Opelela Jehofa Ditumišo

“Ke tlo opelela Jehofa; gobane o godišitšwe gagolo.”—EKISODO 15:1, PK.

1. Ke dika dife tša Jehofa tšeo di re neago lebaka la go mo tumiša?

PSALME 150 e nea taelo ya go tumiša Jehofa goba Jah ka makga a 13. Temana ya mafelelo e balega ka gore: “Tšohle tše di bušago moya, retang Jehofa! Haleluya!” (PK) Bjalo ka Dihlatse tša Jehofa, re a tseba gore Jehofa o swanelwa ke gore re mo tumiše. Ke Mmuši wa Legohle, Yo Godimo-dimo, Kgoši ya bosafelego, Mmopi wa rena, Mohlokomedi wa rena. Ke yo a se nago yo a lekanago le yena, ke moswana-noši, yo a sa bapetšwego le selo le yo a se nago thaka ka ditsela tše dintši. Ke yo a nago le bohlale bjohle, yo matla ka moka, o phethagetše tokeng gape ke mothofatšo wa lerato. Ka godimo ga tšohle ke yo a lokilego; ke yo a botegago. (Luka 18:19; Kutollo 15:3, 4) Na ke yo a swanelwago ke go tumišwa ke rena? Ruri go tloga go le bjalo!

2. Re na le mabaka afe a go bontšha tebogo go Jehofa?

² Jehofa ga a swanelwe feela ke borapedi bja rena le tumišo eupja gape o swanelwa ke ditebogo tša rena bakeng sa dilo ka moka tšeo a re diretšego tšona. Ke Monei wa “’neô tšohle tše botse.” (Jakobo 1:17) Ke Sediba, Mothopo wa bophelo ka moka. (Psalme 36:9) Dilo ka moka tšeo re di thabelago bjalo ka ditho tša morafe wa batho di tšwa go yena, ka ge e le Mmopi wa rena yo Mogolo. (Jesaya 42:5) Gape ke Monei wa ditšhegofatšo ka moka tša moya tšeo di tlago go rena ka moya wa gagwe, mokgatlo wa gagwe le ka Lentšu la gagwe. Re na le tebalelo ya dibe motheong wa go nea ga gagwe Morwa wa gagwe bjalo ka topollo ya rena. (Johane 3:16) Re na le kholofelo ya Mmušo ya ‘magodimo a mafsa le lefase le lefsa mo toko e tlago go aga gona.’ (2 Petro 3:13) Re na le tirišano e botse le Bakriste-gotee le rena. (Ba-Roma 1:11, 12) Re na le tokelo le ditšhegofatšo tša go ba Dihlatse tša gagwe. (Jesaya 43:10-12) Gape re na le tokelo e bohlokwa ya thapelo. (Mateo 6:9-13) Therešong re na le mabaka a mantši a go leboga Jehofa!

Ditsela Tšeo ka Tšona re ka Tumišago Jehofa

3. Ke ka ditsela dife tše fapa-fapanego re ka tumišago Jehofa le go bontšha tebogo ya rena go yena?

³ Bjalo ka bahlanka ba ineetšego ba Jehofa, re ka mo tumiša le go bontšha bjang tebogo ya rena? Re ka dira bjalo ka go ba le karolo bodireding bja Bokriste—ka go nea bohlatse ka ntlo le ntlo, ka go dira maeto a go boela, ka go swara dithuto tša Beibele le ka go swarega ka go nea bohlatse setarateng. Gape re ka mo tumiša ka go nea bohlatse bjo bo sa rulaganyetšwago nako lege e ka ba efe ge sebaka se itšweletša. Se sengwe gape, re ka tumiša Jehofa ka boitshwaro bja rena bjo bobotse, gaešita le ka tsela ya bothakga le ya boipoetšo yeo re aparago le go itokiša ka yona. Dihlatse tša Jehofa di ile tša tumišwa gantši ka go ba tše di beago mohlala ditabeng tše. Go feta moo, re ka tumiša Jehofa le go mo leboga ka thapelo.—Bona 1 Koronika 29:10-13.

4. Ke tsela efe yeo e lego e botse kudu ya ditsela tšeo ka tšona re ka tumišago Tatago rena wa legodimong yo lerato?

⁴ Go tlaleletšeng go se, e nngwe ya ditsela tše bohlokwa kudu tšeo ka tšona re ka tumišago Tatago rena wa legodimong yo lerato ke ka go mo reta le go reta le dika tša gagwe tše di botse ka dikopelo tše bose tša Mmušo. Bo-ra-mmino ba bantši le bahlami ba dumela gore seletšo se sebotse sa mmino ke lentšu la motho. Batsebi go tša mmino wa classic ba duma go ngwala diopera ka gobane go na le kgotsofalo e kgolo kudu go theetšeng lentšu leo le hlatlošitšwego moopelong.

5. Ke ka baka la mabaka afe re swanetšego go tšeela go opela ga rena dikopelo tša Mmušo godimo?

⁵ Jehofa o swanetše go ba a thaba gakaakang go theetša batho ba opela, kudu-kudu ge ba opela dikopelo tša tumišo le tebogo! Ka gona-ge, ruri re swanetše go tšeela godimo go opela ga rena dikopelo tša Mmušo dipokanong tša rena tše di fapa-fapanego—dibokeng tša phuthego, dikopanong tša tikologo, matšatšing a kgethegilego a kopano, dikopanong tša selete le dikopanong tša ditšhaba-tšhaba. Puku ya rena ya dikopelo e tletše ka melodi yeo e kgahlišago e le ka kgonthe, yeo botse bja yona bo tumišwago leboelela ke batho ba ka ntle. Ge re ikgafela ka mo go oketšegilego moyeng wa go opela dikopelo tša Mmušo e ba mo re thabišago ba bangwe le go ikhola rena ka noši.

Go Opelela Jehofa Ditumišo Mehleng ya Beibele

6. Ba-Isiraele ba ile ba bontšha bjang tebogo ya bona bakeng sa phološo ya bona Lewatleng le le Khwibidu?

⁶ Lentšu la Modimo le re botša gore Moše le ba-Isiraele ka moka ba ile ba opela ka mokgwa wa phenyo ka baka la go phološwa madireng a Farao Lewatleng le le Khwibidu. Kopelo ya bona e be e thoma ka mantšu a: “Ke tlo opelela Jehofa; gobane o godišitšwe gagolo; dipere le banamedi ba tšona o di ušeditše lewatleng. Jehofa ke matla a-ka le kopelo ya-ka, gomme o bile poloko ya-ka. Ke yena Modimo wa-ka, ke tlo mo tumiša; ke Modimo wa tate, ke tlo mo godiša.” (Ekisodo 15:1, 2, PK) Re ka kgona go akanya phišego le lethabo tša ba-Isiraele ge ba be ba dutše ba opela mantšu ao ka morago ga go phološwa ga bona ka mohlolo!

7. Ke ditiragalo dife tše dingwe tše di lemogegago tšeo Mangwalo a Sehebere a bolelago ka tšona ka ba-Isiraele bao ba tumišago Jehofa ka go opela?

⁷ Go 1 Koronika 16:1, 4-36, re bala gore Jehofa o ile a tumišwa ka moopelo le ka go bapalwa ga diletšo tša mmino ge Dafida a be a tliša Areka Jerusalema. Yeo e be e tloga e le nako e thabišago. Gape go be go e-na le kopelo ya tumišo yeo e lebišitšwego go Jehofa yeo e bego e sepedišana le mmino wa diletšo nakong ya ge Kgoši Salomo a be a neela tempele ya kua Jerusalema. Re bala go 2 Koronika 5:13, 14 (PK) gore: “Gomme baletši ba diterompeta, le baopedi ba ela gotee, ba kwala bjalo ka ge eka ke lentšu la motho o tee, ba tumiša Jehofa, ba mo leboga gomme yana ya re ge ba hlatloša mantšu a diterompeta, le a dikimbale, le a diletšo tše dingwe, ba tumiša Jehofa, ba re: Ke Yo botho, gomme kgaugelo ya gagwe ke e sa felego! ngwako, e lego ngwako wa Jehofa wa tlala leru.” Seo se bontšha’ng? Se bontšha gore Jehofa o be a theeditše tumišo ye e botse le gore gape o ile a kgahlišwa ke seo bjalo ka ge se ile sa bontšhwa ke leru le sa tlwaelegago. Ka morago, dihlopha tše pedi tša mmino di ile tša opela nakong ya go kgakolwa ga maboto a Jerusalema mehleng ya Nehemia.—Nehemia 12:27-42.

8. Ke’ng seo se bontšhago gore go opela go be go tšeelwa godimo ke ba-Isiraele?

⁸ Ge e le gabotse, go opela e be e le karolo e bohlokwa kudu ya borapedi tempeleng mo e lego gore ba-Lefi ba 4 000 ba be ba hlaoletšwe tirelo ya mmino. (1 Koronika 23:4, 5) Wo o be o hlatlolana le baopedi. Mmino, kudu-kudu baopedi, o be o tšea sebaka sa bohlokwa borapeding, ge e le gabotse e se go nweletša ditaba tše boima kudu tša Molao, eupja e le go tšweletša moya o botse bakeng sa borapedi. Se se ile sa thuša ba-Isiraele go rapela Jehofa ka tsela ye e tletšego phišego. Ela hloko tokišetšo le go šetša ditaba ka botlalo tšeo di bego di gafetšwe karolo ye: “Gomme palo ya bona gotee le banababo bona, ba ba rutilwego dikoša tša Jehofa, bao ka moka e bego e le bakgoni dikošeng, e be e le ba makgolo a mabedi le masome a seswai.” (1 Koronika 25:7, PK) Hlokomela kamoo ba ilego ba tšeela go opelela Jehofa tumišo godimo ka gona. Ba be ba tlwaeditšwe go opeleng gomme e bile e le ditsebi!

9. Ke go gatelela gofe mo go newago taba ya moopelo ka Mangwalong a Bakriste a Segerika?

⁹ Ge re e-tla lekgolong la pele la nywaga la mehla ya rena, re hwetša’ng? Jesu, bošegong bjo a ekilwego ka bjona, a e-na le ditaba tše dintši gakaakaa tše boima kgopolong ya gagwe, o be a sa dutše a e-kwa go nyakega ga go phetha monyanya wa Paseka le go hlongwa ga Segopotšo sa lehu la gagwe ka go opelela Jehofa ditumišo. (Mateo 26:30) Gape re bala gore “è le mašexo-xare” Paulo le Silase ka morago ga gore ba otlwe o šoro le go golegwa ‘ba ile ba rapela le go opelela Modimo difela; bagolegwa ba theeditše.’—Ditiro 16:25.

Go Opela Ditumišo—Karolo ya Bohlokwa ya Borapedi bja Rena

10. Ke ditaelo dife tšeo Lentšu la Modimo le di neago ge e le mabapi le go mo tumiša ka kopelo?

¹⁰ Na mohlomongwe o nagana eka go opela dikopelo tša Mmušo ga se gabohlokwa ka mo go lekanego gore o ka go nea tlhokomelo e feletšego e tšwago pelong? Ge e ba go le bjalo, na ga se wa swanela go naganišiša taba ye lefsa ka go bona bohlokwa bjoo Jehofa Modimo le Jesu Kriste ba bo beago tabeng ya go opela ditumišo? Ee, Lentšu la Modimo le tletše ka ditaelo tša go tumiša Jehofa le go mo opelela ditumišo! Ka mohlala, go Jesaya 42:10 (PK) re a bala: “Opelelang Jehofa sefela se sefsa, mo tumišeng dipheletšong tša lefase, lena ba le sepelago lewatleng, le tšohle tše di lego go lona; lena dihlakehlake le ba ba lego go tšona!”—Bona gape le Psalme 96:1; 98:1.

11. Ke kgothatšo efe yeo moapostola Paulo a re neilego yona ge e le ka go opela?

¹¹ Moapostola Paulo o be a tseba gore go opela go ka tsoša meoya ya rena, ka gona o ile a re eletša gabedi tabeng yeo. Re bala go Ba-Efeso 5:18, 19 gore: “Le fêlê Le boledišana ka dipsalme le ka difela le ka dikôpêlô tša Môya; Le ôpêlêlê Morêna Le mminêlê ka dipelong tša lena.” Le gona re bala go Ba-Kolose 3:16 gore: “Lentšu la Kriste a le axê mo xo lena wa xo Le humiša. Le rutanê, Le eletšanê ka bohlale byohle; xomme ka xo leboxa Le binêlê Morêna dipelong tša lena dipsalme le dikôpêlô le difela tša Môya.”

12. Ke mehlala efe yeo re nago le yona ya dikopelo tša rena yeo e re thušago go rutana le go eletšana?

¹² Hlokomela gore Paulo lebakeng le lengwe le le lengwe o dira ditšhupetšo leboelela go moopelo ge a bolela ka ‘dipsalme, ditumišo go Modimo, dikopelo tša moya le go opela mmino go tšwa dipelong.’ Gape, o rola mantšu a gagwe ao a lebišitšwego go ba-Kolose ka go bolela gore ka mokgwa wo re ka ‘rutana le go eletšana.’ Le gona re tloga re dira seo, bjalo ka ge go ka bonwa dihlogong tša dikopelo tša rena—“Tlholo ka Moka, Reta Jehofa!” (kopelo 5) “Tiang le se Šišinyege!” (kopelo 10) “Thabelang Kholofelo ya Mmušo!” (kopelo 16) “Le se ke la ba Boifa!” (kopelo 27) “Tumišang Jehofa Modimo wa Rena!” (kopelo 100), go nea mehlala ye e sego kae feela.

13. “Sehlopha sa molaki e a bôtêxaxo yo bohlale” se bontšhitše bjang bohlokwa bja go opela e le karolo ya borapedi bja rena?

¹³ Ka go dumelelana le ditaelo tše, “molaki e a bôtêxaxo yo bohlale” o rulagantše gore dipokano tša rena—diboka tša phuthego, dikopano tša tikologo, matšatši a kgethegilego a kopano, dikopano tša selete le dikopano tša ditšhaba-tšhaba—di bulwe le go phethwa ka go opelwa ga dikopelo tša Mmušo. (Mateo 24:45) Go oketša moo, dikopelo di rulagantšwe gore di opelwe ka dinako tše dingwe nakong ya dipokano tše. Ka ge diboka tša rena gantši di thoma ka go opelwa ga kopelo ya Mmušo, na ga se ra swanela go kgonthišetša gore re fihla ka nako, ka pela ka mo go lekanego e le gore re kopanele karolong yeo ya borapedi bja rena? Le gona ka ge diboka di phethwa ka moopelo, na ga se ra swanela go dula go ba go fihla kopelong ya go phetha le thapelo yeo e latelago gatee-tee ka morago ga yona?

14. Ke mehlala efe yeo re nago le yona ya dikopelo tšeo di swanelago tšeo di kgethwago bakeng sa mananeo a rena?

¹⁴ Dikopelo tšeo di opelwago dibokeng tša rena di kgethilwe ka kelohloko gore di dumelelane le lenaneo. Ka mohlala, Dikopanong tša Selete tša “Thuto ya Modimo” ka 1993, kopelo 191, “Rata Therešo,” yeo e kgothaletšago Bakriste go lwantšhana le Sathane, lefase le nama ya sebe, e ile ya latela gatee-tee dipolelo tše tharo tšeo di bego di bolela ka manaba a. Ka mo go swanago, kopelo 164, “Bana ke Dimpho tše Botse tše Tšwago go Modimo,” yeo e tletšego ka dikeletšo tšeo di lebišitšwego go batswadi, e ile ya latela gatee-tee ka morago ga polelo yeo e ilego ya gatelela boikarabelo bja batswadi bja go tlwaetša bana ba bona. Kopelo 70, “Ekišang Jeremia,” e ile ya opelwa pele ga lelokelelo la dipolelo tšeo di theilwego diporofetong tša Jeremia. Le gona ka morago ga tšhiedišano yeo e bego e le mabapi le dikarolo tše di fapa-fapanego tša bodiredi bja rena bja Mmušo go ile gwa latela kopelo 156, “Ke a Rata,” e lego kopelo yeo e sekametšego tirelong kudu. Tlhokomelo e swanago e a bontšhwa ge go kgethwa dikopelo bakeng sa Thuto ya Morokami, Seboka sa Tirelo le Sekolo sa Bodiredi sa Pušo ya Modimo. Se se bontšha gore ge bagolo ba nea dipolelo tša phatlalatša gomme ba laetša kopelo yeo e tlago go dirišwa go bula lenaneo, ba swanetše go kgetha kopelo yeo e swanelago sehlogo sa polelo ya bona.

15. Modula-setulo wa seboka a ka godiša bjang tebogo bakeng sa kopelo yeo e tlago go opelwa?

¹⁵ Modula-setulo ge a tsebiša kopelo yeo e tlago go opelwa a ka godiša tebogo bakeng sa kopelo ka go nea sehlogo sa yona. Ga re opele dinomoro eupja re opela melaetša ya Mangwalo. Gape go tla thuša phuthego go ba le tebogo e oketšegilego ka kopelo ge e ba lengwalo leo le ngwadilwego sehlogong seo le tsebišwa. Se sengwe gape, mantšu a sego kae e ka ba a swanetšego, go etša go bolela gore ka moka re swanetše go tsena moyeng wa kopelo.

Bontšha go Leboga go Loka ga Jehofa ka go Opela

16. Re ka tsena bjang moyeng wa dikopelo tša rena?

¹⁶ Ka ge mantšu a dikopelo tša rena tša Mmušo a e-na le bohlokwa bjo bogolo, re swanetše go bea tlhokomelo kudu mantšung ge re dutše re di opela. Re rata go tsena moyeng wa kopelo e nngwe le e nngwe. Tše dingwe go swana le tšeo di bolelago ka lerato, seenywa sa moya, ke tšeo di kgomago pelo. (Ba-Galatia 5:22) Tše re di opela ka matla le ka borutho. Tše dingwe ke tša lethabo, gomme re swanetše go leka go di opela ka lethabo. Tše dingwe gape ke dikopelo tša mogwanto gomme tše di swanetšwe go opelwa ka phišego le ka kgodišego e matla. Sekolong sa rena sa Bodiredi sa Pušo ya Modimo, re eletšwa gore re bontšhe borutho le maikwelo gaešita le phišego dipolelong tša rena. Go bontšha borutho, maikwelo le phišego ge re opela dikopelo tša rena go bohlokwa kudu le go feta.

17. (a) Ke kgalemelo efe yeo e neilwego ba-Isiraele ba sa botegego yeo re ka se kego ra nyaka gore e šome moopelong wa rena? (b) Go ba le mafelelo afe ge e ba re tšeela godimo keletšo yeo e lego ka gare ga dikopelo tša rena?

¹⁷ Ge e ba re be re ka opela dikopelo tša rena tša Mmušo re naganne ka dilo tše dingwe, re sa kwešiše ka mo go tletšego seo se bolelwago ke mantšu, na re be re ka se be bao ka tsela e itšego re swanago le ba-Isiraele ba sa botegego bao ba ilego ba kgalemelwa ka gobane ba be ba tumiša Modimo ka melomo ya bona, mola dipelo tša bona di be di le kgole le yena? (Mateo 15:8) Ga re nyake gore kgalemelo yeo e šome tseleng ya rena ya go opela dikopelo tša Mmušo, na ga go bjalo? Ka go dira se se swanetšego go opeleng dikopelo tša rena tša Mmušo, re ka se tutuetše feela rena ka noši eupja re tla tutuetša le bao ba re dikologilego, go akaretša bafsa. Ee, ge e ba ka moka bao ba opelago Diholong tša rena tša Mmušo ba be ba tšeela molaetša woo dikopelo tše di o huperego godimo, se e be e tla ba kgothatšo e matla ya go ba ba fišegago bodireding le go phema mereo ya go dira phošo.

18. Ke mafelelo afe ao go opelwa ga dikopelo tša Mmušo go ilego gwa ba le ona go mosadi yo mongwe?

¹⁸ Nako le nako, batho ba ka ntle ba kgahlišwa ke go opela ga rena dikopelo tša Mmušo. Morokami o kile wa gatiša taba ye: “Gore go opela [ga rena] gape go ka thuša go iša batho tsebong ya Jehofa Modimo go ile gwa bontšhwa ke phihlelo ya mosadi yo a ilego a kolobetšwa ka 1973 Kopanong ya ‘Phenyo ya Modimo’ kua Lepatlelong la Yankee, motseng-mogolo wa New York. O ile Holong ya Mmušo ya tikologong la mathomo a nnoši gomme a dula a theetša diboka ka bobedi. Ge phuthego e be e opela . . . ‘Lebelelang Moputsong!,’ o ile a kgahlišwa kudu ke mantšu gotee le tsela yeo a bego a opelwa ka yona mo a ilego a phetha ka gore mo ke moo a bego a nyaka go ba gona. Ka morago ga moo o ile a batamela yo mongwe wa Dihlatse a kgopela thuto ya Beibele, gomme [o] ile a tšwela pele ka go se kgaotše go ba go fihla a e-ba hlatse ya Mokriste ya Jehofa.”

19. Ke kgothatšo efe ya mafelelo yeo e neilwego ge e le mabapi le go ka opela dikopelo tša Mmušo ka pelo ka moka?

¹⁹ Dibokeng tša rena tše dintši, go na le dibaka tše sego kae kudu bakeng sa batheetši gore ba hlalose maikwelo a bona le tebogo. Eupja ka moka ga rena re ka bontšha tsela yeo re ikwago ka yona ka go loka ga Jehofa ka go kopanela ka pelo ka moka go opeleng dikopelo tša Mmušo. Ka ntle le moo, ge re kopana gotee, na ga se ra thaba? Re swanetše go ikwa bjalo le ge re opela! (Jakobo 5:13) Ruri, go fihla bokgoleng bjo ka bjona re lebogago go loka ga Jehofa le botho bja gagwe bjo bo sa re swanelago, re tla mo opelela go fihla bokgoleng bjoo ditumišo ka pelo ka moka.

O Araba Bjang?

◻ Mabaka a mabedi a motheo ke afe a go tumiša Jehofa?

◻ Re ka tumiša Jehofa ka ditsela dife tše di fapa-fapanego?

◻ Ke tsela efe yeo e lego e botse kudu ya ditsela tšeo ka tšona re ka tumišago Jehofa?

◻ Ke mehlala efe ya Mangwalo ye re nago le yona ya go tumiša Jehofa ka kopelo?

◻ Re ka dira bjang se se swanetšego go opeleng ga rena dikopelo tša Mmušo?

[Lepokisi go letlakala 11]

Thabelang Dikopelo Tšeo!

Go bonagala eka ba bangwe ba na le bothata bja go ithuta dikopelo tše mmalwa. Lega go le bjalo, diphuthego tše dingwe ga se tša ka tša ba le bothata bjo bogolo go opeleng tše dintši tša dikopelo tše. Mohlomongwe boitekonyana bjo oketšegilego bja go ithuta seo mathomong se bonagalago se sa tlwaelega e ka ba sohle seo se nyakegago. Ka morago ga ge e tlwaelane le dikopelo tše, gantši phuthego e di rata go feta tšeo go sa kago gwa nyaka boiteko gore e ithute tšona. Ka gona bohle ka phuthegong ba ka di opela ka kgodišego. Ee, ba ka thabela dikopelo tšeo!

[Lepokisi go letlakala 12]

Opelang Dikopelo tša Mmušo Dipokanong tša Bogwera

Go opela ga rena dikopelo tša Mmušo ga se gwa swanela go lekanyetšwa feela Holong ya Mmušo. Paulo le Silase ba ile ba opelela Jehofa ditumišo ge ba be ba le kgolegong. (Ditiro 16:25) Le gona morutwana Jakobo o itše: “Na go na lege e le mang yo a thabilego? A a opelele Modimo ditumišo.” (Jakobo 5:13, mongwalo wa tlase wa NW) Yo mongwe le yo mongwe dipokanong tša bogwera o thabile. Ka gona ke ka baka la’ng o sa opele dikopelo tša Mmušo? Se e ka ba se se kgahlišago kudu ge e ba moopelo o ka sepedišana le piano goba katara. Ge e ba go se bjalo, go na le dikhasete tša piano tša dikopelo tša rena tša Mmušo; malapa a mantši a Dihlatse a na le alepamo ya dikhasete tše. Ga di thuše feela tabeng ya go sepedišana le moopelo eupja gape ke tše di swanetšego bakeng sa mmino o botse wo o bapalelwago tlase go dutše go hlamulwa.

[Seswantšho go letlakala 8, 9]

Ka morago ga go phološwa ga bona Lewatleng le le Khwibidu ba-Isiraele ba ile ba bontšha lethabo la bona ka go opela

[Seswantšho go letlakala 10]

Kopelo ya lethabo ke karolo ya borapedi bja Bokriste lehono