E-bang le Kwelobohloko e Lerato
“Ikapešeng maikwelo a lerato a kwelobohloko le botho.”—BA-KOLOSE 3:12, NW.
1. Ke ka baka la’ng go e-na le go nyakega mo gogolo ga kwelobohloko lehono?
LE KA mohla pele historing ga se gwa ka gwa ba le batho ba bantši gakaakaa bao ba nyakago thušo ya kwelobohloko. Ka ge ba lebeletšane le bolwetši, tlala, go hloka mošomo, bosenyi, dintwa, mojano le dikotsi tša tlhago, ba dimilione ba nyaka thušo. Eupja go na le bothata bjo e lego bjo bogolo kudu, gomme bjona ke boemo bja batho bja moya bja tlalelo. Sathane yo a tsebago gore nako ya gagwe ke e kopana, ke “moaroši wa lefase ka moka le go agilwego go lona.” (Kutollo 12:9, 12, NW) Ka gona, bao ba lego ka ntle ga phuthego ya Bokriste ya therešo ke bona bao ka mo go kgethegilego ba lego ba kotsing ya go lahlegelwa ke maphelo a bona, gomme Beibele ga e nee kholofelo lege e le efe ya tsogo bakeng sa bao ba bolawago letšatšing leo le tlago la Modimo la kahlolo.—Mateo 25:31-33, 41, 46; 2 Ba-Thesalonika 1:6-9.
2. Ke ka baka la’ng Jehofa a lesitše go senya ba kgopo?
2 Lega go le bjalo, go fihlela iring ye ya mafelelo, Jehofa Modimo o tšwela pele a bontšha go se fele pelo le kwelobohloko go ba ba sa lebogego le ba kgopo. (Mateo 5:45; Luka 6:35, 36) O dirile se ka baka la lebaka le le swanago le leo ka lona a ilego a diega go otla setšhaba se se sa botegego sa Isiraele. “Ka bophelô bja-ka—xo bolêla Morêna Modimo Mong wa bohle—ruri xa ke kxahlwe ke lehu la mo-dira-dibe. Se se nkxahlaxo ké xe mo-dira-dibe à boa, a lahla tsela yeo ya xaxwe, a phela. Boang! Boang! Le lahlê ditsela tša lena tše mpe. Le hwêla’ng, lena ba moloko wa Isiraele?”—Hesekiele 33:11.
3. Ke mohlala ofe wo re nago le wona wa kwelobohloko ya Jehofa go bao e sego batho ba gagwe, gomme ke’ng seo re ithutago sona go se?
3 Kwelobohloko ya Jehofa e ile ya katologela gape le go ba-Ninife ba kgopo. Jehofa o ile a roma moporofeta wa gagwe Jona go yo ba lemoša ka tshenyego yeo e bego e batamela. Ba ile ba gata mogato o nepagetšego mabapi le boboledi bja Jona gomme ba itshola. Se se ile sa tutueletša Modimo wa kwelobohloko, Jehofa, go lesa go senya motse ka nako yeo. (Jona 3:10; 4:11) Ge e ba Modimo a ile a kwela ba-Ninife bohloko, e lego bao ba ka bego ba ile ba ba le tebelelo ya tsogo, o swanetše go ba a kwela bohloko gakaakang batho bao lehono ba lebeletšanego le tshenyego ya ka mo go sa felego!—Luka 11:32.
Modiro wo go sa Kago gwa ba le wo o Swanago le Wona wa Kwelobohloko
4. Jehofa o bontšha bjang kwelobohloko go batho lehono?
4 Ka go dumelelana le semelo sa gagwe sa kwelobohloko, Jehofa o ile a laela Dihlatse tša gagwe gore di tšwele pele di etela magagabo tšona ka “Ebangedi yé ya mmušô.” (Mateo 24:14) Le gona ge batho ba arabela ka tebogo modirong wo wo o phološago bophelo, Jehofa o bula dipelo tša bona gore ba kwešiše molaetša wa Mmušo. (Mateo 11:25; Ditiro 16:14) Ka go ekiša Modimo wa bona, Bakriste ba therešo ba bontšha kwelobohloko e lerato ka go boela go ba ba thabelago, ba ba thuša moo go kgonegago ka thuto ya Beibele. Ka baka leo, ka 1993 Dihlatse tša Jehofa tša ka godimo ga dimilione tše nne le seripa, dinageng tše 231 di dirišitše diiri tša ka godimo ga tše dimilione tše sekete boboleding bja ntlo le ntlo le go ithuta Beibele le magagabo tšona. Ba ba ba sa tšwago go thabela le bona ba na le sebaka sa go neela maphelo a bona go Jehofa le go tlatša Dihlatse tša gagwe tše di kolobeditšwego. Ka baka leo, le bona ba amogela boikarabelo bja modiro wo wo go sa kago gwa ba le wo o swanago le wona wa kwelobohloko ka baka la bao go letetšwego gore e be barutiwa ba ba sa dutšego ba tantšwe lefaseng le le hwago la Sathane.—Mateo 28:19, 20; Johane 14:12.
5. Ge kwelobohloko ya Modimo e fihlile tekanyong ya yona e phagamego, bodumedi bjo bo emelago Modimo ka mo go fošagetšego bo tla diragalelwa ke’ng?
5 Kgaufsinyane Jehofa o tla dira bjalo ka “Moxale dintweng.” (Ekisodo 15:3) Ka baka la kwelobohloko bakeng sa leina la gagwe le bakeng sa batho ba gagwe, o tla fediša bokgopo gomme a hloma lefase le lefsa la go loka. (2 Petro 3:13) Ba pele bao ba tlago go welwa ke letšatši la bogale bja Modimo e tla ba dikereke tša Bojakane. Go etša ge Modimo a se a ka a šireletša tempele ya gagwe ka noši kua Jerusalema seatleng sa kgoši ya Babele, ka gona a ka se ke a šireletša mekgatlo ya bodumedi yeo e ilego ya mo emela ka mo go fošagetšego. Modimo o tla tsenya dipelong tša ditho tša Ditšhaba tše Kopanego gore di senye Bojakane le dibopego tše dingwe ka moka tša bodumedi bja maaka. (Kutollo 17:16, 17) Jehofa o bolela gore: “Byale Nna, leihlô la-ka le ka se ba kwêle bohloko, xa ke sa ba setša. Ke ba lefetša ditsela tša bôná.”—Hesekiele 9:5, 10.
6. Dihlatse tša Jehofa di tutueletšega go bontšha kwelobohloko ka ditsela dife?
6 Ge nako e sa dutše e le gona, Dihlatse tša Jehofa di tšwela pele go bontšha kwelobohloko go magagabo tšona ka go bolela ka mafolofolo molaetša wa Modimo wa phološo. Ka kakaretšo, moo go kgonegago di bile di thuša batho bao ba hlokago dilo tše di bonagalago. Lega go le bjalo, tabeng ye boikarabelo bja tšona bja pele ke go hlokomela dinyakwa tša ditho tša kgaufsi tša lapa le bao di tswalanego le bona tumelong. (Ba-Galatia 6:10; 1 Timotheo 5:4, 8) Masolo a mantši a kimollo ao a dirwago ke Dihlatse tša Jehofa bakeng sa badumedi-gotee le tšona bao ba wetšwego ke dikotsi tše di fapa-fapanego e bile mehlala ye e makatšago ya kwelobohloko. Lega go le bjalo, Bakriste ga se ba swanela go letela bothata pele ba bontšha kwelobohloko e lerato. Ka bjako ba bontšha seka se ge ba swaragane le maemo a feto-fetogago a bophelo bja letšatši le letšatši.
Ke Karolo ya Motho yo Mofsa
7. (a) Go Ba-Kolose 3:8-13, kwelobohloko e gokagantšwe bjang le motho yo mofsa? (b) Maikwelo a lerato a dira gore go be bonolo go Bakriste go dira eng?
7 Ke therešo gore tlhago ya rena ya sebe le tutuetšo e mpe ya lefase la Sathane ke mapheko go go ba ga rena le kwelobohloko e lerato. Ke ka baka leo Beibele e re kgothaletšago go apola “boxale, le pefêlô, le bobe, le maroxa; le dipolêlô tša dihlong.” Go e na le moo re eletšwa gore re ‘apare motho e mofsa’—motho yo a dumelelanago le seswantšho sa Modimo. Sa pele go tšohle, re laelwa gore re apare “kxauxêlô le botho le boikokobetšô le bolêta le xo se fêle pelo.” Ka gona Beibele e re bontšha tsela e šomago ya go bonagatša dika tše. “Le fêlê Lè rwalana; Le lebalêlanê xe xo na le e a naxo le taba le e mongwê; bo-ka Kriste xe a Le lebaletše, le lena Le dirê ka mokxwa woo.” Go bonolo kudu go ba ba lebalelago ge e ba re hlagoletše ‘maikwelo a lerato a kwelobohloko’ bakeng sa banababo rena.—Ba-Kolose 3:8-13.
8. Ke ka baka la’ng go le bohlokwa go ba le moya wa go lebalela?
8 Ka lehlakoreng le lengwe, go palelwa ke go bontšha tebalelo ya kwelobohloko go tsenya tswalano ya rena le Jehofa kotsing. Se se ile sa bontšhwa ka matla ke Jesu seswantšhong sa gagwe sa mohlanka yo a sa lebalelego, yo a ilego a tswalelelwa kgolegong ke mong wa gagwe “xo bê xo tlê a lefê molato wa xaxwe ka moka.” Mohlanka yo o be a swanelwa ke go swarwa ka mokgwa wo ka gobane o ile a palelwa ka mo go tlabago ke go bontšha kwelobohloko go mohlanka-gotee le yena yo a ilego a kgopela go gaugelwa. Jesu o ile a phetha seswantšho ka gore: “Le Tate wa maxodimong ò tlo Le dira ka mokxwa woo xe Le sa lebalele, xe motho a sa lebalele ngwan’abô dithšitô tša xaxwe ka pelo.”—Mateo 18:34, 35.
9. Kwelobohloko e lerato e tswalana bjang le sebopego se bohlokwa kudu sa motho yo mofsa?
9 Go ba ba kwelobohloko e lerato ke sebopego se bohlokwa sa lerato. Le gona lerato ke leswao le le hlaolago la Bokriste bja therešo. (Johane 13:35) Ka gona, tlhaloso ya Beibele ya motho yo mofsa e phetha ka gore: “Se sexolo mo xo tšeo ka moka ké xore Le aparê leratô, yôna tlêmô ya botlalô.”—Ba-Kolose 3:14.
Lehufa—Lepheko go Kwelobohloko
10. (a) Ke’ng seo se ka bakelago mona go tsema medu dipelong tša rena? (b) Ke mafelelo afe a mabe ao a ka tlišwago ke mona?
10 Ka baka la tlhago ya rena ya motho wa sebe, maikwelo a lehufa a ka tsema medu gabonolo dipelong tša rena. Ngwanabo rena goba kgaetšedi e ka ba e le yo a šegofaditšwego ka bokgoni bja tlhago goba mehola ya dilo tše di bonagalago tšeo re se nago tšona. Goba mohlomongwe yo mongwe o amogetše ditšhegofatšo tše di kgethegilego tša moya le ditokelo. Ge e ba re thoma go hufegela ba ba bjalo, na re tla kgona go ba swara ka kwelobohloko e lerato? Ga go bonagale bjalo. Go e na le moo, maikwelo a mona mafelelong a ka iponagatša dipolelong tša go ntšha diphošo goba ditiro tše di se nago botho, ka gobane Jesu o boletše ka batho ka gore: “Xobane molomo wa xaxwe o bolêla tše pelo e di falatšaxo.” (Luka 6:45) Ba bangwe ba ka ema le go ntšha diphošo mo go bjalo. Ka go rialo khutšo ya lapa goba ya phuthego ya batho ba Modimo e ka senywa.
11. Banababo Josefa ba lesome ba ile ba tloša bjang kwelobohloko dipelong tša bona, gomme ka mafelelo afe?
11 Ela hloko seo se ilego sa direga lapeng le lengwe le legolo. Barwa ba lesome ba Jakobo ba bagolo ba ile ba thoma go hufegela ngwanabo bona yo monyenyane Josefa ka gobane e be e le moratwa wa tatago bona. Ka baka leo, “ba se sa kxôna xo bolêla xa-botse le yêna.” Ka morago, Josefa o ile a šegofatšwa ka ditoro tša Modimo, tšeo di hlatselago gore o be a amogelwa ke Jehofa. Se se ile sa nea banababo ‘lebaka le lengwe la go mo hloya.’ (NW) Ka gobane ba se ba tomola mona dipelong tša bona, o ile wa pipa kwelobohloko gomme wa lebiša sebeng se segolo.—Genesi 37:4, 5, 11.
12, 13. Ke’ng seo re swanetšego go se dira ge maikwelo a mona a tsena pelong ya rena?
12 Ba ile ba rekiša Josefa bohlankeng ka sehlogo. Ka boiteko bja go uta bobe bja bona, ba ile ba fora tatago bona gore a nagane gore Josefa o be a bolailwe ke sebata. Nywaga ka morago sebe sa bona se ile sa utollega ge ba be ba gapeletšwa ke tlala gore ba ye Egipita go yo reka dijo. Molaki wa dijo yo ba bego ba se sa mo lemoga gore ke Josefa, o ile a ba latofatša ka gore ke dihlodi gomme a ba botša gore ba se ke ba nyaka thušo ya gagwe gape ntle le ge ba ka tliša ngwanabo bona yo monyenyane, Benyamini. Mo nakong ye Benyamini e be e le yena moratwa wa tatago bona gomme ba be ba tseba gore Jakobo o be a ka se ke a nyaka go mo dumelela go sepela.
13 Ka gona ge ba dutše ba eme pele ga Josefa, matswalo a bona a ile a ba tutuetša go dumela gore: “Ruri, re ôtlwa ka ’baka la ngwan’a bô-rena [Josefa], yo re mmonexo pelo ya xaxwe è tlaletšwe, a re rapêla, ’me re se kê ra mo kwa. Tlalêlô yé e re wêla ka ’baka leo.” (Genesi 42:21) Ka ditirišano tša gagwe tša kwelobohloko eupja e le tše tiilego, Josefa o ile a thuša banababo go hlatsela potego ya go itshola ga bona. Ke moka a itsebiša go bona gomme a ba lebalela ka botho. Botee bja lapa bo ile bja tsošološwa. (Genesi 45:4-8) Bjalo ka Bakriste, re swanetše go ithuta thuto go se. Ka ge re tseba mafelelo a mabe a lehufa, re swanetše go rapelela thušo go Jehofa gore re bee ‘maikwelo a lerato a kwelobohloko’ legatong la maikwelo a mona.
Mapheko a Mangwe go Kwelobohloko
14. Ke ka baka la’ng re swanetše go phema go itebanya le bošoro ka mo go sa nyakegego?
14 Lepheko le lengwe la go ba ga rena le kwelobohloko le ka bakwa ke go itebanya ka mo go sa nyakegego le bošoro. Dipapadi le boithabišo tšeo di bontšhago bošoro di godiša go hlologela go tšhollwa ga madi. Mehleng ya Beibele, baheitene ka mehla ba be ba boga diphenkgišano tša bao ba hlabanago ka marumo tša phatlalatša le dibopego tše dingwe tša tlhokofatšo ya batho mafelong a bohlabanelo a Mmušo wa Roma. Go ya ka ra-dihistori yo mongwe, boithabišo bjo bo bjalo “bo sentše maikwelo a kwelobohloko bakeng sa tlaišo ao a hlaolago motho go diphoofolo.” Bontši bja boithabišo lefaseng la mehleng ya lehono bo na le mafelelo a swanago. Bakriste bao ba phegelelago go ba le kwelobohloko e lerato, go nyakega gore ba be šedi kudu ge ba kgetha taba ye e balwago, difilimi le mananeo a TV. Ka bohlale ba gopola mantšu a Psalme 11:5 a rego: “[Jehofa] ó hloile ba ba rataxo bosenyi [bošoro, NW].”
15. (a) Motho a ka bontšha bjang go hloka kwelobohloko mo go šiišago? (b) Bakriste ba therešo ba arabela bjang go dinyakwa tša badumedi-gotee le bona le tša magagabo bona?
15 Motho wa boithati le yena go na le kgonagalo ya gore a hloke kwelobohloko. Se ke se sebe, ka ge moapostola Johane a hlalosa gore: “Byale, xe motho a ruile tša bophelô bya lefase, ’me a bôna ngwan’abo à hlôka, a tla a mo tswalêlêla pelo ya xaxwe, xo yêna leratô la Modimo le ka dula bya’ng?” (1 Johane 3:17) Go hloka kwelobohloko mo go swanago go ile gwa bontšhwa ke moperisita yo a bego a ipona e le yo a lokilego le mo-Lefi seswantšhong sa Jesu sa Mosamaria yo botho. Ge ba bona tlalelo ya ngwanabo bona wa mo-Juda yo a idibetšego, ba ba ile ba selela ka lehlakoreng le lengwe la tsela gomme ba tšwela pele ka tsela ya bona. (Luka 10:31, 32) Ka mo go fapanego, Bakriste ba kwelobohloko ba arabela ka go akgofa go dinyakwa tša dilo tše di bonagalago le tša moya tša banababo bona. Ka mo go swanago le Mosamaria wa seswantšhong sa Jesu, ba bile ba kgomega ka dinyakwa tša batho bao ba sa ba tsebego. Ka baka leo ka lethabo ba nea nako ya bona, matla le matlotlo bakeng sa go tšwetša pele modiro wa go dira barutiwa. Ka mokgwa wo ba tlaleletša phologong ya ba dimilione.—1 Timotheo 4:16.
Kwelobohloko Bakeng sa Balwetši
16. Ke dilo dife tše re sa kgonego go di dira ge re swaragana le ditaba tša bolwetši?
16 Bolwetši ke karolo ya batho ba ba sa phethagalago, ba ba hwago. Bakriste ga se ba ba arogilego gomme ba bantši ba bona ga se ditsebi tša tša kalafo, le gona ga ba kgone go dira mehlolo bjalo ka ge go be go dira Bakriste ba bangwe ba pele bao ba ilego ba amogela matla a bjalo go Kriste le go baapostola ba gagwe. Ka morago ga go hwa ga baapostola ba Kriste le bagwera ba bona ba kgaufsi, matla a bjalo a mohlolo a ile a fela. Ka gona matla a rena a go thuša bao ba tlaišwago ke bolwetši bja nama go akaretša le go šarakana ga bjoko le go šarakana ga tshepedišo ya megalatšhika go lekanyeditšwe.—Ditiro 8:13, 18; 1 Ba-Korinthe 13:8.
17. Ke thuto efe yeo re ithutago yona go tšwa tseleng yeo Jobo monna yo a bego a babja le yo a bego a hwetšwe a ilego a swarwa ka yona?
17 Kgateletšego gantši e sepedišana le bolwetši. Ka mohlala, Jobo yo a boifago Modimo o be a gateletšegile kudu ka baka la bolwetši bjo šoro le ditlalelo tšeo Sathane a bego a di tlišitše godimo ga gagwe. (Jobo 1:18, 19; 2:7; 3:3, 11-13) O be a nyaka bagwera bao ba bego ba tla mo swara ka kwelobohloko e lerato le bao ba bego ba tla “bolela ka mo go homotšago.” (1 Ba-Thesalonika 5:14, NW) Go e na le moo, ba bararo ba go thwego ke bahomotši ba ile ba mo etela gomme ba akgofela go dira diphetho tše di fošagetšego. Ba ile ba godiša boemo bja Jobo bja kgateletšego ka go šišinya gore ditlalelo tša gagwe di be di bakwa ke phošo e nngwe ya gagwe ka noši. Ka ge ba e-na le kwelobohloko e lerato, Bakriste ba tla phema go wela moreong o swanago ge badumedi-gotee le bona ba babja goba ba gateletšegile. Ka dinako tše dingwe, selo se segolo seo ba ba bjalo ba se nyakago ke diketelo tše sego kae tše botho tša bagolo goba Bakriste ba bangwe ba ba gotšego ka tsebo bao ba tlago go theetša ka tsebe ya kwelobohloko, ba bontšha kwešišo gomme ba nea keletšo e lerato ya Mangwalo.—Ba-Roma 12:15; Jakobo 1:19.
Kwelobohloko Bakeng sa Bafokodi
18, 19. (a) Bagolo ba swanetše go dirišana bjang le ba ba fokolago goba bao ba fošago? (b) Gaešita le ge e ba go nyakega gore go bopje komiti ya boahlodi, ke ka baka la’ng go le bohlokwa go bagolo gore ba sware bafoši ka kwelobohloko e lerato?
18 Bagolo ka mo go kgethegilego ba swanetše go ba le kwelobohloko e lerato. (Ditiro 20:29, 35) Beibele e laela gore: “Rena . . . re tiilexo, ré . . . kxôtlêlêlê mefôkôlô ya ba ba sa tiaxo.” (Ba-Roma 15:1) Ka ge re se ra phethagala, ka moka ga rena re dira diphošo. (Jakobo 3:2) Bonolo bo a nyakega ge re dirišana le motho yo “a gatago mogato o fošagetšego pele ga ge a ka o lemoga.” (Ba-Galatia 6:1, NW) Le ka mohla bagolo ga ba nyake go swana le Bafarisei bao ba bego ba itira baloki, bao ba bego ba hloka teka-tekano go dirišeng ga bona Molao wa Modimo.
19 Ka mo go fapanego, bagolo ba latela mehlala ya kwelobohloko e lerato ya Jehofa Modimo le ya Jesu Kriste. Modiro wa bona o mogolo ke go fepa, go kgothatša le go lapološa dinku tša Modimo. (Jesaya 32:1, 2) Go e na le go leka go laola ditaba ka melao e mentši-ntši, ba diriša melao ya motheo e mebotse ye e lego ka Lentšung la Modimo. Ka gona, modiro wa bagolo e swanetše go ba go aga, go tliša lethabo le tebogo ya go leboga go loka ga Jehofa dipelong tša banababo bona. Ge e ba modumedi-gotee le bona a dira phošo e nyenyane, mogolo ka mehla o tla phema go mo phošolla moo ba bangwe ba ka kwago. Ge e ba go tloga go nyakega gore a bolele, maikwelo a lerato a kwelobohloko a tla tutueletša mogolo go biletša motho yoo ka thoko gomme ba ahla-ahle bothata ba sa kwewe ke ba bangwe. (Bapiša le Mateo 18:15.) Go sa šetšwe gore motho yo mongwe go thata gakaakang go dirišana le yena, tsela yeo mogolo a dirišanago le yena ka yona e swanetše go ba ya go se fele pelo le ya go thuša. Le ka mohla ga se a swanela go tsoma mabaka a go raka motho yo bjalo phuthegong. Gaešita lege go nyakega gore go bopje komiti ya boahlodi, bagolo ba tla bontšha kwelobohloko e lerato ge ba dirišana le motho yo a wetšego phošong e kgolo. Boleta bja bona bo ka thuša go dira gore motho yoo a itshole.—2 Timotheo 2:24-26.
20. Ke neng moo dipontšho tša maikwelo a kwelobohloko e lego tšeo di sa swanelago, gomme ka baka la’ng?
20 Lega go le bjalo, go na le dinako tšeo go tšona mohlanka wa Jehofa a ka se kego a bontšha kwelobohloko. (Bapiša le Doiteronomio 13:6-9.) Gore Mokriste ‘a se ke a hlakana’ le mogwera wa kgaufsi goba wa leloko yo a kgaotšwego e ka ba teko ya kgonthe. Boemong bjo bo bjalo, ke gabohlokwa gore motho yo a se ke a ineela maikwelong a lešoko. (1 Ba-Korinthe 5:11-13) Go tia mo go bjalo go ka ba gwa kgothaletša gaešita le mofoši go itshola. Go feta moo, go dirišaneng le ba bong bjo bo sa swanego, Bakriste ba swanetše go phema dipontšho tše di sa swanelago tša kwelobohloko tšeo di ka lebišago boitshwarong bjo bo gobogilego bja botona le botshadi.
21. Ke mafelong afe a mangwe moo re swanetšego go bontšha kwelobohloko e lerato, gomme mehola ke efe?
21 Sekgoba ga se re dumelele go ahla-ahla mafelo ka moka a mantši moo maikwelo a lerato a kwelobohloko a nyakegago—ge go dirišanwa le batšofadi, bao ba hwetšwego ke baratiwa, bao ba tlaišwago ke balekane ba ba sa dumelego. Bagolo ba ba šomago ka thata le bona ba swanetše go swarwa ka kwelobohloko e lerato. (1 Timotheo 5:17) Ba hlompheng gomme le ba thekgeng. (Ba-Hebere 13:7, 17) Moapostola Petro o ngwadile gore: “Ka moka xa lena, Le kwêlanê bohloko.” (1 Petro 3:8) Ka go dira ka mokgwa wo maemong ka moka mo go nyakegago, re godiša botee le lethabo phuthegong gomme re gogela bao ba lego ka ntle therešong. Godimo ga tšohle, ka go dira bjalo re godiša Tatago rena wa kwelobohloko e lerato, Jehofa.
Dipotšišo tša Tlhahlobo
◻ Jehofa o bontšha bjang kwelobohloko bakeng sa batho ba sebe?
◻ Ke ka baka la’ng go le bohlokwa go ba le kwelobohloko e lerato?
◻ Ke mapheko afe ao a thibelago go ba ga rena le kwelobohloko e lerato?
◻ Re swanetše go swara balwetši le ba gateletšegilego bjang?
◻ Ke bomang ka mo go kgethegilego bao ba swanetšego go ba le kwelobohloko e lerato, gomme ka baka la’ng?
[Lepokisi go letlakala 19]
BAFARISEI BA BA SE NAGO KWELOBOHLOKO
LETŠATŠI la Sabatha la go khutša le be le reretšwe go ba tšhegofatšo ya moya le ya nama go batho ba Modimo. Lega go le bjalo, baetapele ba bodumedi ba ba-Juda ba ile ba dira melao e mentši yeo e bego e hlompholla molao wa Modimo wa Sabatha gomme ba o dira gore o be boima go batho. Ka mohlala, ge e ba yo mongwe a welwa ke kotsi goba a swarwa ke bolwetši, o be a ka se ke a hwetša thušo ka Sabatha ka ntle le ge bophelo bja gagwe bo be bo le kotsing.
Sehlopha se sengwe sa Bafarisei e be e le se se gwagwaletšego kudu tlhathollong ya sona ya molao wa Sabatha mo se ilego sa re: “Motho ga a homotše balli, le gona motho ga a etele batho ba ba babjago ka Sabatha.” Baetapele ba bangwe ba bodumedi ba ile ba dumelela diketelo tše bjalo ka Sabatha eupja ba laela gore: “Megokgo e a iletšwa.”
Ka go rialo, Jesu ka mo go swanetšego o ile a nyatša baetapele ba bodumedi ba ba-Juda bakeng sa go hlokomologa dinyakwa tše bohlokwa kudu tša Molao, tše bjalo ka toka, lerato le kgaugelo. Ga go makatše ge a ile a botša Bafarisei gore: “Le fediša Molaô wa Modimo ka xo setša mekxwa ya lena”!—Mareka 7:8, 13; Mateo 23:23; Luka 11:42.
[Pictures on page 17]
Dinageng tše 231 Dihlatse tša Jehofa di phethagatša modiro wo go se nago wo o swanago le wona wa kwelobohloko magaeng a batho, ditarateng gaešita le dikgolegong
[Seswantšho go letlakala 18]
Go itebanya le bošoro bjalo ka bjo bo bontšhwago go TV, go fokodiša kwelobohloko e lerato