Latela Seetša sa Lefase

“E a ntatêlaxo . . . ó tlo ba le seetša sa bophelô.”—JOHANE 8:12.

1. Seetša se bohlokwa bjang?

RE BE re tla dira’ng ka ntle le seetša? Nagana o phafogela diiring tše 24 tša lefsifsi letšatši le lengwe le le lengwe la ngwaga. Nagana ka lefase leo le se nago mmala, ka gobane ka ntle le seetša mmala ga o ke o e-ba gona. Ruri ge nkabe seetša se be se se gona, le rena re ka be re se gona! Ka baka la’ng? Ka gobane, mosepelong wa photosynthesis, dihlare tše tala di diriša seetša go dira dijo tšeo re di jago—mabele-thoro, merogo le dienywa. Ke therešo gore ka dinako tše dingwe re ja nama ya diphoofolo. Eupja diphoofolo tšeo di lle dimela goba diphoofolo tše dingwe tšeo di bego di phela ka dimela. Ka go rialo, bophelo bja rena bja mmele bo ithekgile ka mo go feletšego ka seetša.

2. Ke methopo efe e matla ya seetša yeo e lego gona, gomme se se re botša’ng ka Jehofa?

² Seetša sa rena se tšwa letšatšing, leo e lego naledi. Mola letšatši la rena le nea tekanyo e kgolo ya seetša, le sa dutše e le feela naledi ya bogolo bja magareng. Bontši ke tše dikgolo kudu. Le gona, sehlopha sa dinaledi tšeo re dulago magareng ga tšona, e lego molalatladi wa dinaledi tša Milky Way, se na le dinaledi tšeo di fetago dimilione tše dikete tše lekgolo. Go oketša moo, go na le melalatladi e dimilione tše dikete ya dinaledi legohleng. A thulaganyo e kgolo gakaakang ya dinaledi! A ditekanyo tše dikgolo gakaakang tša seetša seo se tšwago go tšona! Jehofa yoo a hlotšego ka moka ke mothopo o matla gakaakang wa seetša! Jesaya 40:26 e re: “Llalang Le bônê tša kwa xodimo; ké mang e a di hlodilexo, a di nthša byalo ka mohlape wo o badilwexo? A di bitša tšohle ka maina, mo xo boati byo bokaakaa xwa se hlôkwê le setee, ka xobane è le yo matla a maxolo.”

Mohuta o Mongwe wa Seetša

3. Seetša sa moya se se tšwago go Jehofa se bohlokwa gakaaka’ng?

³ Jehofa gape e bile ke Mothopo wa mohuta o mongwe wa seetša, e lego seo se dirago gore re kgone go ba le pono ya moya, e lego tshedimošo ya moya. Pukuntšu e nngwe e hlalosa “go sedimoša” ka tsela ye: “Go nea tsebo: go ruta; go nea temogo ya moya.” E hlalosa “go sedimošetšwa” e le: “go lokollwa go hlokeng tsebo le go lokollwa tsebišong e fošagetšego.” Tshedimošo ya moya yeo e tšwago go Jehofa e newa ka tsebo e nepagetšego ya Lentšu la gagwe, Beibele. Ke yona e dirago gore re tsebe yoo Modimo e lego yena le seo merero ya gagwe e lego sona. “Ké Yêna Modimo e a itšexo; Seetša a se bônêxê mo xo lexo lefsifsi. Ké Yêna a bonexetšexo dipelo tša rena, ya ba xo edišwa ka xo tseba letaxô la Modimo ka sefahloxô sa Jesu Kriste.” (2 Ba-Korinthe 4:6) Ka go rialo, ditherešo tšeo di lego ka Lentšung la Modimo di re lokolla go hlokeng tsebo le tsebišong e fošagetšego. Jesu o itše: “La tlo tseba therešô, ’me therešô ya tlo Le lokolla.”—Johane 8:32.

4, 5. Tsebo e tšwago go Jehofa e šoma bjang e le seetša maphelong a rena?

⁴ Jehofa, e lego yena Mothopo wa kgonthe wa tshedimošo ya moya, ke “Yoo a phethegilego tsebong.” (Jobo 37:16, PK) Le gona, Psalme 119:105 e re ka Modimo: “’Ntšu la xaxo ké lebônê la dinaô tša-ka, ké seetša tseleng ya-ka.” Ka gona a ka re bonegela ka tsela ya moya e sego feela kgatong e latelago ya bophelo bja rena, eupja gape le tseleng yeo e sa dutšego e le ka pele. Ka ntle ga seo, bophelo bo be bo tla swana le go otlela koloi tseleng ya manyoke-nyoke ya thabeng ka lefsifsing go se na mabone koloing goba lege e ka ba kae. Seetša sa moya seo se tšwago go Modimo se ka swantšhwa le seetša seo se newago ke mabone a ka pele a koloi. Seetša sa bonega tsela e le gore re kgone go bona gabotse moo re yago gona.

⁵ Boporofeta bjo bo lego go Jesaya 2:2-5 bo bontšha gore mehleng ya rena Modimo o kgoboketša batho ba ba tšwago ditšhabeng ka moka bao ba nyakago tshedimošo ya moya e le gore ba ithute borapedi bja therešo le go bo diriša. Jes 2 Temana 3 (PK) e re: “A re rute ditsela tša gagwe, re sepele mebileng ya gagwe.” Jes 2 Temana 5 e laletša batsomi ba therešo, e re: “Tlang re sepeleng seetšeng sa Morêna.”

6. Seetša seo se tšwago go Jehofa se tla re iša kae mafelelong?

⁶ Ka gona, Jehofa ke mothopo wa mehuta e mebedi ya seetša sa bohlokwa bakeng sa bophelo: seo se bonwago le sa moya. Seetša seo se bonwago se thuša mebele ya rena ya nama gore e tšwele pele e phela gona bjale, mohlomongwe nywaga e ka bago e 70 goba e 80 goba go feta moo. Eupja seetša sa moya se iša bophelong bjo bo sa felego lefaseng la paradeise. Go bjalo ka ge Jesu a itše ge a rapela Modimo: “Bophelô byo bo sa felexo ké xe ba Xo tseba, Wene Modimo-dimo Ò le nnoši. Ba tsebê le Moromiwa wa xaxo Jesu Kriste.”—Johane 17:3.

Lefase Leo le Lego Lefsifsing la Moya

7. Ke ka baka la’ng re nyaka tshedimošo ya moya gona bjale go feta lege e le neng pele?

⁷ Lehono re nyaka seetša sa moya go feta lege e le neng pele. Diporofeto tše swanago le tša Mateo kgaolo 24 le 2 Timotheo kgaolo 3 di bontšha gore re kgaufsi le bofelo bja tshepedišo ye ya dilo. Diporofeto tše le tše dingwe di boletše e sa pele ka dilo tšeo di boifišago tšeo di diregilego mehleng ya rena, tšeo di re dirago gore re tsebe gore re “mehleng ya bofêlô.” E le go phethagatša boporofeta bjoo, ngwaga-kgolo wo o wetšwe ke dikotsi ka go latelelana ga tšona. Bosenyi le bošoro bo gotše go fihla ditekanyong tšeo di tšhošago. Dintwa di tšere maphelo a fetago dimilione tše makgolo. Malwetši a bjalo ka AIDS yeo e boifšago, a hlasela ba dimilione, gomme ba ka bago 160 000 e le bao ba šetšego ba bolailwe ke AIDS kua United States e nnoši. Bophelo bja lapa bo senyegile gomme go ba le boitshwaro bjo bobotse dikopanong tša botona le botshadi go lebelelwa e le mo go fetilwego ke nako.

8. Ke boemo bofe bjo bo lebanego le batho gona bjale, gona ka baka la’ng?

⁸ Yo e kilego ya ba mongwaledi-pharephare wa Ditšhaba tše Kopanego, Javier Pérez de Cuéllar, o itše: “Boemo bja lefase bo nea bohlatse bjo bo boifišago bja gore bodiidi [bo senya] momagano ya makoko a batho.” O boletše gore “batho ba fetago [dimilione tše sekete] gona bjale ba phela bodiiding bjo bo šiišago” le gore se “se dirile gore dilo tšeo di bakago bonaba bjo bošoro di iphe matla ka mo go oketšegilego.” O boletše gore “ditlaišego tše tše šoro di dira gore ditharollo tše mebušo e ka di neago e be tša lefeela.” Le gona, mookamedi wa mokgatlo o mongwe o tumilego o tiišitše ka gore: “Bothata bja motheo bjo bo lebanego le lekoko la batho ke gore le thomile go se laolege.” Mantšu a Psalme 146:3 a rereša gakaakang: “Se boteng maxoši e lexo bana ba batho, bao xo sexo phološô xo bôná.”

9. Ke bomang bao ba ikarabelago kudu ka lefsifsi leo le khurumetšago batho, gomme ke mang yo a ka re fedišetšago tutuetšo ye?

⁹ Boemo lehono bo bjalo ka ge Jesaya 60:2 e boletše e sa pele: “Še-leo lefsifsi le khurumeditše lefase, boso bo thibile dithšabeng.” Lefsifsi leo le khurumeditšego karolo e kgolo kudu ya baagi ba lefase le bakwa ke ge ba sa monye seetša sa moya seo se tšwago go Jehofa. Le gona, sebaki se segolo sa lefsifsi la moya ke Sathane Diabolo le batemona ba gagwe, e lego manaba a magolo a seetša sa Modimo. Ke “balaola-mafase ba lefsifsi.” (Ba-Efeso 6:12) Bjalo ka ge 2 Ba-Korinthe 4:4 e bolela, Diabolo ke “modimo wa lefase lé,” yoo a ‘foufaditšego dipelo tša bao ba sa dumelego gore ba se bonegelwe ke lebone la Ebangedi ya letago la Kriste, Yena seswantšho sa Modimo.’ Ga go na pušo ya motho yeo e ka fedišago tutuetšo ya Sathane. Ke Modimo feela yo a ka e fedišago.

“Seetša se Sexolo”

10. Jesaya o boletše bjang e sa le pele gore mehleng ya rena seetša se be se tla hlabišetšwa batho?

¹⁰ Lega go le bjalo, gaešita lege lefsifsi le leso-leso le khurumetša batho ba bantši, Lentšu la Modimo le bile le porofetile go Jesaya 60:2, 3 ka gore: “Se’tša se Xo hlabêlaxo ké Yêna Morêna; xo bônala letaxô la xaxwe xodimo xa xaxo. Ba-ntlê ba tlo tla seetšeng sa xaxo.” Se gape se dumelelana le Jesaya kgaolo 2, yeo e holofetšago gore borapedi bjo bo edišeditšwego, bja therešo bja Jehofa bo be bo tla hlongwa mehleng ye ya bofelo, gomme, go etša ge Jes 60 ditemana 2 le 3 di bolela, “dithšaba tšohle di tlo thšoloxêla mo xo [bjona]. Merafo-rafo e tlo ya xôna è re: A re yeng, re rotoxêlê thabeng ya Morêna,” ke gore borapeding bja gagwe bjo bo phagamišitšwego bja therešo. Ka gona, gaešita lege lefase le laolwa ke Sathane, seetša seo se tšwago go Modimo se a hlabišwa gomme se lokolla mašaba lefsifsing.

11. Ke mang yo a bego a tla ba thwadi tabeng ya go bonagatša seetša sa Jehofa, gomme Simeone o mo hlaotše bjang?

¹¹ Boporofeta bja Jesaya 9:1 bo boletše e sa le pele gore Modimo o be a tla romela motho o mongwe lefaseng gore a tle a hlabiše seetša sa gagwe. E re: “Sethšaba [seo se bego se sepela] lefsifsing se bôna seetša se sexolo. Ba ba moriting wa lehu ba hlabêlwa ke seetša.” ‘Seetša se se segolo’ ke Seboleledi sa Jehofa, e lego Jesu Kriste. Jesu o itše: “Ké Nna seetša sa lefase. E a ntatêlaxo a ka se kê a sepela lefsifsing; ó tlo ba le seetša sa bophelô.” (Johane 8:12) Se se be se tsebja ke ba bangwe gaešita le ge Jesu e be e sa le ngwana e monyenyane. Luka 2:25 e bolela gore monna o mongwe yo a bitšwago Simeone e be e le “yo a lokilego le yo a boifago Modimo,” (NW) le gore “Môya o mokxêthwa o be o le xo yêna.” Ge Simeone a be a bona ngwana o monyenyane Jesu, o itše thapelong ya gagwe go Modimo: “Mahlô a-ka a bone phološô ya xaxo. Ye O e beilexo ya tlo bônwa ke dithšaba tšohle. E le seetša se-iša-kutollô-xo-ba-ntlê.”—Luka 2:30-32.

12. Ke neng Jesu a thomilego go tloša seširo sa lefsifsi leo le khurumetšago batho, gona bjang?

¹² Jesu o thomile go tloša šeširo sa lefsifsi bathong kapejana ka morago ga kolobetšo ya gagwe. Mateo 4:12-16 e re botša gore se se be se phethagatša Jesaya 8:23–9:1, yeo e bolelago ka “seetša se sexolo” seo se bego se tla thoma go bonegela batho bao ba sepelago lefsifsing la moya. Mateo 4:17 e re: “Ké lôna lebaka le Jesu a thomilexo ka lôna xo xoêlêla a re: Sokoloxang xobane mmušô wa maxodimo o batametše.” Ka go bolela ditaba tše di lokilego tša Mmušo wa Modimo, Jesu o sedimošitše batho mabapi le merero ya Modimo. O ‘tšweleditše bophelo le go se hwe ka seetša sa Ebangedi.’—2 Timotheo 1:10.

13. Jesu o ile a itlhalosa bjang, gona ke ka baka la’ng a be a ka dira bjalo ka kgodišego e kaalo?

¹³ Jesu o hlabišitše seetša sa Modimo ka potego. O itše: “Ke tlile mo lefaseng kè le seetša xore mang le mang e a ntumêlaxo a se kê a dula lefsifsing. . . . Xa nka ka bolêla ka la-ka. Tate e a nthomilexo ké Yêna a ntaetšexo tše ke di bolêlaxo kè botša batho. Xomme ke tseba xe taêlô ya xaxwe e le byôna bophelô byo bo sa felexo.”—Johane 12:44-50.

“Bophêlô bo be bo le mo xo Yêna”

14. Jesu o hlaolwa bjang go Johane 1:1, 2?

¹⁴ Ee, Jehofa o romile Morwa wa gagwe lefaseng gore a tle a be seetša sa go bontšha batho tsela e išago bophelong bjo bo sa felego. Ela hloko kamoo se se bontšhwago ka gona go Johane 1:1-16. Joh 1 Ditemana 1 le 2 di balega ka gore: “Mathomong E A bexo a le xôna ké Yêna LENTŠU. Xomme Yêna LENTŠU ó be a le xo Modimo. Xomme Yêna LENTŠU e be e le Modimo. Ké Yêna a bexo a le xôna mathomong.” Mo Johane o bitša Jesu pele e e-ba motho ka sereto “LENTŠU.” Se se hlaola modiro wo a bego a o dira bjalo ka Seboleledi sa Jehofa Modimo. Le gona, ge Johane a bolela gore “mathomong E A bexo a le xôna ké Yêna LENTŠU,” seo se bolela gore Lentšu e bile mathomo a mediro ya tlholo ya Jehofa, e lego “Yêna Mothôma-hlôlô-ya-Modimo.” (Kutollo 3:14) Boemo bja gagwe bjo bo phagamego kudu gare dibopiwa tša Modimo bo nea motheo wa kgonthe wa go bitšwa “modimo,” e lego yo matla. Jesaya 9:5 e mmitša “Modimo yo matla,” gaešita lege e se Modimo Ra-matla-ohle.

15. Ke tsebišo efe e oketšegilego yeo Johane 1:3-5 e e neago mabapi le Jesu?

¹⁵ Johane 1:3 e re: “Tšohle di dirilwe [ka] Yêna; ’me xo tše di dirilwexo xa xo se se sa kaxo sa dirwa ke Yêna.” Ba-Kolose 1:16 e bolela gore “tšohle tša kwa maxodimong le mo ’faseng di hlodilwe ka Yêna.” Johane 1:4 e bolela gore “Bophêlô bo be bo le mo xo Yêna; ’me bophêlô byoo e be e le sôna seetša sa batho.” Ka gona, dibopego ka moka tša bophelo di hlodilwe ka Lentšu; le gona, Modimo o dira gore batho ba sebe, bao ba hwago ba rue bophelo bjo bo sa felego ka Morwa wa gagwe. Ka kgonthe, Jesu ke yena yo matla yoo Jesaya 9:1 e mmitšago “seetša se sexolo.” Le gona, Johane 1:5 (NW) e re: “Seetša se phadima lefsifsing, eupja lefsifsi ga se la se fenya.” Seetša se emela therešo le toko, ka go fapana le lefsifsi leo le emelago phošo le go se loke. Ka go rialo Johane o bontšha gore lefsifsi le ka se fenye seetša.

16. Johane Mokolobetši o boletše bjang a šupa bogolo bja modiro wa Jesu?

¹⁶ Bjale Johane o bolela go tloga go Joh 1 temana 6 go ya go 9 gore: “Xo kile xwa tšwêlêla motho, e a romilwexo ke Modimo; leina la xaxwe ke Johane [Mokolobetši]. Ò be a tlile xo ba hlatse, a hlatsêla seetša, xore batho ba dumêlê ka yêna. [Johane] e be e se yêna seetša; se a se tletšexo e be e le xore a bê hlatse ya sôna seetša [Jesu]. Seetša-etša sa xo bônêxêla batho ké Yêna Mo-tla-faseng.” Johane o be a bolela a šupa Mesia yo a bego a e-tla, gomme o ile a lebiša balatedi ba gagwe Yena. Ka morago, batho ba mehuta ka moka ba ile ba fiwa sebaka sa go amogela seetša. Ka gona, Jesu o be a se a tlele feela go hola ba-Juda, eupja o be a tletše go hola batho ka moka—mohumi goba modiidi, go sa šetšwe morafe.

17. Johane 1:10, 11 e re botša eng ka boemo bja ba-Juda mehleng ya Jesu?

¹⁷ Joh 1 Ditemana 10 le 11 di tšwela pele ka gore: “Ò be a le xôna lefaseng, ’me lefase le dirilwe ke Yêna; xomme lefase xa la ka la mo tseba. A tla xo tša xaxwe; ’me ba xaxwe xa ba ka ba mo amoxêla.” Jesu nakong ya bophelo bja gagwe bja pele ga ge e ka ba motho, e bile yoo lefase la batho le bopilwego ka yena. Lega go le bjalo, ge a be a le lefaseng o ile a ganwa ke batho ba bantši ba e bego e le ba gabo, e lego ba-Juda. Ba ile ba se nyake gore bobe bja bona le boikaketši di pepentšhwe. Ba kgethile lefsifsi go e-na le seetša.

18. Johane 1:12, 13 e bontšha bjang gore ba bangwe ba be ba ka ba bana ba Modimo ba e-na le bohwa bjo bo kgethegilego?

¹⁸ Johane, go Joh 1 ditemana 12 le 13, o bolela gore: “Fêla, bohle ba ba mo amoxetšexo ó ba neile matla a xo ba bana ba Modimo. Ké bao ba xo dumêla Leina la xaxwe. Ké bao ba sa kaxo ba tswalwa ka madi le ka nama le ka thatô ya monna; ké bao ba xo tswalwa ke Modimo.” Ditemana tše di bontšha gore sa pele balatedi ba Jesu e be e se bana ba Modimo. Pele Kriste a e-tla lefaseng, go ba morwa mo go bjalo goba gaešita le kholofelo ya legodimong di be di se tša bulegela batho. Eupja ka mohola wa sehlabelo sa topollo sa Kriste yo ba mo dumetšego, batho ba bangwe ba ile ba amogelwa gore e be bana ba Modimo gomme ba kgona go hwetša kholofelo ya go phela e le dikgoši gotee le Kriste Mmušong wa Modimo legodimong.

19. Ke ka baka la’ng Jesu a le boemong bjo bobotse kudu bja go bonagatša letago la Modimo go etša ge go bontšhwa go Johane 1:14?

¹⁹ Joh 1 Temana 14 e a hlalosa: “’Me Yêna LENTŠU a ba nama a tla a axa le rena; ra boxêla letaxô la xaxwe, letaxô la Mo-tswala-esi wa Tat’axwe.” Ge a le mo lefaseng, Jesu o bonagaditše letago la Modimo kamoo Morwa a nnoši wa leitšibulo wa Modimo a bego a ka dira ka gona. Ka baka leo, ka tsela e kgethegilego, o be a swanelega gabotse kudu go utollela batho Modimo le merero ya Gagwe.

20. Go etša ge go ngwadilwe go Johane 1:15, Johane Mokolobetši o re botša’ng mabapi le Jesu?

²⁰ Se se latelago, moapostola Johane o ngwala go Joh 1 temana 15 gore: “Johane [Mokolobetši] ó hlatsêla à xoêlêla a re: Ké Yêna yo ke mmoletšexo ka re: E a nthlatlamaxo, ke e a bexo a nthakile-pele, xobane ó be a le xôna, nna kè sešo ka ba xôna.” Johane Mokolobetši o belegwe dikgwedi tše tshelelago pele Jesu a belegwa e le motho. Eupja Jesu o dirile mediro e mentši kudu go feta yeo Johane a e dirilego, mo e lego gore o rakile Johane pele ka tsela e nngwe le e nngwe. Johane o dumetše gore Jesu o bile gona pele gagwe, ka ge Jesu a bile gona pele e ka ba motho.

Dimpho tše di Tšwago go Jehofa

21. Ke ka baka la’ng Johane 1:16 e bolela go re hwetša “botho bjo bo sa swanelago godimo ga botho bjo bo sa swanelago”?

²¹ Johane 1:16 (NW) e a hlalosa: “Rena ka moka re amogetše botho bjo bo sa swanelago godimo ga botho bjo bo sa swanelago botlalong bja gagwe.” Gaešita lege batho ba belegelwa sebeng ka baka la go se abela go tšwa go Adama, Jehofa o rera go senya tshepedišo ye ya dilo, go phološetša ba dimilione lefaseng le lefsa, go tsoša bahu le go tloša sebe le lehu, e lego moo go feleletšago ka bophelo bjo bo sa felego lefaseng la paradeise. Ditšhegofatšo tše ga di swanele batho ba sebe, le gona ga ba di hwetše e le meputso. Ke dimpho tše di tšwago go Jehofa ka Kriste.

22. (a) Ke’ng seo mpho e kgolo-kgolo ya Modimo e se dirago gore se kgonege? (b) Ke taletšo efe yeo re laletšwago ka yona ka pukung ya mafelelo ya Beibele?

²² Ke mpho efe e kgolo-kgolo yeo e dirago gore se ka moka se kgonege? “Modimo ó ratile lefase [la batho] xakaakaa, a bá a le nea Morwa wa xaxwe e a tswetšwexo à nnoši, xore mang le mang e a mo dumetšexo a se kê a lahlêxa, a bê le bophelô byo bo sa felexo.” (Johane 3:16) Ka go rialo, tsebo e nepagetšego ya go tseba Modimo le Morwa wa gagwe, “Yêna mong wa bophelô,” e bohlokwa go bao ba nyakago seetša sa moya le bophelo bjo bo sa felego. (Ditiro 3:15) Ke ka baka leo puku ya mafelelo ya Beibele e dirago taletšo e latelago go bohle ba ratago therešo le ba nyakago bophelo: “Tlaa! Le e a kwaxo a ke a re: Tlaa! Le e a nyorilwexo a a tlê a tšeê meetse a bophelô à fo fiwa fêla.”—Kutollo 22:17.

23. Batho bao ba swanago le dinku ba tla dira’ng ge ba tla seetšeng?

²³ Batho ba ikokobeditšego, bao ba swanago le dinku ga ba tle feela seetšeng sa lefase, eupja ba latela seetša seo: “Xe a nthšitše dinku tša xaxwe ka moka, ó [ye] a di ete-pele, dinku di latele, xobane di tseba [go kwala ga therešo ka go] lentšu la xaxwe.” (Johane 10:4) Ka kgonthe, ba thabela go ‘tšea ka mohlala wa gagwe’ ka gobane ba a tseba gore go dira bjalo go bolela bophelo bjo bo sa felego go bona.—1 Petro 2:21.

O tla Araba Bjang?

◻ Ke mehuta efe e mebedi ya seetša yeo e tšwago go Jehofa?

◻ Ke ka baka la’ng tshedimošo ya moya e le ya bohlokwa lehono?

◻ Ke ka tsela efe Jesu e bego e le “seetša se sexolo”?

◻ Johane kgaolo 1 e re botša’ng ka Jesu?

◻ Ke dimpho dife tše di tšhologelago go bao ba latelago seetša sa lefase?

[Seswantšho go letlakala 10]

Simeone o bitša Jesu “seetša se-iša-kutollô-xo-ba-ntlê”