“Mohumagadi Wa moriri O Moso Wa Leganateng La siria”
E BE e le wa mmala o moswana, meno a gagwe e le a bošweu bja diperela, mahlo a gagwe e le a maswana e bile a phadima. O be a rutegile kudu e bile e le setsebi se segolo sa maleme. Mohumagadi yo wa mohlabani go be go thwe ke sehlalefi se se fetago Cleopatra gomme mohlomongwe e le yo mobotse go swana le yena. Ka gobane a ile a ba le sebete sa go emelana le mmušo wa lefase o bušago wa mehleng ya gagwe, o ile a phethagatša karolo ya boporofeta tiragatšong ya Mangwalo. Ka morago ga ge e le kgale a hwile, bangwadi ba ile ba mo reta, gomme bathadi ba diswantšho ba ile ba mo thala e le yo mobotse kudu. Sereti sa lekgolong la nywaga la bo-19 se ile sa mo tšweletša e le “mohumagadi wa moriri o moso wa leganateng la Siria.” Mosadi yo yo a bego a tšeelwa godimo gakaakaa e be e le Zenobia—mohumagadi wa motse wa Siria wa Palmyra.
Zenobia o hweditše bjang botumo? Boemo bja tša dipolitiki bjo bo ilego bja lebiša go hwetšeng ga gagwe matla a mmušo e be e le bofe? Go ka thwe’ng ka semelo sa gagwe? Ke karolo efe ya boporofeta yeo mohumagadi yo a ilego a e phetha? Pele ela hloko maemo a lefelo leo ditiragalo di diregago go lona.
Motse wo o Lego Mollwaneng wa Leganata
Motse wa gabo Zenobia, e lego Palmyra, o be o le bokgole bja dikhilomithara tše 210 ka leboa-bohlabela la Damaseko, ka mollwaneng wa ka leboa wa Leganata la Siria moo dithaba tša Libanoni di theogelago moeding. Motse wo o nonnego o be o le mo e ka bago magareng ga Lewatle la Mediterranean ka bodikela le Noka ya Eforate ka bohlabela. Kgoši Salomo a ka ba a be a o tseba e le Thadimoro, e lego lefelo leo le bego le le bohlokwa katlegong ya mmušo ka baka la mabaka a mabedi: e le sebo sa tšhireletšo sa mollwane wa ka leboa le kgokaganyo e bohlokwa molokelokeng wa ditoropo tša leganateng. Ka baka leo, Salomo “a axa merakô ya motse wa Thadimoro kwa lešokeng.”—2 Koronika 8:4.
Histori ya nywaga e sekete ka morago ga pušo ya Kgoši Salomo ga e bolele selo ka Thadimoro. Ge e ba e tswalanywa ka mo go nepagetšego le Palmyra, go hlatlogela ga yona botumong go thomile ka morago ga ge Siria e bopile mollwane wa profense ya Mmušo wa Roma ka 64 B.C.E. Richard Stoneman ka pukung ya gagwe ya Palmyra and Its Empire—Zenobia’s Revolt Against Rome o bolela gore “Palmyra e be e le bohlokwa go Roma ka dibopego tše pedi, e lego tša boiphedišo le tša bohlabani.” Ka ge motse wo wa mepalema o be o le tseleng e kgolo ya tša kgwebo yeo e kgokaganyago Roma le Mesopotamia le Bohlabela, mahumo a lefase la bogologolo a tša boiphedišo a be a feta go wona—e lego dinoko tše di tšwago East Indies, silika e tšwago China le dithoto tše dingwe tše di tšwago Peresia, Mesopotamia ya ka Tlase le dinageng tša Mediterranean. Roma e be e ithekgile ka ditšwa-ntle tša dithoto tše.
Mabapi le tša bohlabani, profense ya Siria e be e dira e le lefelo la go lamola magareng ga mebušo e mebedi ya Roma le Peresia. Noka ya Eforate e be e aroganya Roma le moagišani wa yona wa ka bohlabela lebakeng la nywaga ya pele e 250 ya Mehla e Tlwaetšwego ya rena. Palmyra e be e fo ba ka mošola wa leganata, ka bodikela bja motse wa Dura-Europos nokeng ya Eforate. Ka go lemoga boemo bja yona bjo bohlokwa, babušiši ba Roma ba go etša Hadrian le Valerian ba ile ba etela Palmyra. Hadrian o ile a tlaleletša tlhamego e botse ya yona gomme a dira meneelo e mentši ya go fa kudu. Valerian o ile a putsa mokgoma wa Palmyra yo a bitšwago Odaenathus—e lego monna wa Zenobia—ka go mo hlatlošetša maemong a go ba motseta wa Roma ka 258 C.E., ka gobane a ile a atlega lesolong la go lwantšha Peresia gomme a katološetša mollwane wa Mmušo wa Roma Mesopotamia. Zenobia o ile a kgatha tema e bohlokwa go hlatlošetšweng ga monna wa gagwe mmušong. Radihistori Edward Gibbon o ngwadile gore: “Katlego ya Odenathus e bile ka baka la temogo e kgolo kudu le sebete tša gagwe [tša Zenobia] ka tekanyo e kgolo.”
Go sa le bjalo, Kgoši Sapor wa Peresia o ile a dira phetho ya go hlohla pušo ya Roma gomme a tiiša mmušo wa gagwe godimo ga diprofense ka moka tšeo e bego e kile ya ba tša Peresia. O ile a gwantela thoko ya bodikela ka madira a matla a thopa ditoropo tša Roma tša dibo tša Nisibis le Carrhae (Harane), gomme a tšwela pele a senya karolo ya ka leboa ya Siria le Tsilitsia. Mmušiši Valerian ka noši o ile a tla go etelela madira a gagwe pele bakeng sa go yo lwantšha bahlasedi eupša a fenywa gomme a ba a thopša ke ba-Peresia.
Odaenathus o ile a bona go le nakong gore a romele dimpho tše di bitšago tšhelete e ntši le molaetša wa khutšo go kgoši ya Peresia. Kgoši Sapor ka boikgogomošo o ile a laela gore dimpho di lahlelwe ka nokeng ya Eforate gomme a gapeletša gore Odaenathus a itšweletše pele ga gagwe e le lethopša leo le humelago. Ge ba arabela ba-Palmyra ba ile ba rapa madira a bahlokašope ba leganateng le mašaledi a madira a Roma gomme ba thoma go hlasela ba-Peresia bao bjale ba bego ba gomela morago. Ge a lwantšhana le bahlabani ba leganateng bao ba hlaselago ba tšhaba, madira a Sapor—ao a bego a lapišitšwe ke lesolo e bile a imetšwe ke dithebola—a be a e-na le boiphemelo bjo bonyenyane gomme a gapeletšega go tšhaba.
E le go hlompha phenyo ya gagwe ya go fenya Sapor, morwa wa Valerian yo e bilego e le mohlatlami wa gagwe, e lego Gallienus, o ile a nea Odaenathus sereto sa corrector totius Orientis (mmušiši wa Bohlabela ka moka). Ge nako e dutše e e-ya Odaenathus le yena o ile a ipha sereto sa “kgoši ya dikgoši.”
Zenobia o Duma go Hloma Mmušo
Ka 267 C.E., ge a le seremong sa modiro wa gagwe, Odaenathus le moja-bohwa wa gagwe ba ile ba bolawa ka go khukhunetšwa, ke setlogolo sa gagwe seo kamoo go akanywago ka gona se bego se itefeletša. Zenobia o ile a tšea boemo bja monna wa gagwe, ka ge morwa wa gagwe e be e le yo monyenyane kudu. E le yo mobotse, e le yo a ikgodišago e bile a e-na le bokgoni e le molaodi, ka ge a be a tlwaetše go tšwa masolo le monna wa gagwe yo a hlokofetšego e bile a kgona go bolela maleme a mmalwa ka go thelela, o ile a kgona go hwetša tlhompho le thekgo tša balata ba gagwe—se e be e se modiro o monyenyane gare ba-Bedouin. Zenobia o be a rata go ithuta gomme a phela gare ga dihlalefi. Yo mongwe wa baeletši ba gagwe e be e le radifilosofi yo e bilego e le seboledi Cassius Longinus—yo go thwego e be e le “bokgobapuku bjo bo phelago le musiamo o sepelago.” Mongwadi Stoneman o bolela gore: “Nakong ya nywaga e mehlano ka morago ga lehu la Odenathus . . . Zenobia o be a itirile gore a tsebje e le mohumagadi wa ka Bohlabela menaganong ya batho ba gabo.”
Ka lehlakoreng le lengwe la mmušo wa Zenobia e be e le Peresia, yeo yena le monna wa gagwe ba bego ba ile ba e fokodiša, gomme ka go le lengwe e be e le Roma yeo e bego e e-wa. Mabapi le maemo Mmušong wa Roma ka nako yeo, radihistori J. M. Roberts o re: “Lekgolo la nywaga la boraro e be e le . . . nako e mpe kudu bakeng sa Roma mellwaneng ya ka bohlabela le ya ka bodikela ka mo go swanago, mola kua gae nako e mpsha ya ntwa ya selegae le go baka go ba bahlatlami di be di thomile. Babušiši ba 22 (go sa akaretšwe bo-mma-ka-ipea) ba ile ba tla ba ba ba tloga.” Ka lehlakoreng le lengwe mohumagadi wa Siria o be a tsepame e le mmušanoši ka mo go feletšego mmušong wa gagwe. Stoneman o bolela gore: “Ka ge a be a laola teka-tekano ya mebušo e mebedi [wa Peresia le wa Roma] o be a ka duma go bopa wa boraro woo o bego o tla e buša ka bobedi.”
Sebaka sa Zenobia sa go katološa matla a gagwe a go buša se ile sa tla ka 269 C.E., ge mma-ka-ipea yo a bego a baka pušo ya Roma a be a tšwelela Egipita. Madira a Zenobia a ile a gwantela Egipita ka lebelo, a gatakela lerabele gomme a thopa naga. Ge a itsebiša gore ke mohumagadi wa Egipita, o ile a dira ditšhelete tša tšhipi ka leina la gagwe. Bjale mmušo wa gagwe o ile wa naba go tloga nokeng ya Nile go ya nokeng ya Eforate. Lebakeng le bophelong bja gagwe, o ile a tšea boemo bja “kxoši ya Borwa” yeo go bolelwago ka yona boporofeteng bja Beibele bja Daniele, ka ge mmušo wa gagwe ka nako yeo o be o buša tikologo yeo e bego e le ka borwa bja naga-legae ya gabo Daniele. (Daniele 11:25, 26) Gape o ile a fenya bogolo bja Asia Minor.
Zenobia o ile a tiiša le go kgabiša motse-mošate wa gagwe wa Palmyra go fihla boemong bja gore o ile wa balwa le metse e megolwanyane ya lefase la Roma. Palo e akanyetšwago ya baagi ba yona e be e fihla ka godimo ga 150 000. Meago e mebotse kudu ya batho bohle, ditempele, dirapa, dikokwane le dimonyumente di be di tletše motse, di dikologilwe ke merako yeo go bego go thwe e be e tšea modikologo wa dikhilomithara tše 21. Mathudi ao a bego a bopilwe ka lelokelelo la dikokwane tša se-Korinthe tše di kgabišitšwego tše di fetago dimithara tše 15 ka bophagamo—e lego tše e bego e ka ba tše 1 500 tša tšona—a be a bapile le mmila o mogolo. Dihlwa-di-eme le diswantšho tša diripa tša go betlwa tša bagale le bathekgi ba bahumi di be di tletše motseng. Ka 271 C.E., Zenobia o ile a aga dihlwa-di-eme tše pedi, e lego sa gagwe le sa monna wa gagwe yo a hlokofetšego. Palmyra e be e phadima bjalo ka legakabje mollwaneng wa leganata.
Tempele ya Letšatši e be e le o mongwe wa meago e mebotse kudu motsaneng wa Palmyra gomme ga go pelaelo gore ke wona wo o bego o buša boemo bja tša bodumedi motseng. Go bonala Zenobia le yena a be a rapela modingwana yo a tswalanago le modingwana wa letšatši. Lega go le bjalo, Siria ya lekgolong la boraro la nywaga e be e le naga ya madumedi a mantši. Mmušong wa Zenobia go be go e-na le bao ba ipolelago gore ke Bakriste, ba-Juda, balepi ba dinaledi le barapedi ba letšatši le kgwedi. Boemo bja gagwe bja kgopolo e be e le bofe ka ditsela tše fapa-fapanego tša borapedi mmušong wa gagwe? Mongwadi Stoneman o bolela gore: “Mmuši yo bohlale a ka se hlokomologe mekgwa le ge e le efe yeo e bonalago e le e swanetšego go batho ba gagwe. . . . Medingwana ye, go be go . . . holofelwa gore e be e laolwa ka lehlakoreng la Palmyra.” Go molaleng gore Zenobia o be a kgotlelela madumedi. Eupša na ruri medingwana e be e “laolwa ka lehlakoreng la Palmyra”? Bokamoso bja kgaufsi bja Palmyra le ‘mmuši wa yona yo bohlale’ e be e le bofe?
Mmušiši ‘o Tiiša Pelo ya Gagwe’ Malebana le Zenobia
Ngwageng wa 270 C.E., Aurelian o ile a ba mmuši wa Roma. Dikgao tša gagwe tša madira di ile tša atlega go raka le go otla badiiledi ba ka leboa. Ka 271 C.E.—bjale a emela “kxoši ya leboa” ya boporofeta bja Daniele—Aurelian ‘o ile a tsoša matla gomme a tiiša pelo ya gagwe go lwa le kgoši ya borwa,’ yeo e emelwago ke Zenobia. (Daniele 11:25a, PK) Aurelian o ile a romela a mangwe a madira a gagwe ka go lebanya Egipita gomme a lebiša sekgao se segolo sa madira a gagwe ka thoko ya bohlabela ka go phatša Asia Minor.
Kgoši ya borwa—e lego sehlopha se bušago seo se bego se eteletšwe pele ke Zenobia—‘e ile ya itokišetša’ bakeng sa go lwantšha Aurelian “ka madira a magolo kudu, a mantši-ntši” ka tlase ga balaodi Zabdas le Sabai. (Daniele 11:25b, PK) Eupša Aurelian o ile a tšea Egipita gomme a hloma lesolo le le yago Asia Minor le Siria. Zenobia o ile a fenywa motsaneng wa Emesa (woo bjale e lego Homs), gomme a tšhabela motsaneng wa Palmyra.
Ge Aurelian a be a rakelela Palmyra, Zenobia o ile a tšhabela thoko ya Peresia le morwa gagwe a holofetše go hwetša thušo, eupša a thopša ke ba-Roma Nokeng ya Eforate. Ba-Palmyra ba ile ba neela motse wa bona ka 272 C.E. Aurelian o ile a swara badudi ba wona ka botho, ke moka a tšea tekanyo e kgolo ya dithebola, go akaretša le modingwana wa seswantšho yo a tšwago Tempeleng ya Letšatši gomme a tloga a ya Roma. Mmušiši wa Roma o ile a efoša Zenobia polao, a mo dira sebogwa sa maemo molokelokeng wa gagwe wa phenyo wa go phatša Roma ka 274 C.E. O ile a fetša bophelo bja gagwe ka moka e le mohumagadi wa Roma.
Motse wa Leganateng o Dirwa Lešope
Dikgwedi tše sego kae ka morago ga gore Aurelian a tšee Palmyra, ba-Palmyra ba ile ba bolaya sehlopha sa bahlabani ba letago motse ba Roma bao a bego a ba tlogetše morago. Ge ditaba tša borabele bjo di be di fihla go Aurelian, gatee-tee o ile a laela madira a gagwe gore a latišiše mehlala ya bona, gomme mo nakong ye ba ile ba lefeletša madira ka tefetšo e šiišago setšhabeng. Bao ba ilego ba phonyokga polao e sehlogo ba ile ba išwa bohlankeng. Motse o ikgantšhago o ile wa senyetšwa ruri wa go se tsošološege. Ka gona, motse o mogolo wa leema-ema o ile wa bušetšwa boemong bja wona bja pele—e lego “Thadimoro kwa lešokeng.”
Ge Zenobia a be a iphemela malebana le Roma, yena le Mmušiši Aurelian ba ile ba diragatša dikarolo tša bona e le “kxoši ya borwa” le “kxoši ya leboa” ba sa tsebe, ba phethagatša karolo ya boporofeta bjo bo begilwego ka botlalo ke moporofeta wa Jehofa mo e ka bago nywaga e 800 pele ga moo. (Daniele, kgaolo 11) Zenobia o ile a kgahla ba bantši ka semelo sa gagwe se se kgahlišago. Lega go le bjalo, sa bohlokwa kudu e bile karolo ya gagwe ya go emela sehlopha sa bopolitiki seo se boletšwego e sa le pele boporofeteng bja Daniele. Pušo ya gagwe ga se ya swarelela nywaga ya ka godimo ga e mehlano. Palmyra, e lego motse-mošate wa mmušo wa Zenobia lehono e fo ba motsana feela. Gaešita le Mmušo o matla wa Roma e šetše e le kgale o hweletše gomme wa šuthela mebušo ya mehleng yeno. Bokamoso bja mebušo ye e tla ba bofe? Le yona pheletšo ya yona e laolwa ke phethagatšo e tiilego ya boporofeta bja Beibele.—Daniele 2:44.
[Lepokisi go letlakala 29]
BOHWA BJA ZENOBIA
Ge a boela Roma ka morago ga go fenya Zenobia, e lego mohumagadi wa Palmyra, Mmušiši Aurelian o ile a agela letšatši tempele. O ile a bea dihlwa-di-eme tša modingwana wa letšatši tšeo a bego a tlile le tšona go tšwa motseng wa gabo Zenobia ka go yona. Ge o hlalosa ka ditiragalo tše dingwe, makasine wa History Today o re: “Modiro o swareletšego medirong ka moka ya Aurelian mohlomongwe e bile go hlongwa, ka AD 274, ga monyanya wa ngwaga le ngwaga wa letšatši wo o welago seremong sa letšatši sa marega, e lego December 25. Ge mmušo e be e thoma go ba wa Bokriste matswalo a Kriste a ile a fetišetšwa letšatši-kgweding le bakeng sa go dira gore bodumedi bjo bofsa bo amogelege kudu go bao ba bego ba thabela menyanya ya kgale. Kgopolo ya gore mafelelong e swanetše go ba e bile ka baka la Mmušiši wa mosadi e lego Zenobia ge . . . [batho] ba bina Keresemose ya rena, ke yeo e gogago kgahlego.”
[Seswantšho go letlakala 28]
LEWATLE LA MEDITERRANEAN
Antiokia
SIRIA
Carrhae (Harane)
MESOPOTAMIA
Noka ya Eforate
PALMYRA
Emesa (Homs)
Damaseko
Nisibis
Dura-Europos
[Seswantšho go letlakala 28]
Map: Mountain High Maps® Copyright © 1997 Digital Wisdom, Inc.
Colonnade: Michael Nicholson/Corbis
[Seswantšho go letlakala 29]
Tšhelete ya tšhipi ya Roma yeo mo gongwe e nago le seswantšho sa Aurelian
[Seswantšho go letlakala 30]
Tempele ya letšatši motsaneng wa Palmyra
[Seswantšho go letlakala 30]
The Complete Encyclopedia of Illustration/J. G. Heck
[Seswantšho go letlakala 31]
Queen Zenobia Addressing Her Soldiers
[Credit Line]
Giovanni Battista Tiepolo, Queen Zenobia Addressing Her Soldiers,
Samuel H. Kress Collection, Photograph © Board of Trustees, National Gallery of Art, Washington
[Seswantšho go letlakala 31]
Mohumagadi Zenobia a bolela le mašole a gagwe
[Seswantšho go letlakala 28]
Detail of: Giovanni Battista Tiepolo, Queen Zenobia Addressing Her Soldiers, Samuel H. Kress Collection, Photograph © Board of Trustees, National Gallery of Art, Washington