago kudu yo a ganetšago go ba ga Jesu Mesia a ka se ke a gana go ipitša ga Jesu morwa wa Dafida. Ka baka la’ng? Go na le mabaka a mabedi. Le lengwe ke la gore polelo yeo e be e boeletšwa leboelela ka gohle kua Jerusalema ka masome a nywaga pele motse o ka senywa ka 70 C.E. (Bapiša le Mateo 21:​9; Ditiro 4:​27; 5:​27, 28.) Ge nkabe polelo yeo e be e le ya maaka, moganetši lege e le ofe wa Jesu​—le gona o be a na le baganetši ba bantši—​a ka be a ile a hlatsela Jesu e le moradia ka go fo hlahloba lešika la gagwe lelokelelong la meloko polokelong ya setšhaba ya dipego.b Eupja histori ga e na pego lege e le efe ya go belaela go tšwa ga Jesu lelokong la Kgoši Dafida. Go molaleng gore polelo e be e sa belaelwe. Ga go na pelaelo gore Mateo le Luka ba ngwalolotše maina a nyakegago a go hlatsela lešika la gagwe bakeng sa dipego tša bona ka go lebanya go tšwa dipegong tša setšhaba.

⁵ La bobedi ke gore methopo ya ka ntle ga Beibele e tiišetša go amogelwa ka kakaretšo ga lešika la Jesu. Ka mohlala, Talmud e bega rabi wa lekgolong la bone la nywaga e le yo a hlasetšego Maria, mmago Jesu, ka polelo ya maroga ya gore ‘o dira bootswa le babetli’; eupja karolo yona yeo e dumela gore “e be e le setlogolo sa dikgošana le babuši.” Mohlala wa pele ga moo ke ra-dihistori wa lekgolong la bobedi la nywaga Hegesippus. O ile a laodiša gore nakong ya ge Kesara Domitian wa Roma a be a nyaka go fedišetša ruri setlogolo se sengwe le se sengwe sa Dafida, manaba a mangwe a Bakriste ba pele a ile a bea ditlogolo tša Juda, e lego ngwanabo Jesu ka motswadi o tee, molato wa “go ba tša lešika la Dafida.” Ge e ba Juda a be a tsebja e le setlogolo sa Dafida, na Jesu le yena o be a sa tsebje e le sona? Ruri o be a tsebja e le sona!​—Ba-Galatia 1:​19; Juda 1.

Diporofeto tše di Lego Mabapi le Mesia

6. Diporofeto tše di lego mabapi le Mesia ke tše dintši gakaakang Mangwalong a Sehebere?

⁶ Mohlala o mongwe wa bohlatse bja gore Jesu e be e le Mesia ke boporofeta bjo bo phethagaditšwego. Diporofeto tšeo di šomago go Mesia ke tše dintši ka Mangwalong a Sehebere. Ka pukung ya gagwe ya The Life and Times of Jesus the Messiah, Alfred Edersheim o lokeleditše ditemana tše fihlago go 456 Mangwalong a Sehebere tšeo bo-rabi ba bogologolo ba bego ba di lebelela e le tše di lego mabapi le Mesia. Lega go le bjalo, bo-rabi ba be ba e-na le dikgopolo tše dintši tše fošagetšego ka Mesia; ditemana tše dintši tšeo ba di šupilego ga se tšeo di lego mabapi le mesia le gatee. Lega go le bjalo, bonyenyane go na le diporofeto tše dintšinyana tšeo di hlaolago Jesu bjalo ka Mesia.​—Bapiša le Kutollo 19:10.

7. Ke diporofeto dife tše dingwe tšeo Jesu a ilego a di phethagatša nakong ya bophelo bja gagwe mo lefaseng?

⁷ Gare ga tšona ke tše: motse wa mo a bego a tla belegelwa gona (Mika 5:1; Luka 2:​4-11); kotsi ya go bolawa ga masea a mantši yeo e diregilego ka morago ga go belegwa ga gagwe (Jeremia 31:​15; Mateo 2:​16-18); o be a tla bitšwa go tšwa Egipita (Hosea 11:1; Mateo 2:​15); babuši ba ditšhaba ba be ba tla lakana go mmolaya (Psalme 2:​1, 2; Ditiro 4:​25-28); go ekwa ga gagwe ka ditsekana tše 30 tša silifera (Sakaria 11:​12; Mateo 26:​15); gaešita le mokgwa wa lehu la gagwe.​—Psalme 22:​16, mongwalo wa ka tlase wa NW; Johane 19:​18, 23; 20:​25, 27.c

Go Fihla ga Gagwe go Porofetilwe

8. (a) Ke boporofeta bofe bjo bo bontšhago nako yeo ka yona Mesia a bego a tla tla? (b) Ke dilo dife tše pedi tšeo di swanetšego go tsebja e le gore re kwešiše boporofeta bjo?

⁸ Anke re lebišeng tlhokomelo go boporofeta bjo tee feela. Go Daniele 9:​25 (PK), ba-Juda ba be ba boditšwe nako yeo Mesia a bego a tla tla ka yona. E balega ka gore: “Tseba bjalo, gomme o kwešiše, gobane go tloga ge lentšu le e-tšwa la gore Jerusalema o tlo buša o agiwa, go fihla go Motlotšwa, e lego [Moetapele], ke dibeke tše di šupago, le dibeke tše masome a selelago a metšo e mebedi.” Ge o thoma go lebelela boporofeta bjo mo gongwe bo ka bonagala bo sa kwešišege. Eupja ka kgopolo ya kakaretšo, bo re nyaka gore re hwetše dikarolwana tše pedi feela tša tsebišo: mathomo le botelele bja nako. Ka mohlala, ge e ba o be o e-na le mmapa woo o bego o šupetša lehumong leo le utilwego “diphata tše 50 ka bohlabela bja sediba se se lego phakeng ya motse,” mo gongwe o ka hwetša ditaetšo e le tše tlabago​—kudu-kudu ge e ba o be o sa tsebe moo sediba se se lego gona, goba botelele bja ‘phata.’ Na o be o ka se ke wa nyakišiša dintlha tšeo tše pedi e le gore o ka kgona go hwetša moo lehumo le lego gona? Boporofeta bja Daniele bo tloga bo swana le seo, ka ntle feela le gore re hlaola nako ya go thoma le go ela bogolo bja nako yeo e latelago.

9, 10. (a) Go balwa ga dibeke tše 69 go thoma kae? (b) Dibeke tše 69 e be e le tša botelele bjo bokaaka’ng, gomme re tseba bjang se?

⁹ Sa pele re nyaka nako yeo re thomago ka yona, letšatši leo ka lona ‘lentšu la gore go yo buša go agiwa Jerusalema le tšwilego.’ Se se latelago, re nyaka go tseba bogolo bja lebaka la go tloga nakong yeo, ke gore dibeke tše tše 69 (7 hlakanya le 62) e be e le tša botelele bjo bokaaka’ng. Ga go le e tee ya dikarolo tše tša tsebišo yeo go lego thata go e hwetša. Nehemia o re botša ka go lebanya gore lentšu la gore go agiwe lerako go dikologa Jerusalema, e lego seo mafelelong se ilego sa e dira motse o tsošološitšwego, le tšwile “ka ngwaxa wa masome a mabedi wa xe xo buša kxoši Arithasasitha.” (Nehemia 2:​1, 5, 7, 8) Seo se bea nako ya rena yeo re thomago ka yona go 455 B.C.E.d

¹⁰ Bjale ge e le ka dibeke tše tše 69, na e ka ba e le dibeke tša kgonthe tša matšatši a šupago? Aowa, ka gobane Mesia ga se a ka a tšwelela ka nako ya ka godingwana ga ngwaga ka morago ga 455 B.C.E. Ka baka leo, baithuti ba bantši ba Beibele le diphetolelo tše dintši (go akaretša le ­Tanakh ya Sejuda mongwalong wa ka tlase wa temana ye) ba dumela gore tše ke dibeke “tša nywaga.” Kgopolo ya ‘beke ya nywaga,’ goba modikologo wa nywaga e šupago, e be e le e tlwaetšwego go ba-Juda ba bogologolo. Go fo etša ge ba be ba boloka letšatši la sabatha letšatšing le lengwe le le lengwe la bošupa, ba be ba boloka ngwaga wa sabatha ngwageng o mongwe le o mongwe wa bošupa. (Ekisodo 20:​8-11; 23:​10, 11) Ka gona, dibeke tše 69 tša nywaga di be di tla lekana le 69 ge e atišwa ka nywaga e 7, goba nywaga e 483. Sohle seo se re šaletšego gore re se dire ke go bala. Go tloga go 455 B.C.E., go bala nywaga e 483 go re fihliša go ngwaga wa 29 C.E.​—e lego wona ngwaga woo ka wona Jesu a ilego a kolobetšwa gomme a ba ma·shiʹach, e lego Mesia!​—Bona “Seventy Weeks,” ka go Insight on the Scriptures, Volume 2, letlakala 899.

11. Re ka araba bjang bao ba bolelago gore ye ke feela tsela ya mehleng yeno ya go hlatholla boporofeta bja Daniele?

¹¹ Ba bangwe mo gongwe ba ka ganetša gore se e fo ba feela mokgwa wa mehleng yeno wa go hlatholla boporofeta gore bo dumelelane le histori. Ge e ba go le bjalo, ke ka baka la’ng batho mehleng ya Jesu ba be ba letetše Mesia gore a tšwelele ka nako yeo? Ra-dihistori wa Mokriste Luka, bo-ra-dihistori ba Roma Tacitus le Suetonius, ra-dihistori wa mo-Juda Josephus le ra-difilosofi wa mo-Juda Philo, ka moka ga bona ba phetše nakong ya kgaufsi le ye gomme ba hlatsetše gore boemo bjo bja go letela bo be bo le gona. (Luka 3:​15) Baithuti ba bangwe ba lehono ba phegelela gore e bile kgatelelo ya Roma yeo e dirilego gore ba-Juda ba hlologelwe le go letela Mesia mehleng yeo. Lega go le bjalo, ke ka baka la’ng ba-Juda ba ile ba letela Mesia ka nako yeo go e-na le nakong ya tlaišo e sehlogo ya ba-Gerika makgolong a nywaga pele? Ke ka baka la’ng Tacitus a bolela gore e bile “diporofeto tše makatšago” tšeo di dirilego gore ba-Juda ba letele go tla ga babuši ba matla ba e-tšwa Judea gomme “ba tšee mmušo wa legohle”? Abba Hillel Silver ka pukung ya gagwe ya A History of Messianic Speculation in Israel, o dumela gore “Mesia o be a letetšwe mo e ka bago kotareng ya bobedi ya lekgolo la pele la nywaga C.E.,” e sego ka baka la tlaišo ya Roma, eupja ka baka la “tatelelano ya mabaka e tumilego ya mehleng yeo” yeo ka boripana e bego e tšerwe pukung ya Daniele.

Go Hlaolwa go tšwa Legodimong

12. Jehofa o ile a hlaola Jesu bjang bjalo ka Mesia?

¹² Mohuta wa boraro wa bohlatse bja go ba ga Jesu Mesia ke bohlatse bja Modimo ka noši. Go ya ka Luka 3:​21, 22, ka morago ga ge Jesu a kolobeditšwe, o ile a tlotšwa ka matla a makgethwa kudu le a matla kudu legohleng, e lego moya o mokgethwa wa Jehofa Modimo ka noši. Le gona ka lentšu la gagwe ka noši Jehofa o ile a dumela gore o amogetše Morwa wa gagwe, Jesu. Mabakeng a mangwe a mabedi, Jehofa o ile a bolela ka go lebanya le Jesu go tšwa legodimong, ka go rialo a bontšha go mo amogela ga Gagwe: ka nako e nngwe e le pele ga baapostola ba bararo ba Jesu, gomme ka nako e nngwe e le pele ga lešaba la babogi. (Mateo 17:​1-5; Johane 12:​28, 29) Go feta moo, barongwa ba ile ba rongwa ba e-tšwa legodimong gore ba tiišetše boemo bja Jesu bja go ba Kriste, goba Mesia.​—Luka 2:​10, 11.

13, 14. Jehofa o bontšhitše bjang gore o amogela Jesu bjalo ka Mesia?

¹³ Jehofa o bontšhitše go amogela ga gagwe motlotšwa wa gagwe ka go mo nea matla a go phetha mediro e megolo. Ka mohlala, Jesu o ile a bolela diporofeto tšeo di bego di bolela histori ka botlalo e sa le pele​—tše dingwe tša tšona di tšwela pele go fihla mehleng ya rena.e Le gona o ile a dira mehlolo e bjalo ka go fepa lešaba la batho bao ba swerwego ke tlala le go fodiša balwetši. O ile a ba a tsoša bahu. Na balatedi ba gagwe ba ile ba fo itlhamela ditaba tše di lego mabapi le ditiro tše tše matla e le gore di be bjalo ka therešo? Jesu o dirile e mentši ya mehlolo ya gagwe ka pele ga dihlatse tše di bogetšego, ka dinako tše dingwe e le batho ba dikete. Gaešita le manaba a Jesu a be a ka se ke a gana gore o dirile dilo tše e le ka kgonthe. (Mareka 6:2; Johane 11:​47) Ka ntle le moo, ge e ba balatedi ba Jesu ba be ba e-na le mokgwa wa go itlhamela dipego tše bjalo, gona ke ka baka la’ng ba be ba ka bolela ka go se pepetletše gakaakaa ge go tliwa mafokoding a bona ka noši? Ge e le gabotse, na ba be ba ka ikemišetša go hwela tumelo yeo e theilwego dinonwaneng feela tšeo bona ka noši ba itlhametšego tšona? Aowa. Mehlolo ya Jesu ke ditherešo tša histori.

¹⁴ Bohlatse bja Modimo mabapi le Jesu e le Mesia bo ile bja tšwela pele go feta moo. Ka moya o mokgethwa o ile a kgonthišetša gore bohlatse bja go ba ga Jesu Mesia bo a ngwalwa le go ba karolo ya puku yeo e fetoletšwego ka bophara le yeo e abilwego kudu historing ka moka.

Ke ka Baka La’ng Ba-Juda ba sa ka ba Amogela Jesu?

15. (a) Ditshwanelego tša Jesu tšeo di mo hlaolago bjalo ka Mesia ke tše dintši gakaaka’ng? (b) Ke ditebelelo dife tša ba-Juda tšeo di dirilego gore ba bantši ba gane Jesu bjalo ka Mesia?

¹⁵ Ka gona, ka kakaretšo dikarolo tše tše tharo tša bohlatse ge e le gabotse di akaretša dintlha tše makgolo tšeo di hlaolago Jesu e le Mesia. Na seo ga se sa lekana? E-fo nagana o ngwadišetša go hwetša lengwalo la go otlela goba karata ya mokitlana (credit card) gomme o botšwa gore dikarolwana tše tharo tša boitšhupo di be di sa lekana​—o swanetše gore o tliše tše makgolo. Ke mo go se nago tlhaloganyo gakaakang! Ka gona, ka ntle le pelaelo Jesu o utolotšwe ka mo go lekanego ka Beibeleng. Lega go le bjalo, ke ka baka la’ng batho ba bantši ba gabo Jesu ba ganne bohlatse bjo ka moka bja gore e be e le Mesia? Ke ka gobane gaešita lege bohlatse e le bja bohlokwa tabeng ya go ba le tumelo ya kgonthe, ga bo kgonthišetše go ba gona ga tumelo. Ka mo go nyamišago, batho ba bantši ba dumela seo ba ratago go se dumela, gaešita lege ba lebane le bohlatse bjo matla. Ge go tliwa tabeng ya Mesia, ba-Juda ba bantši ba be ba e-na le dikgopolo tše tsepamego ge e le ka seo ba bego ba se nyaka. Ba be ba nyaka mesia wa bopolitiki, yo a bego a tla fediša kgatelelo ya Roma gomme a bušetša Isiraele letagong leo ka tsela ya dilo tše di bonagalago le bego le swana le la mehleng ya Salomo. Ka gona, ba be ba ka amogela bjang morwa yo a kokobetšego wa mmetli, mo-Natsaretha yo yo a bego a sa bontšhe go kgahlwa ke dipolitiki goba mahumo? Ke bjang ka mo go kgethegilego e bego e ka ba Mesia ka morago ga ge a ile a tlaišega le go hwa ka tsela e lešago dihlong koteng ya tlhokofatšo?

16. Ke ka baka la’ng balatedi ba Jesu ba be ba swanetše go lokiša ditebelelo tša bona ka noši ge e le ka Mesia?

¹⁶ Barutiwa ba Jesu ka noši ba ile ba nyamišwa ke lehu la gagwe. Ka morago ga tsogo ya gagwe ya letago, go molaleng gore ba be ba holofela gore o be a tla ‘tsošološa mmušo wa Isiraele’ ka yona nako yeo. (Ditiro 1:6) Eupja ga se ba ka ba gana go ba ga Jesu Mesia ka lebaka feela la gore kholofelo ye ya bona ka noši e sa ka ya phethagala. Ba ile ba bontšha tumelo go yena yeo e theilwego bohlatseng bjo bontši bjo bo lego gona gomme kwešišo ya bona e ile ya gola ganyenyane-ganyenyane; diphiri di ile tša utologa. Ba ile ba thoma go bona gore Mesia o be a ka se ke a phethagatša diporofeto ka moka mabapi le yena nakong ya go phela ga gagwe mo go kopana e le motho mo lefaseng le. Ee, boporofeta bjo bongwe bo boletše ka yena a e-tla e le yo a ikokobeditšego, a nametše pokolwana, mola bjo bongwe bo boletše ka go tla ga gagwe ka letago a e-tla ka maru! Diporofeto tše ka bobedi di be di ka ba tša therešo bjang? Go molaleng gore o be a tla swanelwa ke go tla la bobedi.​—Daniele 7:13; Sakaria 9:9.

Lebaka Leo ka Lona Mesia a Ilego a Swanela go hwa

17. Boporofeta bja Daniele bo hlalositše bjang gabotse gore Mesia o be a swanetše go hwa, gomme o be a tla hwela eng?

¹⁷ Go feta moo, diporofeto tše di lego mabapi le Mesia di bontšhitše gabotse gore Mesia o be a swanetše go hwa. Ka mohlala, boporofeta bjona bjo bo boletšego e sa le pele ka nako yeo Mesia a bego a tla tla ka yona bo boletše e sa le pele temaneng e latelago gore: “Xe xo fetile dibeke tše masome a selêlaxo a metšô e mebedi [tše di latetšego dibeke tše šupago], Motlotšwa ó tlo tlošwa.” (Daniele 9:​26) Lentšu la Sehebere ka·rathʹ leo le dirišitšwego mo bakeng sa ‘go tlošwa,’ ke lentšu le le swanago le leo le dirišitšwego bakeng sa kahlolelo ya lehu ka tlase ga Molao wa Moše. Ka ntle le pelaelo Mesia o be a swanetše go hwa. Ka baka la’ng? Temana 24 e nea karabo: “Xore xo fedišwê . . . dibe, xo dirwê poêlanô, xo tšweletšwê tokô ye e sa felexo.” Ba-Juda ba be ba tseba gabotse gore ke sehlabelo se nnoši, e lego lehu, se se bego se ka lefa phošo.​—Lefitiko 17:​11; bapiša le Ba-Hebere 9:22.

18. (a) Jesaya kgaolo 53 e bontšha bjang gore Mesia o be a swanetše go tlaišega le go hwa? (b) Ke selo sefe seo se bonalago e le go ikganetša seo boporofeta bjo bo se rotošago?

¹⁸ Jesaya kgaolo 53 e bolela ka Mesia e le Mohlanka yo a kgethegilego wa Jehofa yo a bego a tla tlaišega gomme a hwa e le gore a khupetše dibe tša ba bangwe. Temana 5 e re: “O hlabilwe ka ’baka la dikaroxô tša rena; ó tlapirixantšwe ka ’baka la makxôpô a rena.” Boporofeta bjona bjoo, ka morago ga go re botša gore Mesia yo o be a swanetše go hwa e le “selefá [sa molato],” bo utolla gore Yena yo “ó tlo . . . phela xa lelele; ’me morêrô wa Morêna ó tlo lêtlêxa ka ’atla tša xaxwe.” (Temana 10) Na seo ga se go ikganetša? Mesia o be a ka hwa bjang gomme ka morago ‘a phele galelele’? O be a ka gafiwa bjang bjalo ka sehlabelo gomme ka morago ‘a dira gore morero wa Morena o letlege’? Ruri, ke bjang a bego a ka hwa gomme a dula a hwile ka ntle ga go phethagatša diporofeto tša bohlokwa kudu mabapi le yena, e lego tša gore o be a tla buša ka mo go sa felego e le Kgoši gomme a tliše khutšo le lethabo lefaseng ka moka?​—Jesaya 9:​5, 6.

19. Tsogo ya Jesu e dumelelanya bjang seo se bonalago eka ke go ganetšana diporofetong tše di lego mabapi le Mesia?

¹⁹ Selo se se se bonalago eka ke go ikganetša se ile sa rarollwa ke mohlolo o tee o makatšago kudu. Jesu o ile a tsošwa. Ba-Juda ba makgolo ba dipelo tše botegago ba ile ba ba dihlatse tše di bonego ka mahlo tša tiragalo ye ya kgonthe ya letago. (1 Ba-Korinthe 15:6) Moapostola Paulo ka morago o ile a ngwala gore: “Jesu a tliša [sehlabelo] se tee sa xo tloša dibe, a y’o dula ka letsoxong le letona la Modimo xo ya xo ile. Se se šaletšexo ó sa se letetše, ké xore manaba a xaxwe a dirwê boxatô bya ’naô tša xaxwe.” (Ba-Hebere 10:​10, 12, 13) Ee, e bile ka morago ga ge Jesu a tsošeditšwe bophelong bja legodimong, le ka morago ga nako ya go ‘leta,’ moo mafelelong a bego a tla bewa sedulong sa bogoši e le Kgoši gomme a gate mogato malebana le manaba a Tatagwe, Jehofa. Temeng yeo a e kgathago e le Kgoši ya legodimong, Jesu Mesia o kgoma bophelo bja motho o mongwe le o mongwe yo a phelago mo nakong ye. Ka tsela efe? Sehlogo sa rena se se latelago se tla ahla-ahla taba ye.

[Mengwalo ya tlase]

O tla Araba Bjang?

◻ Ke ka baka la’ng re swanetše go hlahloba bohlatse bja ge e ba Jesu e le Mesia yo a holofeditšwego?

◻ Lešika la Jesu le thekga bjang go ba ga gagwe Mesia?

◻ Diporofeto tša Beibele di thuša bjang go hlatsela gore Jesu e be e le Mesia?

◻ Ke ka ditsela dife Jehofa ka noši a ilego a tiiša go itlhaola ga Jesu e le Mesia?

◻ Ke ka baka la’ng ba-Juda ba bantši gakaakaa ba ile ba gana Jesu bjalo ka Mesia, gomme ke ka baka la’ng mabaka a e be e le a sa kwagalego?

[Seswantšho go letlakala 12]

O mongwe le o mongwe wa mehlolo e mentši ya Jesu o neile bohlatse bjo oketšegilego bja go ba ga gagwe Mesia