Ke’ng Seo Batho Ba Se Dumelago Ka Bophelo Ka Morago Ga Lehu?
“A motho e kabe e re xe a hwile, a bušê a phelê.”—JOBO 14:14.
1, 2. Ba bantši ba tsoma khomotšo bjang ge ba lahlegetšwe ke moratiwa ka lehu?
LEFELONG la go lokiša ditopo la New York City, bagwera le ba lapa ba lokelelane ka setu kgaufsi le lekase le le butšwego la mošemane wa nywaga e 17 yo a bolailwego ke kankere. Mma yo a nyamilego kudu o boa-boetša mantšu a lla o re: “Tommy o thabile kudu mo nakong ye. Modimo o be a nyaka gore Tommy a be le yena legodimong.” Seo ke sona se a bego a rutilwe go se dumela.
2 Toropong ya Jamnagar, India, mo e ka bago bokgole bja dikhilomithara tše 11 000 morwa yo mogolo go barwa ba bararo o fiša dikgong mokgobong wa ditlabakelo tša go fiša setopo sa mohu tatago bona. Ge mollo o dutše o thathapa ma-Brahman a boeletša dipolelo tša di-mantra tša Sanskrit tšeo di rego: “Anke moya wo le ka mohla o sa hwego o tšwele pele maitekong a wona a go ba selo se tee le mo-ba-gona yo a phagamego.”
3. Ke dipotšišo dife tšeo batho ba ilego ba naganišiša ka tšona ka nywaga e mentši?
3 Go ba ga kgonthe ga lehu go re dikologile ka gohle. (Ba-Roma 5:12) Ke mo go kwagalago gore re ipotšiše ge e ba lehu e le bofelo bja dilo ka moka. Jobo mohlanka wa bogologolo yo a botegago wa Jehofa Modimo, ge a naganišiša ka modikologo wa tlhago wa dimela, o ile a bolela gore: “Xo sehlare xo a holofêlwa; le xe se rêngwa se ka hloxa; ’me mahloxedi a sôna xa a hlôkwe.” Go thwe’ng-ge ka batho? Jobo o ile a botšiša gore: “A motho e kabe e re xe a hwile, a bušê a phelê”? (Jobo 14:7, 14) Go theoša le nywaga, batho lekokong le lengwe le le lengwe ba ile ba naganišiša ka dipotšišo tše di rego: Na go na le bophelo ka morago ga lehu? Ge e ba go le bjalo, ke bophelo bja mohuta mang? Ka baka leo, ke’ng seo batho ba ilego ba tla ba se dumela? Gona ka baka la’ng?
Dikarabo tše Dintši Tabeng e Tee
4. Ke’ng seo batho ba madumedi a fapa-fapanego ba se dumelago ka bophelo ka morago ga lehu?
4 Bontši bja bao e lego Bakriste ka leina feela ba dumela gore batho ka morago ga lehu ba ya legodimong goba ba ya diheleng. Ka lehlakoreng le lengwe, ma-Hindu a dumela go go tswalwa gape ka mmele o mongwe. Go ya ka tumelo ya Bomoseleme go tla ba le letšatši la kahlolo ka morago ga lehu, e lego leo ka lona Allah a tlago go seka-seka tsela ya bophelo ya yo mongwe le yo mongwe, gomme a romela motho paradeiseng goba mollong wa dihele. Dinageng tše dingwe ditumelo tša mabapi le bahu ke go tswaka mo go makatšago ga setšo sa lefelong leo le Bokriste bja leina feela. Ka mohlala, nageng ya Sri Lanka, ma-Buddha gotee le Makatholika a tlogela mejako le mafasetere a bulegile ge go e-na le lehu ka gae, gomme ba bea lekase ka go lebeletša maoto a mohu mojakong wa ka pele. Ba dumela gore megato ye e nolofatša go tšwa ga moya wa mohu. Ke mo go tlwaelegilego gare ga Makatholika a mantši le Maprotestanta a Afrika Bodikela go khupetša diipone ge go e-na le motho yo a hwilego e le gore go se be le yo a ka di lebelelago gomme a bona moya wa mohu. Ke moka matšatši a 40 ka morago, ba leloko le bagwera ba bina monyanya wa go rotogela ga moya legodimong.
5. Ke tumelo efe ya motheo yeo bontši bja madumedi bo dumelelanago ka yona?
5 Go sa šetšwe go fapa-fapana mo, go bonala madumedi a mantši bonyenyane a dumelelana ka ntlha e tee. A dumela gore selo se sengwe ka gare ga motho—e ka ba se se bitšwago moya (soul), moya (spirit) goba sepoko—ga se hwe gomme se tšwela pele se phela ka morago ga ge mmele o hwile. Mo e nyakilego go ba madumedi ka moka a makgolo a Bojakane le dihlotswana tša bjona a bolelela tumelo ya go se hwe ga moya. Tumelo ye e bile ke thuto ya molao ya Bojuda. Ke yona motheo wa thuto ya Bohindu ya go tswalwa gape ka mmele o mongwe. Mamoseleme a dumela gore moya o tšwela pele o phela ka morago ga ge mmele o hwile. Modudi wa Setlogo wa Australia, modumedi wa animism wa Afrika, Moshinto gaešita le Mobuddha, ka moka ba ruta dithuto tše di fapanego ka taba yona ye.
6. Ditsebi tše dingwe di lebelela bjang kgopolo ya gore moya ga o hwe?
6 Ka lehlakoreng le lengwe, go na le bao ba dumelago gore bophelo bja go ikwa bo fela lehung. Go bona kgopolo ya gore bophelo bja maikwelo le bja monagano bo tšwela pele moyeng wo o se nago dika tša motho, wo ekago ke moriti, e bonala e tloga e sa kwagale. Setsebi sa Mosepaniši sa lekgolong la bo-20 la nywaga, Miguel de Unamuno se ngwala gore: “Go dumela go go se hwe ga moya ke go kganyoga gore moya e be o sa hwego, eupša e le go o kganyogela ka boikemišetšo bjo bogolo kudu mo e lego gore kgetho ye e dira gore motho a se sa diriša tlhaologanyo ka mo go feletšego.” Ba bangwe bao ba dumelago ka mo go swanago ba akaretša batho ba fapanego ba go etša bo-radifilosofi ba tumilego ba bogologolo Aristotle le Epicurus, ngaka Hippocrates, radifilosofi wa Scotland David Hume, setsebi sa mo-Arabia Averroës le tona-kgolo ya pele ya India ka morago ga go hwetša boipušo, e lego Jawaharlal Nehru.
7. Ke dipotšišo dife tše bohlokwa mabapi le tumelo ya go se hwe ga moya tšeo bjale di swanetšego go hlahlobišišwa?
7 Ge re lebeletšane le dikgopolo tše le ditumelo tše bjalo tše di lwantšhanago, re ka botšiša gore: Na ruri re na le moya o sa hwego? Ge e ba moya o e-hwa e le ka kgonthe, gona go kgonega bjang gore thuto e bjalo ya maaka e be karolo e bohlokwa ya madumedi a mantši gakaakaa a mehleng yeno? Kgopolo ye e thomile kae? Go bohlokwa gore re hwetše dikarabo tše nepagetšego le tše di kgotsofatšago tša dipotšišo tše ka gobane bokamoso bja rena bo ithekgile ka se. (1 Ba-Korinthe 15:19) Eupša sa pele, anke re hlahlobeng kamoo thuto ya go se hwe ga moya e thomilego ka gona.
Mathomo a Thuto
8. Socrates le Plato ba kgathile tema efe go tšwetšeng pele kgopolo ya gore moya ga o hwe?
8 Bo-radifilosofi ba ba-Gerika ba lekgolong la bohlano la nywaga B.C.E., e lego Socrates le Plato ba tumišwa ka go ba gare ga batho ba pele ba go tšwetša pele tumelo ya gore moya ga o hwe. Eupša e be e se bathomi ba kgopolo ye. Go e na le moo, ba ile ba e kaonefatša gomme ba e fetošetša thutong ya filosofi, ka go rialo ba e dira gore e be yeo e ipiletšago kudu bathong ba ba rutegilego ba mehleng ya bona le ba mehleng ya ka morago. Therešo ke gore bao ba tlilego pele ga bona, e lego ma-Zoroaster a Peresia ya bogologolo le ba-Egipita ba pele ga bona le bona ba be ba dumela go go se hwe ga moya. Ka gona potšišo ke e rego, Mothopo wa thuto ye ke ofe?
9. Ke mothopo ofe wa tutuetšo wo o bego o tlwaelegile ditlogong tša bogologolo tša Egipita, Peresia le Gerika?
9 Puku ya The Religion of Babylonia and Assyria e re: “Lefaseng la bogologolo, Egipita, Peresia le Gerika di bile le tutuetšo ya bodumedi bja Babele.” Puku ye e tšwela pele ka go bolela mabapi le ditumelo tša bodumedi tša Egipita gore: “Ka baka la go kopana ga pele ga Egipita le Babele, go etša ge go utolotšwe ke mafsika a El-Amarna, ruri go be go e-na le dibaka tše dintši tša go tswakwa ga dipono le ditlogo tša Babele dihlotswaneng tša bodumedi tša Egipita.”a Go ka bolelwa se se swanago ka ditlogo tša bogologolo tša Peresia le tša Gerika.
10. Pono ya ba-Babele ka bophelo ka morago ga lehu e be e le efe?
10 Eupša na ba-Babele ba bogologolo ba be ba dumela go go se hwe ga moya? Moprofesara Morris Jastrow yo monyenyane wa Yunibesithi ya Pennsylvania, U.S.A., mabapi le taba ye o ngwadile gore: “Batho le ge e le baetapele ba kgopolo ya bodumedi [ya Babele] ga se ba ka ba amogela kgonagalo ya go fedišwa ka mo go feletšego ga se se bego se kile sa dirwa gore se phele. Lehu [go ya ka bona] e be e le go fetela mohuteng o mongwe wa bophelo, gomme go gana go dumela go se hwe [ga bophelo bja gona bjale] go be go fo gatelela go se kgonege ga go tšhabela phetogo ya bophelo yeo e tlišwago ke lehu.” Ee, ba-Babele ba be ba dumela gore bophelo bja mohuta o itšego bo be bo tšwela pele ka morago ga lehu ka sebopego se itšego. Ba bontšhitše se ka go boloka dilo tše itšego le bahu gore ba di diriše Bophelong bja ka morago ga lehu.
11, 12. Thuto ya go se hwe ga moya e ile ya thoma kae ka morago ga Meetse-fula?
11 Go molaleng gore thuto ya go se hwe ga moya e boela morago Babele ya bogologolo. Na seo se bohlokwa? Ruri se bohlokwa, ka gobane go ya ka Beibele, motse wa Babele o hlomilwe ke Nimirode, setlogo-tlogolwana sa Noage. Ka morago ga Meetse-fula a lefase ka moka a mehleng ya Noage, batho ka moka ba be ba bolela leleme le tee gomme ba e-na le bodumedi bo tee. Nimirode e be e se feela “motsomi yo matla pele xa Morêna” eupša yena le balatedi ba gagwe ba be ba nyaka go ‘itirela leina.’ Ka go rialo, Nimirode o ile a thoma bodumedi bjo bo fapanego ka go hloma motse le go aga tora go wona.—Genesi 10:1, 6, 8-10; 11:1-4.
12 Go dumelwa gore Nimirode o hwile lehu le sehlogo. Ka morago ga lehu la gagwe ba-Babele ka mo go kwalago ba ka ba ba ile ba sekamela go mo hlompheng kudu e le mothei, moagi le kgoši ya pele ya motse wa bona. Ka ge modimo Marduk (Merodaka) a be a lebelelwa e le mothei wa Babele le gona dikgoši tše mmalwa tša Babele di ile tša reelelwa ka yena, ditsebi tše dingwe di ile tša šišinya gore Marduk o emela Nimirode yo a bego a dirilwe modingwana. (2 Dikxoši 25:27; Jesaya 39:1; Jeremia 50:2) Ge e ba se se le bjalo, gona kgopolo ya gore motho o na le moya wo o phologago lehu, bonyenyane e swanetše go ba e ile ya amogelwa ka kakaretšo nakong ya ge Nimirode a e-hwa. Go sa šetšwe tše dintši, dipego tše di ngwadilwego tša histori di utolla gore ka morago ga Meetse-fula, lefelo leo thuto ya go se hwe ga moya e thomilego go lona e be e le Babele.
13. Thuto ya go se hwe ga moya e phatlaletše bjang le lefase, gomme mafelelo e bile afe?
13 Beibele e tšwela pele ka go bontšha gore Modimo o ile a thibela maiteko a baagi ba tora ya Babele ka go raranya leleme la bona. Ka ge ba be ba se sa kgona go boledišana, ba ile ba tlogela modiro wa bona gomme ba phatlalala “le lefase ka moka bà e-tšwa xôna-moo.” (Genesi 11:5-9) Re swanetše go gopola gore gaešita le ge mmolelo wa batho ba bao ba bego ba tla aga tora o be o fetotšwe, feela kgopolo ya bona le ditumelo tša bona di be di se tša fetoga. Ka baka leo, kae le kae moo ba ilego ba ya gona ba ile ba ya le dikgopolo tša bona tša bodumedi. Ka tsela ye dithuto tša bodumedi tša Babele—go akaretša ya go se hwe ga moya—di ile tša phatlalala le lefase gomme tša fetoga motheo wa madumedi a magolo a lefase. Ka go rialo go ile gwa thewa mmušo wa lefase wa bodumedi bja maaka, woo o hlaloswago ka mo go swanetšego ka Beibeleng e le “Babele o moxolo, Mma xo diotswa le makxapha a lefase.”—Kutollo 17:5.
Mmušo wa Lefase wa Bodumedi bja Maaka o Katologela Thoko ya Bohlabela
14. Ditumelo tša bodumedi tša ba-Babele di phatlalaletše bjang karolong ya kontinente ya India?
14 Bo-radihistori ba bangwe ba bolela gore nywageng e fetago 3 500 e fetilego koketšego ya bofaladi e ile ya tliša ma-Aryan a letlalo la mmala o mosehla Moeding wa Indus a e-tšwa leboa-bodikela, ao mo nakong ye a agilego ka bontši Pakistan le India. Go tloga moo a ile a ikala le melala ya Noka ya Ganges le ka mošola wa India. Ditsebi tše dingwe di bolela gore dikgopolo tša bodumedi tša bafaladi di be di theilwe dithutong tša bogologolo tša ma-Iran le ba-Babele. Ke moka dikgopolo tše tša bodumedi di ile tša tla ya ba medu ya Bohindu.
15. Kgopolo ya go se hwe ga moya e tutueditše bjang Bohindu bja mehleng yeno?
15 Nageng ya India, kgopolo ya go se hwe ga moya e ile ya tšea sebopego sa thuto ya go tswalwa gape ka mmele o mongwe. Dihlalefi tša ma-Hindu ge di katana le bothata bjo bo apareditšego bja bobe le bja go tlaišega gare ga batho, di ile tša fihla go seo se bitšwago molao wa Karma, e lego molao wa sebaki le mafelelo. Ka go kopanya molao wo le tumelo ya go se hwe ga moya, di ile tša fihla thutong ya go tswalwa gape ka mmele o mongwe moo go thwego bophelong bjo bo latelago motho o a putswa goba a otlwa bakeng sa botse le bobe bjo a bo dirilego. Go thwe pakane ya batho ba botegago ke moksha goba go lokollwa modikologong wa go tswalwa gape ka mebele e mengwe le go kopana le seo se bitšwago mo-ba-gona yo a phagamego goba Nirvana. Go theoša le makgolo a nywaga, ge Bohindu bo be bo dutše bo phatlalala le ka thuto ya go tswalwa gape ka mmele o mongwe e ile ya phatlalala. Thuto ye e tlile ya ba kokwane ya Bohindu bja mehleng yeno.
16. Ke tumelo efe mabapi le Bophelo ka morago ga lehu yeo e tlilego ya buša kgopolo ya bodumedi le mekgwa ya karolo e kgolo ya baagi ba Asia Bohlabela?
16 Bohindu bo tšweleditše madumedi a mangwe, a bjalo ka Bobuddha, Bojain le Bosikh. Madumedi a le ona a kgomaretše tumelo ya go tswalwa gape ka mmele o mongwe. Go feta moo, ge Bobuddha bo be bo dutše bo tsenelela karolong e kgolo ya Asia Bohlabela—China, Korea, Japane le mafelong a mangwe—bo ile bja kgoma setšo le bodumedi tša selete ka moka ka tekanyo e kgolo. Se se ile sa tšweletša madumedi ao a bonagatšago motswako wa ditumelo, wo o akaretšago dikarolo tša Bobuddha, go dirišana le meoya le borapedi bja bagologolo. Madumedi ao a nago le tutuetšo e kgolo kudu gare ga ona ke Botao, Boconfucius le Boshinto. Ka tsela yeo tumelo ya gore bophelo bo tšwela pele ka morago ga ge mmele o hwile e buša kgopolo le mekgwa ya bodumedi tša karolo e kgolo ya batho karolong yeo ya lefase.
Go Thwe’ng ka Bojuda, Bojakane le Bomoseleme?
17. Ba-Juda ba bogologolo ba be ba dumela’ng mabapi le bophelo ka morago ga lehu?
17 Batho bao ba latelago madumedi a Bojuda, Bojakane le Bomoseleme ba dumela’ng ka bophelo ka morago ga lehu? Bojuda ke bjona bja kgale kudu madumeding a. Medu ya bjona e boela morago nywageng e 4 000 go fihla go Aborahama—nako e telele pele Socrates le Plato ba hlama kgopolo-kakanywa ya go se hwe ga moya. Ba-Juda ba bogologolo ba be ba dumela tsogong ya bahu, e sego go go se hwe ga motho ga leabela. (Mateo 22:31, 32; Ba-Hebere 11:19) Ka gona, thuto ya go se hwe ga moya e tsene bjang Bojudeng? Histori e nea karabo.
18, 19. Thuto ya go se hwe ga moya e tsene bjang Bojudeng?
18 Ka 332 B.C.E., Alexander yo Mogolo o ile a fenya Bohlabela bja Magareng, go akaretša le Jerusalema. Ge bahlatlami ba Alexander ba be ba tšwetša pele leano la gagwe la go kgothaletša mekgwa ya Segerika, go ile gwa tšwelela motswako wa ditlogo tšeo tše pedi—e lego sa Segerika le sa Sejuda. Ge nako e dutše e e-ya, ba-Juda ba ile ba nwa dikgopolo tša Bagerika moro, gomme ba bangwe ba ile ba ba ba fetoga bo-radifilosofi.
19 Philo wa Alexandria wa lekgolong la pele la nywaga C.E., e bile radifilosofi yo mongwe yo bjalo wa mo-Juda. O be a hlompha Plato gomme a katanela go hlalosa Bojuda go ya ka filosofi ya Segerika, ka go rialo a kgora tsela bakeng sa dihlalefi tša ka morago tša ba-Juda. Talmud—e lego ditlhaloso tše di ngwadilwego tša mabapi le melao yeo e bolelwago ka molomo ya bo-rabi—le yona e tutueditšwe ke tsela ya go nagana ya ba-Gerika. Encyclopaedia Judaica e re: “Bo-rabi ba Talmud ba be ba dumela tabeng ya go tšwela pele ga moya o phela ka morago ga lehu.” Dipuku tša ka morago tša sephiri tša Sejuda, tše bjalo ka Cabala, di bile di ya le bokgoleng bja go ruta ka go tswalwa gape ka mmele o mongwe. Ka gona, kgopolo ya go se hwe ga moya e ile ya tsena Bojudeng ka sa morago ka filosofi ya ba-Gerika. Go ka thwe’ng ka go tsena ga thuto Bojakaneng?
20, 21. (a) Boemo bja Bakriste ba pele e be e le bofe mabapi le filosofi ya Plato goba ya Segerika? (b) Ke’ng seo se ilego sa lebiša go tswakweng ga dikgopolo tša Plato le dithuto tša Bokriste?
20 Bokriste bja kgonthe bo thomile ka Jesu Kriste. Miguel de Unamuno yo a tsopotšwego pejana, ge a bolela mabapi le Jesu o ngwadile gore: “O be a dumela tsogong ya nama, go ya ka mokgwa wa Sejuda, e sego go go se hwe ga moya go ya ka mokgwa wa Plato [wa Segerika].” O phethile ka gore: “Go se hwe ga moya . . . ke thuto ya boheitene ya filosofi.” Ka baka la se, re ka bona lebaka leo ka lona moapostola Paulo a ilego a lemoša Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga ka matla malebana le ‘mabohlale, le go forwa ka mafeela, ka go ya ka melawana ya batho, le ka dithuto tša mathomo a legohle, e sego go ya le Kriste.’—Ba-Kolose 2:8.
21 Eupša “thuto [ye] ya boheitene ya filosofi” e šwahletše neng Bojakaneng gona bjang? The New Encyclopædia Britannica e a hlalosa: “Go tloga magareng a lekgolo la bo-2 la nywaga AD, Bakriste bao ba tlwaeditšwego ka tsela e itšego ka filosofi ya ba-Gerika ba ile ba thoma go bona go nyakega ga gore ba bolele tumelo ya bona ka mokgwa wa filosofi wa go bewa ga mantšu, ba dira se bakeng sa go kgotsofatša bohlale bja bona le bakeng sa gore ba sokolle baheitene bao ba rutegilego. Filosofi yeo e bego e ba swanela kudu e be e le ya Plato.” Bo-radifilosofi ba babedi ba pele ba bjalo bao ba bilego le tutuetšo e kgolo kudu dithutong tša Bojakane e be e le Origen wa Alexandria le Augustine wa Hippo. Ka bobedi bja bona ba be ba tutueditšwe ka mo go tseneletšego ke dikgopolo tša Plato gomme ba bile le letsogo go tswakeng dikgopolo tšeo le dithuto tša Bokriste.
22. Go tlile bjang gore thuto ya go se hwe ga moya e be yeo e sa dutšego e tumile Bomoselemeng?
22 Le ge kgopolo ya go se hwe ga moya Bojudeng le Bojakaneng e le ka baka la tutuetšo ya Plato, kgopolo e ile ya logelelwa Bomoselemeng go tloga mathomong a bjona. Koran, puku e kgethwa ya Bomoseleme, e ruta gore motho o na le moya o tšwelago pele o phela ka morago ga lehu. E bolela ka pheletšo ya moya e le bophelo serapeng sa legodimong sa paradeise goba tlhokofatšo diheleng tše di tukago. Se ga se bolele gore ditsebi tša ma-Arabia ga se tša ka tša leka go tswaka dithuto tša Bomoseleme le filosofi ya ba-Gerika. Ge e le gabotse, lefase la Arabia le ile la tutuetšwa ka tekanyo e itšego ke dipuku tša Aristotle. Lega go le bjalo, go se hwe ga moya e sa dutše e le tumelo ya Mamoseleme.
23. Ke dipotšišo dife tše matla mabapi le bophelo ka morago ga lehu tšeo di tlago go ahla-ahlwa sehlogong se se latelago?
23 Go molaleng gore lefaseng ka moka madumedi a hlamile lelokelelo le le gakantšhago la ditumelo tša go dumela Bophelo ka morago ga lehu tše di theilwego thutong ya gore moya ga o hwe. Dithuto tše bjalo di kgomile batho ba dimilione tše dikete, ee, tša ba buša tša ba tša ba dira makgoba. Ka ge re lebeletšane le se ka moka re ikwa re gapeletšega go botšiša gore: Na go tseba therešo mabapi le seo se diregago ge re e-hwa go a kgonega? Na go na le bophelo ka morago ga lehu? Beibele e re’ng mabapi le se? Re tla ahla-ahla se sehlogong se se latelago.
[Mengwalo ya tlase]
a El-Amarna ke lefelo la mašope la motse wa Egipita wa Akhetaton wo go thwego o agilwe lekgolong la bo-14 la nywaga B.C.E.
Na o ka Hlalosa?
◻ Ke taba efe e swanago yeo e hwetšwago go bontši bja ditumelo tše dintši tša bodumedi mabapi le bophelo ka morago ga lehu?
◻ Histori le Beibele di šupa bjang go Babele ya bogologolo e le lefelo leo thuto ya go se hwe ga moya e thomilego go lona?
◻ Madumedi a ka Bohlabela a kgongwa bjang ke ditumelo tša Babele mabapi le go se hwe ga moya?
◻ Thuto ya go se hwe ga moya e šwahletše bjang Bojudeng, Bojakaneng le Bomoselemeng?
[Seswantšho go letlakala 12]
Phenyo ya Alexander yo Mogolo e ile ya lebiša go tswakweng ga ditšo tša Segerika le tša Sejuda
[Seswantšho go letlakala 13]
Alexander: Musei Capitolini, Roma; Augustine: From the book Great Men and Famous Women
[Seswantšho go letlakala 13]
Augustine o ile a leka go tswaka filosofi ya Plato le Bokriste