Thulaganyo ya Jehofa e Lerato ya Lapa
“Ka baka la se ke khunama ka matolo go Tate, yena yoo lapa le lengwe le le lengwe legodimong le lefaseng le tšwago go yena.”—BA-EFESO 3:14, 15, NW.
1, 2. (a) Ke ka baka la’ng Jehofa a hlodile thulaganyo ya lapa? (b) Ke karolo efe yeo lapa le swanetše go ba le yona thulaganyong ya Jehofa lehono?
JEHOFA o hlodile thulaganyo ya lapa. Ka yona, o kgotsofaditše go nyaka ga motho bogwera, thekgo goba tswalano ya kgaufsi. (Genesi 2:18) Lapa e be e le tsela yeo morero o mogolo wa Modimo wa go tlatša lefase o bego o tla phethega ka yona. O boditše banyalani ba pele ba babedi gore: “Tswalang Le atê, tlalang lefase, Le le fenyê.” (Genesi 1:28) Bophelo bjo bo nago le lerato le bjo bo tutuetšago kgolo bja lapa bo be bo tla hola bana ba bantši-ntši bao ba bego ba tla belegwa ke Adama le Efa le bana ba bona.
2 Lega go le bjalo, batho bao ba babedi ba pele ba ile ba kgetha tsela ya go se kwe—seo sa feleletša ka gore bona ka noši gotee le bana ba bona ba senyegelwe. (Ba-Roma 5:12) Lehono bophelo bja lapa ga bo ka tsela yeo Modimo a bego a nyaka gore bo be ka yona. Lega go le bjalo, bophelo bja lapa bo tšwela pele bo le bohlokwa thulaganyong ya Jehofa, gomme ke bjona karolo ya motheo ya lekoko la batho bao e lego Bakriste. Se ga se bolelwe ka baka la go se leboge modiro o mobotse woo o dirwago ke Bakriste ba bantši bao ba sego lenyalong bao ba lego gare ga rena. Go e na le moo, re lemoga karolo e kgolo yeo malapa a nago le yona tabeng ya go dira gore go be le bophelo bjo bobotse bja moya ka phuthegong ya Bokriste ka moka ga yona. Malapa a tiilego a bopa diphuthego tše tiilego. Ka gona, lapa la gago le ka atlega bjang ge le lebeletšane le dikgateletšo tša lehono? Bakeng sa go hwetša karabo, anke re hlahlobeng seo Beibele e se bolelago mabapi le thulaganyo ya lapa.
Lapa Mehleng ya Beibele
3. Monna le mosadi ba be ba bapala dikarolo dife lapeng la bapatriareka?
3 Adama le Efa ka bobedi ba ile ba nyatša thulaganyo ya Modimo ya bohlogo. Eupja banna ba tumelo ba bjalo ka Noage, Aborahama, Isaka Jakobo le Jobo ba ile ba tšea maemo a bona ao a ba swanetšego a go ba dihlogo tša malapa. (Ba-Hebere 7:4) Lapa la mopatriareka le be le swana le mmušo o monyenyane, tate e be e le yena moetapele wa bodumedi, mohlahli, le moahlodi. (Genesi 8:20; 18:19) Basadi le bona ba be ba bapala karolo ya bohlokwa, e be e se bahlanka eupja e be e le bahlokomedi ba lapa bao e lego bathuši.
4. Bophelo bja lapa bo ile bja fetoga bjang ka tlase ga Molao wa Moše, eupja ke karolo efe yeo batswadi ba ilego ba tšwela pele ba e bapala?
4 Ge Isiraele e be e e-ba setšhaba ka 1513 B.C.E., molao wa lapa o ile wa ba ka tlase ga Molao wa setšhaba woo o ilego wa newa ka Moše. (Ekisodo 24:3-8) Matla a go dira phetho, go akaretša le ditabeng tše di kgomago lehu le bophelo bjale a ile a newa baahlodi bao ba kgethilwego. (Ekisodo 18:13-26) Baperisita ba ba-Lefi ba ile ba tšea modiro wa go dira dihlabelo tša borapedi. (Lefitiko 1:2-5) Lega go le bjalo, tate o ile a tšwela pele a kgatha tema ya bohlokwa. Moše o ile a eletša bo-tate ka gore: “Mantšu a ke Xo laetšexo lehono a dulê a le pelong ya xaxo. O a tiišetšê bana ba xaxo; O bolêlê ôna Ò dutše ngwakong wa xaxo, le xe O le tseleng, xe O y’o rôbala le xe Ò tsoxa.” (Doiteronomio 6:6, 7) Bo-mma ba be ba e-na le tutuetšo e kgolo. Diema 1:8 e laetše bana gore: “Ngwan’a-ka! Theetša tayô ya tata’xo; O se nyatšê thutô ya mma’xo.” Ee, mosadi wa mo-Hebere o be a ka bea molao ka lapeng le go bona gore o a latelwa a bapile le taolo ya monna wa gagwe. O be a swanetše go hlompšha ke bana ba gagwe gaešita le ge a šetše a tšofetše.—Diema 23:22.
5. Molao wa Moše o ile wa hlalosa bjang boemo bja bana thulaganyong ya lapa?
5 Boemo bja bana le bjona bo ile bja hlaloswa gabotse ke Molao wa Modimo. Doiteronomio 5:16 e itše: “Xodiša tat’axo le mma’xo, byalo ka xe Morêna Modimo wa xaxo a Xo laetše, xore O phelê xa-lelele, O bê le mahlatse naxeng ye Morêna Modimo wa xaxo a xo faxo yôna.” Go se hlomphe ga motho batswadi ba gagwe e be e le tshenyo e kgolo ka tlase ga Molao wa Moše. (Ekisodo 21:15, 17) Molao o be o re, “E a roxaxo tat’axwe xoba mm’axwe a hwê lehu.” (Lefitiko 20:9) Go hlanogela ga motho batswadi ba gagwe go be go swana le go hlanogela Modimo ka noši.
Karolo ya Banna ba Bakriste
6, 7. Ke ka baka la’ng mantšu a Paulo go Ba-Efeso 5:23-29 a bonala e le phetogo go babadi ba gagwe ba lekgolong la pele la nywaga?
6 Bokriste bo neile tshedimošo ka thulaganyo ya lapa, kudu-kudu mabapi le karolo ya monna. Ka ntle ga phuthego ya Bokriste, e be e le selo se se tlwaelegilego go banna lekgolong la pele la nywaga go swara basadi ba bona makgwakgwa le go ba gatelela. Basadi ba be ba tingwa ditshwanelo tša motheo e bile ba sa hlompšhe. The Expositor’s Bible e re: “Mo-Gerika wa tlhago o be a tšea mosadi bakeng sa gore a belege bana. O be a se na tshwanelo ya go thibela dikganyogo tša monna wa gagwe. Kwano ya lenyalo e be e sa dirwe ka baka la lerato. . . . Mosadi wa lekgoba o be a se na ditshwanelo. Mmele wa gagwe o be o laolwa ke mong wa gagwe.”
7 Maemong a bjalo, Paulo o ngwadile mantšu a lego go Ba-Efeso 5:23-29: “Monna ké hlôxô ya mosadi byalo ka xe Kriste è le Yêna hlôxô ya phuthêxô, è le Yêna Mophološi wa mmele wa xaxwe. . . . Lena Banna, ratang basadi ba lena, byalo ka xe Kriste a ratile phuthêxô, a ikxafa ka ’baka la yôna. . . . Xomme banna a ba tsebê xe xo ba swanetše xe ba rata basadi ba bôná, ka mokxwa wo ba rataxo mebele ya bôná ka wôna. Xe monna a rata mosadi wa xaxwe ké xôna xe a ithata. Xa xo motho e a kilexo a hlôya mmele wa xaxwe; se motho a se diraxo ké xo o fêpa le xo o babalêla.” Go babadi ba lekgolong la pele la nywaga, mantšu a e be e le phetogo. The Expositor’s Bible e re: “Tsela yeo Bokriste bo tšeago lenyalo ka yona ge e bapišwa le boitshwaro bjo bo gobogilego bja mehleng yeo e ile ya bonagala e le selo se sefsa kudu le se se thata kudu. . . . [E] thomile mehla e mefsa bakeng sa batho.”
8, 9. Ke dikgopolo dife tšeo di sa lokago ka basadi tšeo di atilego gare ga banna, gomme ke ka baka la’ng go le bohlokwa gore banna ba Bakriste ba gane go ba le dipono tše bjalo?
8 Keletšo ya Beibele go banna le lehono e sa bonala e le e mpsha. Go sa šetšwe dipolelo ka moka tše di kilego tša bolelwa ka tokologo ya basadi, banna ba bantši ba sa dutše ba tšea gore basadi sa bona ke gore ba kgotsofatše dikganyogo tša banna tša botona le botshadi. Ka go dumela nonwane yeo e rego basadi ge e le gabotse ba thabela go bušwa, go laolwa goba go swarwa gasehlogo, banna ba bantši ba tlaiša basadi ba bona mmeleng le maikwelong. E tla ba mo go lešago dihlong gakaakang gore monna wa Mokriste a tutuetšwe ke tsela yeo lefase le naganago ka yona gomme a tlaiše mosadi wa gagwe! Mosadi yo mongwe wa Mokriste o re, “Monna wa-ka e be e le mohlanka wa bodiredi gomme a nea dipolelo tša phatlalatša.” Lega go le bjalo, mosadi wa gagwe o utolla gore, “Ke be ke phela ka go bethwa.” Go molaleng gore ditiro tše bjalo di be di sa dumelelane le thulaganyo ya Modimo. Banna ba go swana le monna yo ba hwetšwa ka sewelo, o ile a swanelwa ke go kgopela thušo ya gore a laole bogale bja gagwe gore a tle a hwetše kamogelo ya Modimo.—Ba-Galatia 5:19-21.
9 Banna ba malapa ba laelwa ke Modimo gore ba rate basadi ba bona bjalo ka ge ba rata mebele ya bona. Go gana go dira bjalo ke go hlanogela thulaganyo ya Modimo gomme go ka senya tswalano ya motho le Modimo. Mantšu a moapostola Petro a kwagala gabotse: “Lena Banna! Le phedišanê le bôná [basadi ba lena] Lè tseba xore mosadi re ka re ke yêna sebyana se se swanetšexo xo neneketšwa. . . . xore dithapêlô tša lena di se tlo šitišwa.” (1 Petro 3:7) Go swara ga motho mosadi wa gagwe makgwakgwa gape go ka feleletša ka go senya boemo bja moya bja mosadi wa gagwe gotee le boemo bja moya bja bana ba gagwe.
10. Ditsela tše dingwe tšeo ka tšona banna ba ka dirišago bohlogo ka mokgwa o swanago le wa Kriste ke dife?
10 Lena banna, malapa a lena a tla atlega ka tlase ga bohlogo bja lena ge e ba le bo diriša ka tsela e swanago le ya Kriste. Kriste ga se a ka a ba sehlogo. Ka mo go fapanego o be a ka re: “Le rutwê ke Nna; xobane ke yo boló le wa pelo e kokobetšexo; ’me Le tlo hwetša khutšô [tapologo, NW] ya meôya ya lena.” (Mateo 11:29) Na lapa la gago le ka bolela ka tsela yeo ka wena? Kriste o be a swara barutiwa ba gagwe bjalo ka bagwera gomme a ba bota. (Johane 15:15) Na o nea mosadi wa gago seriti se se swanago? Beibele ge e bolela ka “mosadi wa sethakxa” e re: “Pelo ya mong wa xaxwe e dula e mmotile.” (Diema 31:10, 11) Se se bolela go mo nea tokologo e itšego, e sego go mo direla dithibelo tše sa kwalego. Go feta moo, Jesu o be a kgothaletša barutiwa ba gagwe gore ba ntšhe maikwelo a bona le dipono tša bona. (Mateo 9:28; 16:13-15) Na o dira bjalo go mosadi wa gago? Goba na o lebelela go se dumelelane ga gagwe le wena e le go nyatša taolo ya gago? Ge e ba o naganela maikwelo a mosadi wa gago gomme o sa a hlokomologe, ge e le gabotse go dira gore a hlomphe bohlogo bja gago.
11. (a) Botate ba ka hlokomela bjang dinyakwa tša moya tša bana ba bona? (b) Ke ka baka la’ng bagolo le bahlanka ba bodiredi ba swanetše go bea mohlala o mobotse tabeng ya go hlokomela malapa a bona?
11 Ge e ba o le tate, o bile o swanetše go etelela pele tabeng ya go hlokomela dinyakwa tša bana ba gago tša moya, tša maikwelo le tša nama. Se se akaretša go ba le thulaganyo e botse ya moya bakeng sa lapa la gago: go šoma le bona tirelong ya tšhemo, go swara thuto ya Beibele ya lapa, go ahla-ahla temana ya letšatši. Ka mo go kgahlišago, Beibele e bontšha gore mogolo goba mohlanka wa bodiredi e swanetše go ba “e a bušaxo ba lapeng la xabo [“la gagwe,” NW] xa-botse.” Banna bao ba hlankelago maemong a e swanetše go ba dihlogo tša malapa tšeo di beago mohlala. Gaešita lege ba rwala morwalo o boima wa boikarabelo bja phuthego, fela ba swanetše go etiša malapa a bona pele. Paulo o bontšhitše lebaka la seo: “Xobane xe motho a sa tsebe xo laola ba lapeng la xabô [“la gagwe,” NW], ó tlo kxôna bya’ng xo babalêla phuthêxo ya Modimo?”—1 Timotheo 3:4, 5, 12.
Basadi ba Bakriste Bao ba Neago Thekgo
12. Ke karolo efe yeo mosadi a e bapalago thulaganyong ya Bokriste?
12 Na o mosadi wa Mokriste? Gona o swanetše go bapala karolo ya bohlokwa thulaganyong ya lapa. Basadi ba Bakriste ba kgothaletšwa “gore ba rate banna ba bona, ba rate bana ba bona, ba be le tlhaologanyo, e be ba ba sekilego, baloti ba nywako ya bona, ba botho, ba ba ipoetšago ka tlase ga banna ba bona.” (Tito 2:4, 5, NW) Ka gona, o swanetše go katanela go ba mosadi wa lapa yo a beago mohlala, o boloke legae la gago le hlwekile e bile le kgahliša bakeng sa lapa la gago. Mediro ya lapa ka dinako tše dingwe e ka ba yeo e lapišago, eupja ga se yeo e nyatšegago goba yeo e sa rego selo. Bjalo ka mosadi, o ‘diša lapa’ gomme o ka thabela tokologo e kgolo tabeng ye. (1 Timotheo 5:14) Ka mohlala, “mosadi wa sethakxa,” o be a reka didirišwa tša ka gae, a hlokomela dilo tša ka gae, gomme a bile a tsenya tšhelete ka gae ka go dira kgwebo e nyenyane. Ga go makatše ge a retwa ke monna wa gagwe! (Diema, kgaolo 31) Ka tlwaelo, o be a gata megato yeo a latela tlhahlo yeo monna wa gagwe a e neilego bjalo ka hlogo ya gagwe.
13. (a) Ke ka baka la’ng boikokobetšo bo ka ba thata go basadi ba bangwe? (b) Ke ka baka la’ng e le mo go holago gore basadi ba Bakriste ba ikokobeletše banna ba bona?
13 Lega go le bjalo, go ikokobeletša monna wa gago go ka no se be bonolo. Ga se banna ka moka bao ba dirago gore ba hlomphege. Le gona, mo gongwe o ka ba o e-na le tsebo ya go swara ditšhelete, go beakanya goba go rulaganya. Mo gongwe o ka ba o šoma mošomo wa boiphedišo gomme o tsenya letsogo kudu tabeng ya go tliša tšhelete ka lapeng. Goba mo gongwe o ka ba o ile wa tlaišwa ka tsela e itšego ke taolo ya banna nakong e fetilego gomme o ka ba o hwetša go le thata go ikokobeletša monna. Lega go le bjalo, go bontšha “tlhompho e tseneletšego,” goba “poifo,” go monna wa gago go bontšha go hlompha ga gago bohlogo bja Modimo. (Ba-Efeso 5:33, Kingdom Interlinear; 1 Ba-Korinthe 11:3) Boikokobetšo bo bile bo bohlokwa bakeng sa katlego ya lapa la gago; bo go thuša gore o pheme go bea lenyalo la gago ka tlase ga dikgateletšo le mathata ao a sa nyakegego.
14. Ke’ng seo mosadi a ka se dirago ge a sa dumelelane le phetho yeo e dirilwego ke monna wa gagwe?
14 Lega go le bjalo, na se se bolela gore o swanetše go homola ge o bona eka phetho ye e dirilwego ke monna wa gago e ka se hole lapa la lena? Ga se gore o swanetše go homola. Mosadi wa Aborahama e lego Sara ga se a homola ge a be a lemoga kotsi yeo e bego e ka wela morwa wa gagwe, Isaka. (Genesi 21:8-10) Ka mo go swanago, ka dinako tše dingwe o ka ikwa o swanetše go ntšha maikwelo a gago. Ge e ba se se dirwa ka tsela ya tlhompho le ‘ka nako e swanetšego,’ gona monna wa Mokriste yo a boifago Modimo o tla theetša. (Diema 25:11) Eupja ge e ba tšhišinyo ya gago e sa latelwe e bile go se na molao wa motheo wa Beibele woo o robjago e le ka kgonthe, na go ganetšana le se monna wa gago a nyakago se dirwa e ka se be go itsenyetša meetse ka mosele? Gopola gore, “mosadi yo bohlale o aga ngwako wa gagwe; eupja mosadi wa lešilo o o rutla ka diatla tša gagwe.” (Diema 14:1, PK) Tsela e nngwe ya go aga ngwako wa gago ke go thekga bohlogo bja monna wa gago, o mo rete ka tšeo a kgonnego go di phetha, ge o dutše o lebeletšana le diphošo tša gagwe o thekgile ditho.
15. Mosadi a ka kopanela tabeng ya go laya le go tlwaetša bana ba gagwe ka ditsela dife?
15 Tsela e nngwe ya go aga ngwako wa gago ke go tsenya letsogo go layeng le go tlwaetšeng bana ba lena. Ka mohlala, o ka dira karolo ya gago bakeng sa go dira gore thuto ya Beibele ya lapa e dule e le gona ka mehla gomme e le yeo e agago. “ ’Atla s’axo se se khutšê” ge go tliwa tabeng ya go abelana le bana ba gago ditherešo tša Modimo ka sebaka se sengwe le se sengwe—ge o sepela goba o le mabenkeleng le bona. (Mmoledi 11:6) Ba thuše go lokišetša ditlhaloso tšeo ba di neelago dibokeng le dikarolo Sekolong sa Bodiredi sa Pušo ya Legodimo. Hlokomela bagwera ba bona. (1 Ba-Korinthe 15:33) Ge go tliwa ditabeng tša ditekanyetšo tša Modimo le tayo, dira gore bana ba lena ba tsebe gore wena le monna wa gago le batee. O se ke wa ba dumelela gore ba go lohlanye le monna wa gago gore ba hwetše seo ba se nyakago.
16. (a) Ke mohlala ofe wa Beibele woo o thušago go kgothatša batswadi bao ba sego lenyalong le bao ba nyetšego batho bao ba sa dumelego? (b) Ba bangwe ka phuthegong ba ka thuša batho ba bjalo bjang?
16 Ge e ba o le motswadi yo a sego lenyalong goba o e-na le molekane yo a sa dumelego, o ka swanelwa ke gore o etelele pele dilong tša moya. Se mo gongwe se ka ba thata gomme ka dinako tše dingwe sa go nyemiša moko. Eupja o se ke wa langwa. Mmago Timotheo, e lego Oinika, o ile a atlega tabeng ya go mo ruta Mangwalo a makgethwa “xo tloxa byaneng,” go sa šetšwe gore o be a nyetšwe ke monna yo a sa dumelego. (2 Timotheo 1:5; 3:15) Le gona, ba bantši gare ga rena le bona ba atlega ka yona tsela ye. Ge e ba o nyaka thušo tabeng ye, o ka tsebiša bagolo seo o se nyakago. Ba ka kgona go rulaganya gore motho yo mongwe a go thuše go ya dibokeng le go ya tirelong ya tšhemo. Ba ka kgothaletša ba bangwe gore ba sepele le lapa la gago ge ba e-ya maetong a boitapološo goba dipokanong. Goba ba ka rulaganyetša gore mogoeledi yo a nago le phihlelo a go thuše go thoma thuto ya lapa.
Bana Bao ba Nago le Tebogo
17. (a) Bafsa ba ka tsenya letsogo bjang tabeng ya go dira gore go be le lethabo ka lapeng? (b) Ke mohlala ofe woo Jesu a o beilego tabeng ye?
17 Bafsa ba Bakriste ba ka tsenya letsogo lethabong la lapa ka go latela keletšo ya Ba-Efeso 6:1-3: “Lena Bana! Kwang batswadi ba lena Moreneng, xobane ké xôna xo loka. Xodiša tat’axo le mma’xo, ké wôna molaô wa pele o naxo le kholofedišo ya xo re: O tlê O bê le mahlatse, O phele xalelele lefaseng.” Ka go swarišana le batswadi ba gago, o bontšha tlhompho ya gago go Jehofa. Jesu Kriste o be a phethagetše gomme ge a be a rata o be a ka bolela gore go be go rona seriti sa gagwe gore a ikokobeletše batswadi bao ba sa phethagalago. Lega go le bjalo, ‘o ile a dula e le e a kwago. . . . Jesu a tšwelela pele a hlalefa, a e-ya le nywaga, a kgahla Modimo le batho.’—Luka 2:51, 52.
18, 19. (a) Ke’ng seo se bolelwago ke go godiša ga motho batswadi ba gagwe? (b) Lapa le ka ba bjang lefelo la tapologo?
18 Na ga se wa swanela go godiša batswadi ba gago ka mokgwa o swanago? ‘Go godiša’ mo ke go hlompha taolo yeo e beilwego ka tshwanelo. (Bapiša le 1 Petro 2:17.) Mabakeng a mantši kgodišo e bjalo ke yeo e swanetšego gaešita lege batswadi ba gago e se badumedi goba ba palelwa ke go bea mohlala o mobotse. O swanetše go godiša batswadi ba gago kudu-kudu ge e ba e le Bakriste bao ba beago mohlala. Le gona, gopola gore tayo le tlhahlo tšeo di newago ke batswadi ba gago ga se tša rerelwa go go thibela ka mo go sa swanelago. Go e na le moo, ke bakeng sa go go šireletša gore “O tlê O phelê.”—Diema 7:1, 2.
19 Ka gona lapa ke thulaganyo e lerato gakaakang! Ge e ba monna, mosadi le bana ka moka ba latela ditaelo tša Modimo bakeng sa lapa, legae le fetoga botšhabelo, lefelo la tapologo. Lega go le bjalo, mathata ao a lego mabapi le poledišano le tlwaetšo ya bana a ka rotoga. Sehlogo sa rena se se latelago se ahla-ahla kamoo a mangwe a ona a ka rarollwago ka gona.
Na o a Gopola?
◻ Ke mohlala ofe woo o ilego wa bewa ke banna, basadi le bana bao ba boifago Modimo mehleng ya Beibele?
◻ Bokriste bo neile tshedimošo efe ka karolo ya monna?
◻ Ke karolo efe yeo mosadi a swanetšego go e bapala lapeng la Bokriste?
◻ Bafsa ba Bakriste ba ka tsenya letsogo bjang tabeng ya go dira gore go be le lethabo ka lapeng?
[Seswantšho go letlakala 9]
“Tsela yeo Bokriste bo tšeago lenyalo ka yona ge e bapišwa le boitshwaro bjo bo gobogilego bja mehleng yeo e ile ya bonala e le selo se sefsa kudu le se thata kudu. . . . [E] thomile mehla e mefsa bakeng sa batho”
[Seswantšho go letlakala 10]
Banna ba Bakriste ba kgothaletša basadi ba bona gore ba ntšhe maikwelo a bona, gomme ba naganela maikwelo ao