Go Hufegela Borapedi bjo bo Sekilego bja Jehofa
“Leina la Jehofa ke lehufa, ke Modimo wa lehufa.”—EKISODO 34:14, PK.
1. Seka se segolo sa Modimo ke sefe, gona se tswalana bjang le lehufa la gagwe?
JEHOFA o itlhalosa e le “Modimo wa lehufa.” Mo gongwe o ka ipotšiša lebaka, ka ge lentšu “lehufa” le e-na le dikgopolo tše di fošagetšego. Ee, seka se segolo sa Modimo ke lerato. (1 Johane 4:8) Ka gona maikwelo a gagwe le ge e le afe a lehufa e swanetše go ba e le a holago batho. Ge e le gabotse, re tla bona gore lehufa la Modimo ke la bohlokwa bakeng sa khutšo le kwano tša legohle.
2. Ditsela tše dingwe tša go fetolela mantšu a Sehebere bakeng sa “lehufa” ke dife?
2 Mantšu a Sehebere a tswalanago le “lehufa” a tšwelela ka makga a fetago 80 ka Mangwalong a Sehebere. Mo e nyakilego go ba seripa-gare sa ditšhupetšo tše di šupa go Jehofa Modimo. G. H. Livingston o hlalosa gore: “Ge e dirišwa go Modimo, kgopolo ya lehufa ga e rwale moko wa maikwelo a kgopamego, eupša go e na le moo ke ya go phegelela borapedi bjo bo feletšego bja Jehofa.” (The Pentateuch in Its Cultural Environment) Ka gona, ka dinako tše dingwe New World Translation e fetolela leina la Sehebere e le “go phegelela boineelo bjo bo feletšego.” (Hesekiele 5:13) Diphetolelo tše dingwe tše di swanetšego ke “boxale” goba “phišego.”—Psalme 79:5; Jesaya 9:7, NW.
3. Lehufa le ka phetha morero o mobotse ka dinako tše dingwe ka ditsela dife?
3 Motho o bopilwe a e-na le bokgoni bja go ba le lehufa, eupša go wela ga motho sebeng go bakile lehufa le le fošagetšego. Lega go le bjalo, lehufa la motho e ka ba tutuetšo e holago. Le ka tutueletša motho go šireletša moratiwa ditutuetšong tše mpe. Go feta moo, batho ba ka bontšha lehufa ka mo go swanetšego la go hufegela Jehofa le borapedi bja gagwe. (1 Dikxoši 19:10) Gore le fetišetše kwešišo e nepagetšego ya lehufa le bjalo la go hufegela Jehofa, leina la Sehebere le ka fetolelwa e le “go se kgotlelele bomenetša” go yena.—2 Dikxoši 10:16, NW.
Namane ya Gauta
4. Ke molao ofe o akaretšago lehufa le le lokilego, o bego o phagame kudu Molaong wa Modimo go Isiraele?
4 Mohlala wa lehufa le le lokilego ke seo se diregilego ka morago ga ge ba-Isiraele ba amogetše Molao Thabeng ya Sinai. Ba be ba ile ba lemošwa leboelela gore ba se rapele medimo e dirilwego ke batho. Jehofa o ile a ba botša gore: “Nna Jehofa Modimo wa gago ke Modimo yo a nyakago boineelo bjo bo feletšego [goba, “Modimo wa lehufa (phišego); Modimo yo a sa kgotlelelego bomenetša”].” (Ekisodo 20:5, mongwalo wa ka tlase wa NW; bapiša le Ekisodo 20:22, 23; 22:19; 23:13, 24, 32, 33.) Jehofa o ile a tsena kgweranong le ba-Isiraele, a holofetša go ba šegofatša le go ba tliša Nageng ya Kholofetšo. (Ekisodo 23:22, 31) Ka gona batho ba itše: “Ka moka tše Jehofa a di boletšego re tlo di dira, re tlo di kwa.”—Ekisodo 24:7, PK.
5, 6. (a) Ba-Isiraele ba ile ba dira sebe se se išago lehung bjang ge ba be ba hlomile mešašana Thabeng ya Sinai? (b) Jehofa le barapedi ba gagwe ba botegago ba ile ba bontšha bjang lehufa le le lokilego kua Sinai?
5 Lega go le bjalo, go se go ye kae ba-Isiraele ba ile ba dira sebe malebana le Modimo. Ba be ba sa hlomile mešašana thitong ga Thaba ya Sinai. Moše o be a bile godimo ga thaba ka matšatši a mantši a amogela taelo e oketšegilego e tšwago go Modimo, gomme batho ba gatelela morwarrago Moše e lego Arone gore a ba direle modimo. Arone o ile a dumela gomme a dira namane ka gauta yeo batho ba e neilego. Go be go thwe seswantšho se se emela Jehofa. (Psalme 106:20) Ka letšatši le le latetšego ba ile ba neela dihlabelo gomme ba tšwela pele ‘ba e khunamela.’ Ka gona ba ile ba “bapala.”—Ekisodo 32:1, 4, 6, 8, 17-19.
6 Moše o ile a fologa thabeng ge ba-Isiraele ba be ba sa bina monyanya. Eitše ge a bona boitshwaro bja bona bjo bo hlaswegago, a goeletša ka gore: “Ke mang yo a lego ka lehlakoreng la Jehofa?” (Ekisodo 32:25, 26, NW) Barwa ba Lefi ba ile ba kgobokanela Moše gomme a ba laela gore ba tšee ditšhoša ba bolaye barapedi ba seswantšho ba ba tšeago karolo monyanyeng. Ka go bontšha lehufa la bona bakeng sa borapedi bjo bo sekilego bja Modimo, ba-Lefi ba ile ba bolaya banababo bona ba ka bago 3 000 ba nago le molato. Jehofa o ile a thekga mogato wo ka go romela baphologi kotlo. (Ekisodo 32:28, 35) Ka morago, Modimo o ile a boeletša molao o rego: “O ka se ke wa khunamela modimo o šele; ka gobane leina la Jehofa ke lehufa, ke Modimo wa lehufa.”—Ekisodo 34:14, PK.
Baali-Peoro
7, 8. (a) Ba-Isiraele ba bantši ba ile ba wela bjang borapeding bjo bo gobogilego bja diswantšho mabapi le Baali-Peoro? (b) Kotlo e tšwago go Jehofa e ile ya fela bjang?
7 Nywageng e 40 ka morago ge setšhaba sa Isiraele se be se le kgaufsi le go tsena Nageng ya Kholofetšo, basadi ba ba bogegago ba ba-Moaba le ba ba-Midiane ba ile ba gokeletša ba-Isiraele ba bantši gore ba tle ba thabele moya wa bona wa go amogela baeng. Banna ba ba be ba swanetše go ba ba ile ba gana go gwerana kgaufsi le barapedi ba medimo ya maaka. (Ekisodo 34:12, 15) Go e na le moo, ba ile ba kitima bjalo ka ‘dipholo tše di išwago tlhabong,’ ba dira bootswa le basadi gomme ba khunamela Baali-Peoro gotee le bona.—Diema 7:21, 22; Numeri 25:1-3.
8 Jehofa o ile a romela kotlo ya go bolaya ba ilego ba akaretšwa borapeding bjo bjo bo lešago dihlong bja botona le botshadi. Le gona Modimo o ile a laela ba-Isiraele ba se nago molato gore ba bolaye banababo bona ba nago le molato. Ka kgalefo e tukago, mokgoma wa Isiraele yo a bitšwago Simiri o ile a tliša mohumagatšana wa mo-Midiane tenteng ya gagwe gore a be le dikopano le yena. Eitše ge moperisita Pinease yo a boifago Modimo a bona se, a bolaya batho ba babedi ba gobogilego boitshwarong. Ka gona kotlo e ile ya kgaotšwa gomme Modimo a bolela gore: “Pinease . . . o gomišitše kgalefo ya-ka go ba-Isiraele; o bontšhitše gare ga bona kgalefo e swanago ya lehufa e ntutueditšego, ka go rialo ga ke a ka ka fediša ba-Isiraele ka lehufa la-ka.” (Numeri 25:11, The New English Bible) Gaešita le ge setšhaba se be se phološitšwe phedišong, bonyenyane ba-Isiraele ba 23 000 ba ile ba hwa. (1 Ba-Korinthe 10:8) Ba ile ba lahlegelwa ke kholofelo ya bona yeo e lego kgale ba e kgomaretše ya go tsena Nageng ya Kholofetšo.
Thuto ya Temošo
9. Ke eng seo se ilego sa wela batho ba Isiraele le ba Juda ka baka la ge ba be ba sa hufegele borapedi bjo bo sekilego bja Jehofa?
9 Ka manyami, go se go ye kae ba-Isiraele ba ile ba lebala dithuto tše. Ga se ba ipontšha e le ba hufegelago borapedi bjo bo sekilego bja Jehofa. “Ba . . . hufegiša [Modimo] ka diswantšho tša bona tše di betlilwego.” (Psalme 78:58, PK) Ka baka leo, Jehofa o ile a dumelela meloko e lesome ya Isiraele gore e thopše ke ba-Asiria ka 740 B.C.E. Mmušo o šetšego wa Juda wa meloko e mebedi o ile wa welwa ke kotlo e swanago ge motse-mošate wa bona wa Jerusalema o be o senywa ka ngwaga wa 607 B.C.E. Ba bantši ba ile ba bolawa gomme baphologi ba išwa bothopša Babele. Ke mohlala o mobotse gakaakang wa temošo go Bakriste ka moka lehono!—1 Ba-Korinthe 10:6, 11.
10. Ke eng se se tlago go diragalela barapedi ba sa sokologego ba diswantšho?
10 Tee-tharong ya baagi ba lefase—mo e ka bago dimilione tše 1 900—mo nakong ye ba ipolela gore ke bona Bakriste. (1994 Britannica Book of the Year) Bontši bja ba ba tsena dikereke tše di dirišago diswantšho le difapano borapeding bja tšona. Jehofa ga se a ka a šireletša batho ba gagwe ka noši ba ilego ba mo hufegiša ka borapedi bja bona bja diswantšho. Le gona a ka se ke a šireletša ba ipolelago gore ke Bakriste ba rapelago ka thušo ya dilo tše di swaregago. Jesu Kriste o itše: “Modimo ké Môya; xomme ba ba Mo rapêlaxo ba tlo Mo rapêla ka môya le ka xo rereša.” (Johane 4:24) Go feta moo, Beibele e lemoša Bakriste gore ba itiše malebana le borapedi bja diswantšho. (1 Johane 5:21) Barapedi ba sa sokologego ba medimo ya diswantšho ba gare ga bao ba ka se kego ba ja bohwa bja Mmušo wa Modimo.—Ba-Galatia 5:20, 21.
11. Mokriste a ka ba bjang le molato wa borapedi bja diswantšho ka ntle le go khunamela seswantšho, gona ke eng se se tlago go thuša motho go phema borapedi bjo bjalo bja diswantšho? (Ba-Efeso 5:5)
11 Gaešita le ge Mokriste wa therešo a ka se ke a khunamela seswantšho le ka mohla, o swanetše go phema selo le ge e le sefe seo Modimo a se lebelelago e le sa borapedi bja diswantšho, se se sa hlwekago goba sa sebe. Ka mohlala, Beibele e lemoša gore: “Bolayang-xê tše dithong tša lena e lexo tša lefase, e lexo bootswa, le dithšila, le tumô, le kxanyoxô e mpe, le mexabaru e lexo xo dirêla modimo o šele; ké tšôna tše boxale bya Modimo bo tlêlaxo ba xo se dumêle ka tšôna.” (Ba-Kolose 3:5, 6, mongwalo o sekamego ke wa rena.) Go kwa mantšu a go nyaka gore go ganwe boitshwaro bjo bo gobogilego. Se se nyaka gore go phengwe boithabišo bjo bo reretšwego go tsoša kganyogo e šilafetšego ya kopano ya botona le botshadi. Go e na le go kgotsofatša kganyogo e bjalo, Bakriste ba therešo ba hufegela borapedi bjo bo sekilego bja Modimo.
Mehlala ya ka Morago ya Lehufa la Modimo
12, 13. Jesu o beile bjang mohlala o mobotse ka go fetišiša tabeng ya go bontšha go hufegela borapedi bjo bo sekilego bja Modimo?
12 Mohlala o mobotse ka go fetišiša wa motho yo a bontšhitšego go hufegela borapedi bjo bo sekilego bja Modimo ke Jesu Kriste. Ngwageng wa mathomo wa bodiredi bja gagwe, o ile a bona bagwebi ba megabaru ba gweba malapeng a tempele. Ba-Juda ba ba etetšego ba ka ba ba be ba nyaka thušo ya baananyi ba ditšhelete gore ba ananye ditšhelete tša bona tša dinageng dišele ka tšhelete e bego e tla amogelega e le lekgetho la tempele. Le gona ba be ba swanetše go reka diphoofolo le dinonyana gore ba neele dihlabelo tše di bego di nyakwa ke Molao wa Modimo. Dipapaletšano tše bjalo tša kgwebo di be di swanetše go ba di dirwa ka ntle ga malapa a tempele. Se sebe le go feta, go molaleng gore bagwebi ba be ba ikhola ka mo go sa swanelago ka dinyakwa tša bodumedi tša banababo bona ka go bitša ditefo tše di phagamego kudu. A jelwe ke lehufa la go hufegela borapedi bjo bo sekilego bja Modimo, Jesu o ile a diriša sefepi go gapela dinku le dikgomo ka ntle. O ile a ba a menola ditafola tša baananyi ba ditšhelete a bolela gore: “Ngwakô wa Tate Le se kê la o dira borêkêlô.” (Johane 2:14-16) Ka gona Jesu o ile a phethagatša mantšu a Psalme 69:9 a rego: “Ke llwe ke lehufa ka ’baka la Ngwakô wa xaxo.”
13 Nywageng e meraro ka morago, Jesu o ile a bona bagwebi ba megabaru ba gweba gape ka tempeleng ya Jehofa. Na o be a tla e hlwekiša la bobedi? Go hufegela ga gagwe borapedi bjo bo sekilego bja Modimo go be go sa tiile ka nako yeo go etša ge go be go tiile ge a be a thoma bodiredi bja gagwe. O ile a leleka barekiši gotee le bareki. Le gona o ile a nea lebaka le le tiilego le go feta la ditiro tša gagwe, a bolela gore: “A xa xo a ngwalwa xwa thwe: Ngwakô wa-ka ba tlo re ké Ngwakô wa thapêlô! ’Me lena la o dira lexôlô la bahlakodi.” (Mareka 11:17) Ke mohlala o kgahlišago gakaakang wa go phegelela go bontšha lehufa la Modimo!
14. Go hufegela ga Jesu borapedi bjo bo sekilego go swanetše go re kgoma bjang?
14 Semelo sa Morena yo a tagafaditšwego mo nakong ye Jesu Kriste ga se sa fetoga. (Ba-Hebere 13:8) Lekgolong le la bo-20 la nywaga, o sa dutše a hufegela borapedi bjo bo sekilego bja Tatagwe go etša ge a be a le bjalo ge a be a le lefaseng. Se se ka bonwa melaetšeng ya Jesu e yago go diphuthego tše šupago e begilwego ka pukung ya Kutollo. Ye e šomago kudu mo nakong ye, e lego ‘letsatšing la Morena.’ (Kutollo 1:10; 2:1–3:22) Moapostola Johane o ile a bona Jesu Kriste yo a tagafaditšwego ponong a e-na le “mahlô . . . à le byalo ka kxabô ya mollô.” (Kutollo 1:14) Se se bontšha gore ga go na selo seo Kriste a sa se bonego ge a dutše a hlahloba diphuthego go kgonthišetša gore di dula di hlwekile e bile di loketše tirelo ya Jehofa. Bakriste ba mehleng yeno ba swanetše go dula ba gopola temošo ya Jesu malebana le go hlankela marena a mabedi—e lego Modimo le mamona. (Mateo 6:24) Jesu o boditše ditho tša phuthego ya Laoditsea tše di ratago dilo tše di bonagalago gore: “Byale, ka xe O le yo bololo fêla, Ò sa fiše le xe e le xo tonya, ke tlo Xo thswa molomong wa-ka. . . . Phafoxa-xê O sokoloxê.” (Kutollo 3:14-19) Ka polelo le ka mohlala, bagolo ba ba kgethilwego ba phuthego ba swanetše go thuša badumedi-gotee le bona gore ba pheme moreo wa go rata dilo tše di bonagalago. Le gona bagolo ba swanetše go šireletša mohlape kgobogong ya boitshwaro ya lefase le leo le sekametšego kudu kopanong ya botona le botshadi. Go feta moo, batho ba Modimo ga se ba swanela go leka go kgotlelela tutuetšo le ge e le efe ya Isebele ka phuthegong.—Ba-Hebere 12:14, 15; Kutollo 2:20.
15. Moapostola Paulo o ile a ekiša Jesu bjang tabeng ya go bontšha go hufegela borapedi bja Jehofa?
15 Moapostola Paulo e be e le moekiši wa Kriste. Gore a šireletše Bakriste ba sa tšwago go kolobetšwa ditutuetšong tše di sa agego tša moya, o itše: “Ke a le hufegela ka lehufa la Modimo.” (2 Ba-Korinthe 11:2, PK) Pele ga mo, go hufegela ga Paulo borapedi bjo bo sekilego go be go ile gwa mo tutueletša gore a laele phuthego yona ye gore e kgaole seotswa se se sa sokologego seo e bego e le tutuetšo e šilafatšago. Ditaelo tše di buduletšwego tše di ilego tša newa lebakeng leo e be e dutše e le tše di holago kudu go bagolo lehono ge ba dutše ba katanela go boloka diphuthego tše di fetago 75 500 tša Dihlatse tša Jehofa di hlwekile.—1 Ba-Korinthe 5:1, 9-13.
Lehufa la Modimo le Hola Batho ba Gagwe
16, 17. (a) Ge Modimo a be a otla Juda ya kgale, ditšhaba di ile tša bontšha tshekamelo efe? (b) Jehofa o ile a bontšha bjang go hufegela ga gagwe Jerusalema ka morago ga nywaga e 70 ya go ba ga Juda bothopša?
16 Ge Modimo a be a otla batho ba Juda ka go ba dumelela gore ba išwe bothopša Babele, ba ile ba kwerwa. (Psalme 137:3) Ka lehloyo la lehufa, ba-Edomo ba ile ba ba ba thuša ba-Babele go tlišetša batho ba Modimo manyami gomme Jehofa o ile a lemoga se. (Hesekiele 35:11; 36:15) Baphologi ba ile ba sokologa ba le bothopša gomme Jehofa a ba bušetša nageng ya gabo bona ka morago ga nywaga e 70.
17 Mathomong, batho ba Juda ba be ba le bothateng bja tlalelo. Motse wa Jerusalema le tempele ya wona e be e le mašope. Eupša ditšhaba tše di lego kgaufsi di ile tša lwantšha maiteko ka moka a go aga tempele lefsa. (Esera 4:4, 23, 24) Jehofa o ile a ikwa bjang ka se? Pego e buduletšwego e re: “Morêna wa mašaba ó re: Motse wa Jerusalêma le Tsione ke o [hufegetše, NW] xa-xolo-xolo. Dithšaba tše di bexo di dutše di iketlile ke di xalefêla ka kxalefô e kxolo; ka xobane mola kè befetšwe ka xonyane, tšôna tša iša taba bobeng. Byale Morêna ó re: Ke boêla Jerusalêma ka dikxauxêlô; Ntlo ya-ka e tlo axiwa xôna.—Ó r’yalo Morêna wa mašaba.” (Sakaria 1:14-16) Ka go dumelelana le kholofetšo ye, tempele le motse wa Jerusalema di ile tša agwa lefsa ka katlego.
18. Bakriste ba therešo ba ile ba welwa ke eng nakong ya ntwa ya pele ya lefase?
18 Phuthego ya Bokriste ya therešo e bile le phihlelo e swanago lekgolong la bo-20 la nywaga. Nakong ya ntwa ya pele ya lefase, Jehofa o ile a laya batho ba gagwe ka gobane ba be ba sa kgomarela boema-gare ka go tia thulanong yeo ya lefase. (Johane 17:16) Modimo o ile a dumelela mebušo ya lefase gore e ba gatelele, gomme baruti ba Bojakane ba thabela manyami a. Ge e le gabotse, baruti ba be ba le ka pele tabeng ya go dira gore ditho tša tša dipolitiki di thibele modiro wa Barutwana ba Beibele, go etša ge Dihlatse tša Jehofa di be di bitšwa bjalo ka nako yeo.—Kutollo 11:7, 10.
19. Jehofa o bontšhitše bjang go hufegela borapedi bja gagwe ga e sa le go tloga ka 1919?
19 Lega go le bjalo, Jehofa o ile a bontšha go hufegela borapedi bja gagwe gomme a boela a amogela batho ba gagwe ba ba sokologilego ngwageng wa ka morago ga ntwa wa 1919. (Kutollo 11:11, 12) Ka baka leo, palo ya bareti ba Jehofa e oketšegile go tloga go ba lego ka tlase ga 4 000 ka 1918 go ya go ba ka bago dimilione tše 5 lehono. (Jesaya 60:22) Go se go ye kae, go hufegela ga Jehofa borapedi bja gagwe bjo bo sekilego go tla bonagatšwa ka ditsela tše kgolo kudu.
Ditiro tša Nakong e Tlago tša Lehufa la Modimo
20. Modimo o tla tloga a dira’ng go bontšha go hufegela ga gagwe borapedi bjo bo sekilego?
20 Dikereke tša Bojakane di latetše ka nywaga-kgolo e mentši tsela ya ba-Juda ba bahlanogi bao ba ilego ba hufegiša Jehofa. (Hesekiele 8:3, 17, 18) Go se go ye kae, Jehofa Modimo o tla gata mogato ka go tsenya kgopolo e sehlogo ka dipelong tša ditho tša Ditšhaba tše Kopanego. Se se tla tutuetša mebušo ye ya tša dipolitiki gore e fediše Bojakane gotee le bodumedi bja maaka ka moka. (Kutollo 17:16, 17) Barapedi ba therešo ba tla phologa go phethwa moo mo go boifišago ga kahlolo ya Modimo. Ba tla arabela mantšung a dibopiwa tša legodimong tše di rego: “Haleluya! . . . Xobane . . . [o] lahlile seotswa se sexolo [bodumedi bja maaka] sa xo senya lefase ka bootswa bya sôna [dithuto tša bjona tša maaka le go thekga dipolitiki tše di gobogilego]; ó lefeditše madi a bahlanka ba xaxwe a se lefiša.”—Kutollo 19:1, 2.
21. (a) Sathane le tshepedišo ya gagwe ba tla dira’ng ka morago ga ge bodumedi bja maaka bo fedišitšwe? (b) Modimo o tla arabela bjang?
21 Go tla direga’ng ka morago ga go fedišwa ga mmušo wa lefase wa bodumedi bja maaka? Sathane o tla tutuetša mebušo ya dipolitiki gore e hlasele batho ba Jehofa lefaseng ka moka. Modimo wa therešo o tla arabela bjang boitekong bjo bja Sathane bja go fediša borapedi bja therešo godimo ga lefase? Hesekiele 38:19-23 e re botša gore: “Ke [Jehofa] bolêla kè tuka boxale [goba, hufegile] wa mollô . . . Ke tlo mo [Sathane] ôtla ka dinkhu le ka madi, ke tlo mo nešetša pula ya mafula le ya mabyê a sefakô, le mollô le thsêbêla; di tlo wêla madirá a xaxwe le dithšaba tše ntši tše di naxo le yêna. Ke tlo ipônatša boxolo le bokxêthwa ka xo dira tšeo, ka tsebya ke dithšaba tše ntši, [gore ba tsebe ge Nna ke le Jehofa, PK].”—Bona le Tsefanya 1:18; 3:8.
22. Re ka bontšha bjang gore re hufegela borapedi bjo bo sekilego bja Jehofa?
22 Ke mo go homotšago gakaakang go tseba gore Mmuši wa legohle o hlokomela barapedi ba gagwe ba therešo ka lehufa! Eka re ka hufegela borapedi bjo bo sekilego bja Jehofa Modimo ka tebogo e tseneletšego ya go leboga botho bja gagwe bjo sa swanelago. Ka phišego, eka re ka tšwela pele re bolela ditaba tše di lokilego gomme re letele ka kgodišego letšatši le legolo la ge Jehofa a godiša le go kgethagatša leina la gagwe le legolo.—Mateo 24:14.
Dintlha tše ka Naganišišwago
◻ Go hufegela Jehofa go bolela’ng?
◻ Re ka ithuta’ng mohlaleng o beilwego ke ba-Isiraele ba kgale?
◻ Re ka phema bjang go hufegiša Jehofa?
◻ Modimo le Kriste ba bontšhitše bjang go hufegela borapedi bjo bo sekilego?
[Lepokisi go letlakala 12]
Lerato ga le na Mona
MABAPI le tseba, seithuti sa Beibele sa lekgolong la bo-19 la nywaga e lego Albert Barnes se ngwadile gore: “Ke e nngwe ya dipontšho tše di tlwaelegilego kudu tša bokgopo, gomme e bontšha kgobogo e tseneletšego ya motho gabotse.” O tšwetše pele ka gore: “Motho yo a ka kgonago go latiša dintwa ka moka le dithulano gotee le merero ya lefase modung wa tšona—gaešita le dithulaganyo ka moka le merero ya bao ba ipitšago Bakriste tše gobošago bodumedi ba bona kudu gakaakaa le go ba dira ba ba nago le kgopolo ya lefase modung wa tšona wa kgonthe—o tla makatšwa ke go hwetša kamoo bogolo bja tšona bo ka tswalanywago le tseba ka gona. Re kwešwa bohloko ke gore ba bangwe ba atlega kudu go re feta; re kganyoga go ba le seo ba bangwe ba nago le sona gaešita le ge re se na tshwanelo ya go ba le sona; le gona se se lebiša mekgweng e fapa-fapanego ya go ba le molato e phegelelwago bakeng sa go fokotša go se thabela ga bona, goba gore rena ka noši re se hwetše goba go bontšha gore ga ba na se se lekanago le seo ba swanetšego go ba le sona ka tlwaelo. . . . ka go rialo moya wa tseba o lego ka mafahleng a rena o tla kgotsofala.”—Ba-Roma 1:29; Jakobo 4:5.
Ka mo go fapanego, Barnes o boletše taba e kgahlišago mabapi le lerato le ‘se nago tseba.’ (1 Ba-Korinthe 13:4, King James Version) O ngwadile gore: “Lerato ga le tsebafele ba bangwe ka lethabo leo ba nago le lona; le thabela katlego ya bona; le gona ge lethabo la bona le dutše le oketšega . . . bao ba tutuetšwago ke lerato . . . ba ka se ke ba le fokotša; ba ka se ke ba ba lešwa dihlong ka baka la seo ba nago le sona; ba ka se ke ba nyamišwa ke lethabo leo; ba ka se ke ba ngunanguna goba ba belaela ka gore bona ka noši ga ba ratwe gakaalo. . . . Ge e ba re rata ba bangwe—ge e ba re thabela lethabo la bona, ga se ra swanela go ba tsebafela.”
[Seswantšho go letlakala 10]
Pinease o be a hufegela borapedi bjo bo sekilego bja Jehofa